1
Q
kaj je sistematika?
/+ sodobna sistematika
A
biološka disciplina, ki ureja in razlaga znanje o biotski pestrosti
sodobna sistematika prizadeva zgraditi sistem, ki temelji na sorodstvenih odnosih med vrstami in hierarhično višjimi taksonomskimi skupinami - ti odnosi so posledica evolucijske zgodovine (filogenije)
2
Q
kaj je taksonomija?
A
sestavni del sistematike, njene naloge so odkrivanje, opisovanje in poimenovanje taksonov
3
Q
kaj so taksoni?
A
po določenih pravilih urejene skupine vrst in hierarhično višjih skupin organizmov
ali taksonomske skupine
4
Q
kdo je začetnik urejene sistematike?
A
Carl Linné
uvede dvojno poimenovanje (binarna nomenklatura) za vse do takrat znane vrste v knjigi Systema Natura
5
Q
kaj je binarna nomenklatura vrst?
/+ namen
A
imena so latinska ali latinizirana
prva beseda → ime rodu, v katerega vrsta spada (velika začetnica)
druga beseda → pridevniška beseda (vrstni pridevek) - drugačen pri vsaki vrsti, uvrščeni v isti rod (mala začetnica)
namen: lažje sporazumevanje med znanstveniki o vrstah živih bitij
6
Q
kako potekajo sistematske kategorije?
A
domena > kraljestvo > deblo > razred > red > družina > rod > vrsta
7
Q
kako sistematika omogoča enoznačno klasifikacijo?
A
neka nižja skupina je lahko samo v eni hierarhično višji skupini določene stopnje
8
Q
na čim temelji sistematika?
A
na sorodstvenih odnosih - razkrivajo jih skupne homologije, glede na primerjalno anatomijo in morfologijo ali biokemijo, genetiko
9
Q
kaj so homologije? analogije?
A
- homologija = biološka lastnost, ki se evolucijsko spreminja in je podedovana od skupnega prednika
- analogija = biološka lastnost, ki se evolucijsko spreminja in je nastala zaradi podobnega naravnega izbiranja ali po naključju
10
Q
ugotavljanje homologij, sorodstvenih odnosov glede na primerjalno anatomijo in morfologijo
/+ kje/kdaj je aktualno
A
- glede na značilnosti zunanje in notranje zgradbe
- prevladovalo včasih
- aktualno pri klasifikaciji izumrlih vrst - na voljo le fosili, saj se fosilna DNA ohrani le nekaj 10.000 let
11
Q
ugotavljanje homologij, sorodstvenih odnosov glede na biokemijo, genetiko
A
- glede na zaporedja nukleotidov v molekulah DNA in aminokislinska zaporedja v beljakovinah
- prevladuje danes
- gene in njihova nukleotidna zaporedja lahko obravnavamo enako kot druge biološke lastnosti organizmov → podobnosti med geni so lahko homologne ali analogne → geni lahko služijo kot vir podatkov za ugotavljanje sorodstvenih odnosov
12
Q
zakaj je biokemija/genetika bolj uporabna za ugotavljanje sorodnosti?
A
posameznih nukleotidnih baz in aminokislin, ki se evolucijsko spreminjajo, je mnogo več kot organov in drugih fenotipskih lastnosti
13
Q
kaj je sorodnost?
A
bližina skupnega prednika - bolj sorodni organizmi imajo bolj bližnjega skupnega prednika kot manj sorodni in so si v večini primerov tudi bolj podobni
14
Q
kdaj niso bolj sorodni organizmi, bolj podobni?
/+ primer
A
ko pride do regresivnega razvoja
npr. bradavičasti kozolnjak - strunar
15
Q
kaj je filogenetsko drevo?
/+ presečišče, dolžina črt
A
- prikazuje sorodstvene odnose
- presečišče prikazuje hipotetičnega skupnega prednika, iz katerega se nato razvije več novih vrst
- dolžina črt je sorazmerna s časom od trenutka divergence
16
Q
kaj je molekularno filogenetsko drevo?
A
- prikazuje razlike med nukleotidnimi zaporedji molekul DNA → direktna mera evolucijskih razlik med dvema vrstama
- različnost med dvema vrstama - % mest z različnima nukleotidnima bazama v določenem genu ali odseku DNA → evolucijska razdalja
- lahko izračunamo kako dolgo nazaj so vrste divergirale iz skupnega prednika
17
Q
na čim temelji molekularno filogenetsko drevo?
A
biokemijski procesi v celicah potekajo pod dokaj stalnimi pogoji, torej mutacije se v času kopičijo približno enakomerno in lahko rečemo, da mutacije merijo evolucijski čas
18
Q
zgodovina sistema kraljestva
A
- naprej sta bila dva kraljestva: Animalia, Plantae
- E. Haeckl: uvrstitev vseh enoceličnih organizmov v kraljestvo Protista
- H. Copeland: vse prokarionte uvrsti v kraljestvo Monera
- R. Whittaker: uvrsti glive v svoje posebno kraljestvo Fungi glede na način prehranjevanja - rastline so avtotrofi, glive pa heterotrofi; pred tem pa so glive bili uvrščeni med rastlinami
- Carl Woese: razdeli kraljestvo Monera na tri skupine — Monera, Bacteria (bakterije), Archaea (arheje), glede na raziskave RNA teh prokariontov => sistem 3 domen
19
Q
sistem 3 domen
A
- Bacteria (bakterije)
- Archaea (arheje)
- Eukarya (evkarionti)
20
Q
lastnosti po katerih se razlikujejo domene:
A
celična stena
velikost ribosomov
geni z introni
histoni
zgradba lipidov v membrani
21
Q
celična stena vsake domene
A
bakterije - ima, iz peptidoglikana
arheje - ima, ni iz peptidoglikana
evkarionti - nimajo jo vsi predstavniki, različni predstavniki imajo z različnimi sestavinami
22
Q
velikost ribosomov vsake domene
A
bakterije - 70S
arheje - 70S
evkarionti - 80S
23
Q
geni z introni vsake domene
A
bakterije - nimajo
arheje - navzoči v nekaterih molekulah DNA
evkarionti - imajo vsi
24
Q
histoni vsake domene
A
bakterije - ni
arheje - imajo histonom podobne beljakovine
evkarionti - imajo vsi
25
zgradba lipidov v membrani vsake domene
bakterije - **nerazvejana** veriga ogljikovodikov
arheje - **nerazvejane in razvejane** verige ogljikovodikov
evkarionti - **nerazvejana** veriga ogljikovodikov
26
kaj so introni?
= zaporedja baz, ki se prepisujejo na mRNA in se ne prevajajo v beljakovine
27
kdo so protisti?
* neveljavna taksonomska skupina po pravilih filogenetske sistematike, ker **ne predstavljajo naravne enote na filogenetskem drevesu**
* vključuje **enocelični evkarionti**
28
zakaj uporabljamo taksonomsko skupino protistov?
zaradi **enostavnosti** in **velikega pomena** enoceličnih evkariontov
29
kaj so naravne skupine?
skupine, ki vključujejo **vse potomce skupnega prednika** (skupni prednik vseh protistov je hkrati skupni prednik vseh evkariontov)
30
delitev protistov glede na presnovo
1. heterotrofi (“praživali”)
1. fotoavtotrofi (“alge”)
1. kombinacija obojega (npr. evglena)
31
kaj so "praživali"?
| def, značilnosti
* = heterotrofni evkariontski enoceličarji
* **nimajo celulozne celične stene**
* številni so povzročitelji **ZOONOZ**
32
kakšen je način življenja "pražival"?
* **prostoživeče** → prehranjujejo z razpadajočimi organskimi snovmi
* **plenilci** → plenijo druge praživali
* **simbionti** → v prebavilu prežvekovalcev (skupaj z bakterijami razgrajujejo celulozo)
* **zajedalci** → povzročitelji ZOONOZ
33
kaj so ZOONOZ-e? + primeri
bolezni, ki jih ljudje **dobimo od živali** (povzročajo jih lahko protisti, glive, bakterije, virusi)
malarija, spalna bolezen, toksoplazmoza
34
malarija
| vrsta enoceličarja, prenašalec, regije pojavljanja
vrsta enoceličarja: plazmodij
prenašalec: samica komarja
regije pojavljanja: tropski in subtropski predeli vseh celin
| ZOONOZ
35
spalna bolezen
| vrsta enoceličarja, prenašalec, regije pojavljanja, način prenosa
* vrsta enoceličarja: **trypanosoma**
* prenašalec: muha cece
* regije pojavljanja: **podsaharska Afrika**
* prenos: muha cece sesa člo. kri in s slino prenese trypanosomo v glavnega gostitelja (človek)
| ZOONOZ
36
toksoplazmoza
| vrsta enoceličarja, prenašalec, regije pojavljanja
vrsta enoceličarja: toksoplazma
prenašalec: glodavci, domače mačke
regije pojavljanja: povsod
| ZOONOZ
37
delitev protist glede na način premikanja
1. bičkarji
1. korenonožci
1. trosovci
1. migetalkarji
38
primeri bičkarjev
1. bičkarji ovratničarji
1. vrteljc/trypanosoma
39
korenonožci
* imajo **panožice** (psevdopodiji) = citoplazemski izrastki spremenljivih oblik, ki omogočajo premikanje, sprejemanje hrane
* rod amebe, luknjičarke, mreževci
40
kako panožice omogočajo sprejemanje hrane?
z njimi korenonožci **oblijejo delce hrane** (enocelične alge, bakterije in druge praživali) z **endocitozo**
41
rod amebe
| kam spadajo, posebnost, razmnoževanje
**protisti** - korenonožci
imajo **krčljivi mehurček** (kontraktilna vakuola), ki omogoča **osmoregulacijo**
razmnoževanje: **delitev**
42
kaj je osmoregulacija? za kateri organizem je značilna?
* = uravnavanje **količine tekočine in koncentracije ionov**
* funkcijo ima **rod amebe**, opravlja **krčljivi mehurček** (kontraktilna vakuola)
43
morski korenonožci
imajo večinoma **apnenčaste lupinice/ogrodje** in so **brez kontraktilnih vakuol**
npr. luknjičarke in mreževci
44
luknjičarke
* **protisti** - korenonožci - **morski korenonožci**
* imajo **luknjice v lupini**, skozi katere stezajo **psevdopodije**
* razmnoževanje: **metageneza**
* vsedanje lupin na dno → **skladi apnenca**
45
kaj je metageneza?
menjavanje spolne in nespolne generacije
46
trosovci
| kdo so + primeri
* vsi notranji **zajedalci/endoparaziti**
* plazmodij (povzročitelj malarije), toksoplazma (povzročitelj toksoplazmoze)
47
značilnosti parazitov/endoparazitov
* zelo **enostavna zgradba**
* zelo **zapleten razvojni/življ. krog** → več gostiteljev (metageneza)
* zelo dobro **razvit spolni aparat**
* **obojespolniki** (hermafroditi)
48
potek okužbe z malarijo
1. pik komarja → plazmodiji preko komarjeve sline vstopijo v člo. kri - prodrejo v eritrocite in se **obdajo z elementarno membrano** (nekakšna vakuola), ki izvira iz **membrane gostiteljske celice** → protitelesa v gostitelju nastajajo zelo počasi
1. celica parazita v eritrocitu **se veča** → **nespolno** razmnoževanje (delitev v več klic) → **eritrocit razpade** → klice se **sprostijo v krvno plazmo** in **okužijo nove eritrocite** (ta proces se večkrat ponovi)
1. delitev in razpad potekata v celem gostitelju **istočasno** (sinhrono) → močan napad **mrzlice, močno povečana telesna T, tresenje**
1. nekaj klic se s pikom **prenese na novega komarja**
1. **spolno razmnoževanje** v komarju: nekaj klic se spremeni v **negibljiva jajčeca**, nekaj v **gibljive spermije** → nastanek **zigote**
1. prehod **v črevesno steno komarja** → rast → delitev v podolgovate klice trose → **žleza slinavka**
49
različni tipi malarije
1. tropica: napadi vsak dan
1. terciarna: napadi vsak 3. dan
1. kvartarna: napadi vsak 4. dan
različni plazmodiji ⇒ različni tipi malarije, ki se razlikujejo glede časom **med dvema zaporednima delitvama** in posledično v času med napadi
50
način prenosa toksoplazmoze
* v dotiku s predmeti, ki so onesnaženi z izločki mačk (iz rok na usta)
* uživanje premalo kuhanega okuženega mesa
* uživanje hrane, ki so jo onesnažili mačji iztrebki
* se ne prenaša med ljudmi
* noseča okužena mater lahko prenese na plod ⇒ splav, mrtvorojenost, prirojena toksoplazmoza (duševna prizadetost, krči, okvare vida)
51
potek toksoplazmoze
* večina nima težav, saj je imunski sistem obvladoval okužbo
* zvišana telesna T, utrujenost, boleče mišice, povečane bezgavke
* bolezenski znaki so prisotni nekaj tednov in postopno izzvenijo
* zdravljenje z zdravili ni pomembno, razen pri oslabljenem imunskem sistemu
52
migetalkarji
| značilnost, razmnoževanje
imajo migitalke
razmnožujejo se nespolno (prečna delitev paramecija) in spolno (konjugacija paramecija = izmenjava dednega materiala, jeder => večja raznolikost)
53
kaj so živali?
večcelični heterotrofi
54
hipoteza o postopnem evolucijskem razvoju živali iz kolonijskih bičkarjev:
kolonijski enoceličar (skupek enakih celic) → votla krogla nespecializiranih celic → začetek specializacije celic (telesne/razmnoževalne) → uvihavanje → preprosta žival s prebavno votlino
55
vrste simetrije
asimetrija
radialna (zvezdasta) → pritrjene/neaktivne živali, se enakomerno iz vseh strani srečuje s svojim okoljem
bilateralna (dvobočna) → aktivno premikajoče živali, cefalizacija, ima desno in levo stran, dorzalno (zgornjo) in ventralno (spodnjo) stran ter posteriorno (ass) in anteriorno (glava) stran
56
kaj je cefalizacija?
**čutila** in **centralni živčni sistem** je skoncentrirana **na sprednjem (anteriornem) delu** pri živalih z **bilateralno simetrijo**
57
debla v kraljestvu živali
1. spužve
1. ožigalkarji
1. ploski črvi
1. valjasti črvi
1. mehkužci
1. kolobarniki
1. členonožci
1. iglokožci
1. strunarji
58
spužve
| sim, razmn, odprt, ogr, značilnosti
* deblo kraljestva živali
* niso pravi mnogoceličarji, saj **nimajo tkiva**
* tesno sorodne **bičkarjem ovratničarjem** (skupni prednik živali)
* nimajo prebavil, živčevja in drugih **organov**
* proizvajalci **farmacevtsko aktivnih snovi** (npr. vrste, ki proizvajajo snovi s protivirusnim delovanjem) - gojijo v **akvakulturah**
* naravne gobe za umivanje so iz organskih ogrodij odmrlih spužev - gradi jih **vlaknasta beljakovina spongin**
* simetrija: **asimetrija**
* razmnoževanje: **spolno ali nespolno**
* telesne odprtine: ni (brez ust in zadnjične odprtine), številne **odprtine na površini telesa, skozi katere tok vode prinaša hranilne delce** (prehranjevanje s filtriranjem)
* ogrodje: notranje iz **organskega spongina** in različno oblikovanih **igličastih tvorb**
59
ožigalkarji
| tipi, sim, odprtine, razmn, ogrodje
* deblo kraljestva živali
* dva morfološka tipa: **polip** (koralnjaki) in **meduza** (klobučnjaki)
* simetrija: **radialna**
* odprtine: ena (**gastrovaskularna votlina** - ena ustno zadnjična votlina)
* razmnoževanje: **metageneza**; nespolno razmnoževanje → **brstenje**; delitev telesa v več delov (**strobilacija**)
* ogrodje: **hidrostatsko ogrodje** - tekočina/voda, ki napolnjuje gastrovaskularno votlino
60
izjema v ogrodju ožigalkerjev
ponavadi imajo hidrostatsko ogrodje, koralnjaki pa tvorijo apnenčasto (CaCO3) ogrodje
61
tkiva ožigalkerjev
1. epidermis, ki je sestavljen iz **kontraktilnih** (mišična vlakna) ter **živčnih** celic ter ima **ožigalke** (na ožigalnicah na lovkah)
1. gastrodermis, ki obdaja **gastrovaskularno votlino** in sestavljajo **celice, ki izločajo prebavne encime**
62
delitev ožigalkerjev
1. koralnjaki
1. klobučnjaki
1. trdoživnjaki
1. kubomeduze
63
živčevje ožigalkerjev
| kje, oblika, vloga
* z živčnimi celicami v **epidermisu**
* v obliki **mrežastega živčevja**, brez možganov
* služijo za **koordinacijo krčenja mišic**
64
ploski črvi
| simetrija, odprtine, ogrodje, delitev
* simetrija: bilateralna
* odprtine: 1 (gastrovaskularna votlina)
* ogrodje: hidrostatsko
* vrtinčarji, sesači, trakulje
65
vrtinčarji
| kam spadajo, značilnosti
* **ploski črvi**
* **cefalizacija** → čutila (oči - zaznava temno/svetlo), usta in CŽS (živčni gangliji) skoncentrirani na sprednjem (anteriornem) delu
* zelo razvejana **gastrovaskularna votlina** → večja površina
* premikanje: **migetalke** na površini trebušne strani, pod epidermisom/povrhnjico (zgornji sloj kože) mišična plast
* razmnoževanje: **spolno** (hermafroditi - **obojespolnost** → lahko pride do samooploditve) in **nespolno** (delitev)
66
sesači
| kam spadajo, značilnosti, primeri
* ploski črvi
* **paraziti/zajedalci** → hranijo se s telesnimi tekočinami drugih živali (zapleten življ. krog - pogosto več kot en gostitelj)
* **veliki metljaj** → vmesni gost.: mali mlakar; glavni gost.: govedo, ovce
* **krvni metljaj** → vmesni gost.: polž - nespolno razmn.; glavni gost.: človek - spolno razmn.
67
trakulje
| kam spadajo, značilnosti, primeri
* **ploski črvi**
* **paraziti** → živijo v vretenčarskih prebavilih - pripona s priseski in kaveljčki, s katerimi se pritrdi na stene črevesja
* **enostavna telesna zgradba**; brez prebavil, izločal, dihal (dovolj majhni, da je razmerje med površino in volumnom optimalno)
* odrivki
* **obojespolniki** (hermafroditi)
* zaščitena **površina z ugreznjeno povrhnjico**, ki je odporna na prebavne encime
* svinjska (ozka) trakulja, pasja trakulje
68
kaj so odrivki?
* reprodukcijski organ - **“vreča jajčec”,** pri **trakuljih** (ploskih črvih)
* z iztrebki izločijo iz gostitelja in lahko naletijo na novega (neprava členjenost)
69
svinjska (ozka) trakulja
| kam spade, gostitelji, pot
* ploski črvi - trakulje
* vmesni gos.: svinja; glavni gost.: človek
* svinja požre **jajca trakulje** → kri zanese ličinke v **mišičevje** → se razvije **mehurnjak z narobe zavihanimi priponami** → človek se okuži z uživanjem okuženega svinjskega mesa → mehurnjak se v človeškem prebavilu **razkroji, pripone se izvihajo navzven** in trakulja se **pritrdi v črevesno steno**
70
pasja trakulja
| kam spada, kaj povzroča, gostitelji
* ploski črv - trakulje
* človeku najnevarnejša, povzroča **ehinokokozo**
* **vmesni gost**.: prašiči/ovce/ljudje; **glavni gost**:: mačka/pes
71
valjasti črvi
| kam spadajo, simetrija, delitev
* evkarionti - živali
* simetrija: bilateralna
* kotačniki, gliste, žive niti
72
gliste
| kam spadajo, razmn, odprtine, ogrodje, značilnosti
* živali - valjasti črvi
* **ločen spol** in spolno razmnoževanje
* odprtine: 2; ustna in zadnjična odprtina (**evproktno prebavilo**)
* glava **ni izoblikovana**
* **nimajo migetalk in bičkov**
* zun. ogrodje: **kutikula**, ki omogoča levitev (homologna lastnost, ki druži gliste in členonožce)
* človeška glista, podančica Enterobius vermicularis
73
mehkužci
| kam spadajo, simetrija, organi, odprtine
* živali
* simetrija: bilateralna
* organi: strgača (radula), plašč, plaščeva votlina, visceralna masa, mišičasta noga, škrge
* odprtine: 2 odprtini
* torzija pri polžih
74
kaj je strgača?
**jeziku podoben** organ v ustih **mehkužcev** - na površini trdni zobci, ki pri rastlinojedicih **strgajo hrano**, pri plenilcih pa **vrtajo v svoje žrtve**
75
kaj je plašč? plaščeva votlina? visceralna masa?
plašč → posebna **kožna guba**, ki izloča **hišico ali lupino**
plaščeva votlina → **prostor** med plaščem in preostalim telesom
visceralna masa → nad plaščno votlino; vsebuje **črevo, prebavne žleze in ledvica**, ter **živčni, krožni in mišični sistem**
| organi mehkužcev
76
škrge pri mehkužcih
| vloga, polži
* absorbirajo **O2 iz vode**, ki vstopa v plaščevo votlino
* kopenski **polži** pa so se v evoluciji izgubili škrge, O2 se absorbira iz zraka s pljuči
77
mišičasta noga mehkužcev
| vloga, polži, školjke, glavonožci
mišičast organ **za lokomocijo/premikanje**
pri **polžih**: lazenje
pri **školjkah**: vkopavanje
pri **glavonožcih**: spremenjena v lijak in lovke
78
prebavilo mehkužcev
* 2 odprtini
* posamezna področja prebavila **specializirana** za določene funkcije
* možno **kontinuirano hranjenje**
79
kaj je torzija pri polžih?
* med embrionalnim razvojem pride do rotacije visceralne mase za več kot 180 stopinj => **prebavni trakt je zavit** → anus na sprednjem (anteriornem) koncu živali, bilateralni organi pa se lahko zmanjšajo ali pa jih na eni strani telesa sploh ni
* ni povezana z **razvojem zavite hišice**, ki je od torzije neodvisen proces
80
posebnost školjk
* mehkužci
* so **filtratorji** zaradi posebnega **načina prebave** in nekateri imajo **oči**
* plaščeva votlina vsebuje **škrge**, ki služijo za dihanje in hranjenje
* voda s hranilnimi delci obliva plaščevo votlino → na škrgah so **migetalke**, ki usmerjajo hrano k ustom
* **nesklenjen** krvožilni sistem → kri se iz žil direktno izlije v tkivo
81
glavonožci
* mehkužci
* delitev: četveroškrgarji, dvoškrgarji, lignji
82
notranja zgradba lignjev
* **lijak/sifon** → reaktivni pogon + izvodilo: prebavila, črnilne in spolne žleze
* **škrge** (s peresasti izrastki na vsaki strani) - ventilirajo jih s krčenjem mišic plašča
* **črnilna žleza** (z melaninom) → zavajanje plenilcev
* **prebavila**: papagajev kljun (znotraj strgača) → zgrabijo in zdrobijo plen → po požiralniku v črevo → skozi želodec v slepo črevo → danka → skozi lijak se izloči (tam je izvodilo prebavil)
* **krvožilje** → edini mehkužci z zaprtim/sklenjenim krvožilnim sistemom (škrge + sistemsko srce + brahialni srci)
* **živčevje**: izjemno dobro razviti/kompleksni možgani (velikost možganov pri glavonožcih mnogo večja glede na telesno velikost kot pri ribah ali plazilcih → višji nivo inteligence) + odlično razvita čutila
* **spolne žleze** → nad tankim črevesom (moške imajo blizu slepega črevesa, bele barve, ženske pa imajo dodatno žlezo (nidamentalna), ki služi za izločanje snovi, ki pokrijejo jajčeca; žleze so prosojne)
83
zunanja zgradba lignjev
* del noge se je preoblikoval v **lijak/sifon**, del pa v **tentakle/krake/lovke** (2 daljši, 8 krajših) s priseski
* **plašč** (obdaja visceralni del) → na trebušni strani prost, na hrbtni zrasel
* **plaščna votlina** je izjemno krčljiva
* **oči** so po zgradbi podobne očem vretenčarjev, razmeroma velike in precej dobro razvite oči (so plenilci) + binokularni vid: omogoča, da usmerijo pogled na plen in z veliko natančnostjo določijo razdaljo do njega
* **tanka koža s kromatoforami/pigmentnimi celicami** (v koži mnogih glavonožcev), ki vsebujejo pigmentne vrečke (melanin), ki postanejo bolj vidne, ko majhne radialne mišice odprejo vrečko, zaradi česar se pigment razširi pod kožo → kamuflaža
* **pero** → ostanek ogrodja iz hitina (vzdolž celega telesa)
84
gibanje lignja
* **sifon** → potiskanje vode iz sifona - močan curek, ki jih požene naprej (lahko obračajo sifon v različne smeri, spremenijo smer gibanja + če je potrebno, lahko številne vrste skočijo iz vode in letijo nad valovi)
* **plašč** → mišice (krčijo in sproščajo - potiskanje vode iz sifona)
* **plavutni gubi/krila** → romboidni izrastki (pri nekaterih vrstah se raztezajo skoraj po celotni dolžini telesa); krila igrajo podporno vlogo pri plavanju – ravnotežje, krmiljenje, letenje
* **lovke/kraki** → lov, hoja, oprijemanje, plavanje
85
kolobarniki
| delit, sim, odprt, prebav, ogrodje, gibanje, koža, razmn, kri
* živali
* delitev: **mnogoščetinci, maloščetinci, pijavke**
* simetrija: bilateralna
* odprtine: 2 (ustna in zadnjična)
* prebavilo: **cevasto**, vsak del prebavila **specializiran** za določeno vlogo
* ogrodje: **hidrostatsko** ogrodje v **telesni votlini**
* **prava členjenost**/segmentacija
* gibanje: **prinožice** (pri mnogoščetincih, nanj imajo ščetine) imajo vlogo **plavanje, odrivanje od podlage, premikanje, dihalno vlogo**; plast **vzdolžnih in krožnih mišic** → **krčenje in sproščanje** → premikanje
* **koža = dihalni organ** → številne drobne žile v koži + povrhnjica s **kutikulo** => površina **mora biti konstantno navlažena**
* **obojespolniki** (navzkrižna oploditev) → v zadnjih segmentih telesa se nahajajo **testisi**, le v enem segmentu pa **par jajčnikov**
* **sedlo**
* **sklenjeno** krvožilje, hemoglobin v krvi
86
kaj je sedlo?
| kaj je, deževniki
* organ, ki **izloča sluz pri kolobarnikih** = odebeljen predel z mnogimi sluznimi žlezami v sprednji polovici telesa
* deževniki: sedlo v času parjenja **izloči žlezast ovoj, ki potuje vzdolž telesa do jajcevodov** (jajčeca), ter do **posebnih sprejemnikov za spermije** → tam se jajčece in semenčice združijo → ovoj zdrsi po deževniku in se **začne strjevati v kokon**, iz katerega se razvijejo **mladi deževniki** (parjenje lahko traja do 3h)
87
živčeje kolobarnikov
* **možgani** (nadžrelni ali cerebralni ganglij) + **živčni vrvici**
* **glavni živec** poteka po **trebušni** strani (ventralno)
* **lestvičasta trebušnjača** → gangliji (živčni vozli) prečno in vzdolžno povezani
* **vrvičasta trebušnjača** (deževnik) → živčni vrvici se lahko združita v enotno trebušnjačo
88
kaj pomeni sklenjeno krvožilje?
kri nikoli **ne zapušča žil**
žile potekajo **vzdolž telesa na hrbtni in trebušni strani** (hrbtna žila in trebušna žila)
89
kaj so pijavke?
| kam spadajo, kaj in kako delajo, kje so uporabni
kolobarniki - živali
sesajo kri (s **krčenjem mišic**)
ko prebodejo kožo sprostijo v kri **hirudin** (prepreči strjevanje krvi) in anestetike
uporabne v medicini (**mikrokirurgija**)
90
zakaj so členonožci najuspešnejša skupina živali?
| glede česa, lastnosti ki omogočajo
* glede na **številčnost, raznolikost in distribucijo**
* posledica telesne organizacije: **členjene okončine in telo** ter **trdno zunanje ogrodje**
* imajo zelo **dobro razvita čutila**
91
delitev členonožcev
trokrparji, pipalkarji, raki, stonoge, žuželke
92
trokrparji/trilobiti
**izumrli členonožci**
razdeljeni v **3 dele**: oglavje - sestavljene oči, oprsje in zadek
**enakomerna členjenost** → vsak člen je nosilec enega para okončin
93
zgodnji vs kasnejši členonožci
zgodnji členonožci: **majhna raznolikost členov**
kasnejši členonožci: težnja členov k **spajanju** (manj členov) → **specializacija okončin** za različne vloge
94
zunanje ogrodje členonožcev
| kaj je, posebne, rast
* **kutikula** = neživ izloček povrhnjice iz hitina (hitinjača)
* ličinke čebel imajo **fleksibilno, občutljivo in mehko** kutikulo
* s členonožci **ne raste** → se večkrat levijo, odvržejo kutikulo, pod njo tvori povrhnjica nov, večji skelet
95
krvožilje, prebava, živčevje, dihanje členonožcev
* **nesklenjeno** krvožilje (**srce + hrbtna žila**) → kri v žilah se direktno izlije v tkiva, **nima vloge prenosa dihalnih plinov**
* **2 odprtini**: ustna z obustnim aparatom in zadnjična (med njima prebavna cev)
* živčevje → dobro **razviti možgani** na hrbtni strani sprednjega dela telesa + **trebušnjača** - živčna povezava na trebušnem delu z **gangliji** (skupek živčnih celic), živci **vodijo v vsak člen**
* dihalni organi → **zunanje škrge** (morski členonožci), **traheje** (kopni členonožci), **zračnice**
96
pipilkarji
**nimajo tipalnic in čeljusti** → 2 para **pipalk, ki služita predvsem prehranjevanju**
pajki, suhe južine, pršica
97
pajki
| značilnost, pipelke, okončine, primer
* zožitev med glavoprsjem in zadkom
* prva pipalka (**helicera**) → iz dveh delov (bazalnega dela in gibljivega kremplja), ki se **zloži v žlebič bazalnega dela** → krempelj je oster in votel, skozenj se odpirajo **strupne žleze**
* druga pipalka (pedipalp) → **podobni nogam** in imajo **čutilno vlogo**
* **predilne bradavice** → skupina spremenjenih okončin na koncu zadka (večina ima tri pare, od tega je en par zelo majhen), vsaka ima **množico odprtin**, kamor se odpirajo **svilnate žleze** → izločajo tekočino iz aminokislin, ki se zaradi vlečenja (in ne zaradi sušenja na zraku) spremeni v svilo, podobno svili gosenic metuljev
* npr. črna vdova
| členonožci
98
črna vdova
strupena le samica
precej večja od samcev => spolni kanibalizem
nevrotoksin (imenovan latrotoksin) preko izločanja različnih živčnih prenašalcev pri žrtvah sproži bolečino in mišične krče
99
suhe južine
**glavoprsje in zadek** široko povezana (za razliko od pajkov)
zelo dolge in tanke noge (nogo lahko odvrže in ta še dolgo **trza** → **zavajanje plenilca**)
| pipilkarji, členonožci
100
pršica
| členjenost, pipalke, posebnost
* široko zrasla glavoprsje in zadek, **členjenost slabo vidna**
* pipalke bodalaste/škarjaste → prirejene za **zabadanje in sesanje/ščipanje** rastlinskih ali živalskih tkiv
* številne **brez oči**
* **klop (zajedavska vrsta)** → prenašalec virusa, ki povzroča meningit in bakterije, ki povzroča boreliozo
| pipilkarji, členonožci
101
o gozdnem klopu
| razvoj, kaj je zanj potrebno, način iskanja gostitelja
razvoj: jajčece → ličinka → nimfa → odrasla žival
za preobrazbo iz enega razvojnega stadija v drugega in levitev **se morajo vedno napiti krvi**
iskanje gostitelja: **tehnika zasede; hallerjev organ** (na sprednjih okončinah s katerim zaznajo spremembe v toploti - toplokrvni gostitelj)
102
žuželke
| tel regije, značilnosti, organe, dihanje
* 3 telesne regije (**glava, oprsje, zadek**) → členjenost oprsja in zadka je še očitna, členi, ki tvorijo glavo, so spojeni
* **krila** → izrastki kutikule (niso prave okončine), lahko letijo, ne da bi morale za to žrtvovati noge
* **antene**/tipalnice → med očmi, iz okončin 2. segmenta
* **sestavljene/mrežaste oči** → vidijo barve, mnoge lahko vidijo UV svetlobo in polarizirano svetlobo, ki je mi ne moremo zaznati (cvetovi imajo UV vzorce, ki so vidni le opraševalcem), iz nekaj 10 do več 1000 drobnih očesc (omatidijev): vsako očesce ima spredaj svojo lečo, zadaj svoj skupek čutilnih (fotoreceptorskih) celic in pigmentne celice, rabdom (za svetlobo občutljivi del omatidija) → posebni izrastki (mikrovili) čutilnih celic, v katerih je skoncentriran vidni pigment
* **obustni aparati** = modificirane okončine
* **vzdušnice (traheje)** = drobne luknjice po celotni površini telesa - kisik potuje direktno iz zraka v celico (ne s krvjo)
| členonožci
103
nepopolna metamorfoza
| znacilnosti, kako postajajo bolj podobne odraslim
* **jajčece → ličinka (larva) → odrasla žival (imago)**
* ličinke spominjajo na odrasle živali, le da **nimajo kril** (lahko zasnova za krila) in **niso spolno zrele**
* ličinke se večkrat levijo → **z vsako levitvijo bolj podobne odraslim**
104
popolna metamorfoza
imajo **naprednejše žuželke**
**jajčece → ličinka → buba/pupa → odrasla žival**
buba (pupa) = mirujoči stadij
npr. metulj, čebela, komar
105
kako se ličinka razlikuje od odrasle živali
| popolna metamorfoza
* nima **sestavljenih oči** in **zasnov za krila**
* nekaterim **manjkajo členjene noge**
* drugačna **prehrana in bivališča**
* po nekaj levitvah se preobrazi v bubo
106
delitev iglokožcev
1. morske lilije
1. morske zvezde
1. morski ježki
1. kačjerepi
1. brizgači
107
iglokožci
| kje, notranje ogrodje, sim, posebnost
* izključno **morski habitat**
* notranje ogrodje: **endoskelet iz trdnih apnenčastih ploščic**, ki je tik pod povrhnjico
* simetrija se s tekom življenja spreminja: **ličinka ima bilateralno** simetrijo, **odrasli imajo radialno** => prednik iglokožcev je imel dvobočno somerno telo
* posebnost iglokožcev: **vodovodni (ambulakralni) sistem**, izjemna sposobnost **regeneracije**
108
vodovodni (ambulakralni) sistem
| deli, delovanje, vloga
* mreža cevk v notranjosti telesa, **napolnjenih z morsko vodo** (krožni kanal, radialni kanali)
* z okoliškim morjem povezan preko **sitaste ploščice** (ploščica z mnogimi luknjicami), ki je na **zgornji** (hrbtni) strani telesa - skozi njo vstopa voda
* vodi v vse krake, končuje se v številne mehke, iztegljive in premične **brazdne (ambulakralne) nožice** na površini živali, ki molijo navzven skozi luknjice v ploščicah - vsaka nožica ima na koncu **prisesek**
* **delovanje sistema**: krčenje mišic → voda se iztisne iz vodovodnega sistema v nožice → nožice se podaljšajo; sprostitev mišic → voda se vrne iz nožic v vodovodni sistem → nožice se skrajšajo
* **mišice na brazdnih nožicah usmerjajo smer gibanja** oz. premikanja
* vloga: **premikanje, hranjenje**, izmenjava plinov (**prevzema vlogo dihal**) in izločanje odpadnih snovi (**nimajo izločal**)
| iglokožci
109
premikanje iglokožcev
| večina, morski ježki, morske zvezde/lilije
1. z **brazdnimi nožicami**
1. morski ježki → z **bodicami**
1. morske zvezde, kačjerepi in morske lilije → z **zvijanjem krakov**
110
prebavilo, čutila iglokožcev
* 2 odprtini (ustnična spodaj, zadnjična zgoraj), vmes je **želodec** in **slepi odrastek črevesa** v vsakem kraku
* **morske zvezde** pa imajo **izvihljiv želodec** → z njim obdajo svoj plen in ga prebavijo izven telesa
* čutila → razvite le **očesne pege** in **posamezne čutilne celice**
111
izjemna sposobnost regeneracije iglokožcev
| kaj lahko nadomestijo, morske kumare
* večina lahko **nadomesti izgubljene krake, bodice**
* nekatere zvezde lahko regenerirajo celo **želodec in spolne žleze**
* **morske kumare** lahko izvržejo svoja **prebavila, spolne žleze in dihala**, da zadovoljijo apetite plenilca, nato pa jih kasneje v kratkem času obnovijo
112
razmnoževanje iglokožcev
poteka bodisi **nespolno z delitvijo celic** bodisi **spolno**
spolni organi imajo obliko **preprostih grozdastih žlez z izvodili**: samci iglokožcev svoje spolne celice **vbrizgajo v morje → zunanja osemenitev in oploditev** (ličinke prosto plavajo vse od oploditve jajčec do odrasle živali)
113
4 skupne lastnosti strunarjev
1. **dorzalna hrbtenjača** → **cevasto hrbtno živčevje** (ni pri ostalih skupinah živali) in nastane v zarodku z ugreznitvijo zgornjega sloja celic (ektoderma), vendar se najprej oblikuje žleb, ki se kasneje zapre v cev
2. **hrbtna struna** (dorza) → prožna vzdolžna opora v obliki **trdne, toge in prožne palice, med prebavilom in hrbtenjačo**, sestavljajo jo turgescentne celice (zelo napete, napolnjene s tekočino), pri nižje razvitih vretenčarjih ohranjena vse življenje, pri višjih le v zgodnjih stopnjah razvoja (embrija) → kasneje jo nadomesti hrbtenica
3. **škržno črevo** → specializirani del **prebavne cevi za usti**, vloga: prehranjevalna (precejanje delcev hrane) + dihalna (ribe, dvoživke), razvito pri najpreprostejših strunarjih; odrasli plazilci, ptiči in sesalci ga nimajo (le v embrionalnem razvoju)
4. **rep** → izrastek telesa na zadnjem delu
114
delitev strunarjev
1. brezglavci (npr škrgoustka)
1. plaščarji (npr bradavičasti kozolnjak)
1. vretenčarji
115
škrgoustka
* evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - brezglavci
* živi v plitvem morju
* zakopana v pesek, ven molijo le usta
* edino notranje ogrodje je **hrbtna struna**
* procejanje hrane s tipalnimi lovkami okrog ust
* evolucijski pomen: verjetno zelo podobna **pravretenčarjem**
116
bradavičasti kozolnjak
| kam spadajo, primer česa, ličinka, značilnost
* evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - **plaščarji**
* primer **regresivnega razvoja**
* **ličinka** (spominja na žabje paglavce) → repata, **plavajoča + vse osnovne strunarske značilnosti**
* ličinka **se pritrdi na podlago, izgubi rep** → odrasla žival - pritrjena
* izloča trden ovoj = **plašč/tunika iz polisaharida tunicina** - zaščitna in oporna vloga
117
vretenčarji
| delitev, značilnosti
* razredi: **obloustke, ribe, ptice, dvoživke, plazilci, sesalci**
* **hrbtenica iz vretenc** → osrednji del endoskeleta
* **parne okončine**
* **večplastna povrhnjica**
* škrge/pljuča
* **sklenjen** krvožilni sistem
* **centralni živčni sistem** (najbolj razviti možgani) in **periferni živčni sistem**, koncentracija **čutil na glavi**
118
obloustke
| pripadnost
* evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - **vretenčarji**
* **brez čeljusti in parnih plavuti**
* **hrbtenica + hrbtna struna** (ohrani se vse življenje)
* prisesa na žrtev in **sesa kri** → odrasli piškurji so plenilci ali zunanji zajedalci (večinoma zajedajo ribe kostnice - izsesavajo telesne sokove z **okroglim sesalnim ustnim lijakom**)
* **keratinizirane, zobem podobne tvorbe pokrivajo jezik**, ki se lahko podaljša in s struganjem naredi gostitelju rano
119
ribe
| kam spadajo, značilnosti, evolucijski pomen rib
* evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji
* hidrodinamična oblika
* posebna koža
* plavuti
* škrge
* ribji (vzdušni) mehur
* sklenjeno krvožilje, enojni krvni obtok, srce z 1 preddvorom in 1 prekatom
* ektotermni organizmi
* zavitnica = guba v črevesju zaradi katere je močno povečana površina (le hrustančnice)
* evolucijski pomen rib: iz davnih so se razvile prvi kopenski vretenčarji - ščitoglavci (izumrle dvoživke, se pojavile v paleozoiku in imele peteroprste okončine)
120
koža rib
* v povrhnjici so enocelične **sluzne žleze**, ki izločajo sluz (intenzivnost izločanja je pri različnih vrstah rib različna in odvisna tudi od fiziološkega stanja)
* v usnjici so **pigmentne celice** (značilna barva in risba)
* **luske** - v usnjici, pod povrhnjico → običajno tanke koščene ploščice, ki jih prekriva tanka povrhnjica
121
vloge sluzne žleze rib
* zaščita pred plenilci in zunanjimi dejavniki
* baktericidnost → deluje kot antibiotik
* zmanjševanje trenja
* ima vonj po katerem se ribe orientirajo pri migracijah in ko med drstjo iščejo ribe nasprotnega spola
* preprečuje vdor vode
* omogoča hitrejše strjevanje krvi pri poškodbah
* sluz nekaterih vrst rib je tudi prva hrana ribjega zaroda
122
delitev lusk
| /+ razvoj
1. hrustančnice - **plakoidne** luske, **ganoidne** luske - med evolucijo so se iz njih razvili **zobje**
2. kostnice - **cikloidne** (kroglaste) luske, **ktenoidne** (zobčaste) luske
ribe rastejo vse življenje in luske z njimi → na luskah nastajajo prirastki - letnice => določanje starost rib
123
ribji plavuti
| vloge, vse plavuti, kostnice vs hrustančnice
* omogočajo plavanje in uravnavanje lege telesa
* dve **neparni hrbtni plavuti** + **parni prsna in trebušna** plavut + **neparni predrepna in repna** plavut
* kostnice → **simetrična repna** plavut
* hrustančnice → **asimetrična repna** plavut
124
ogrodje rib
| glave, trupa, kostnice vs hrustančnice
* ogrodje glave: **lobanja, čeljusti, škržno ogrodje** (glavni del so **škržni loki**, med njimi **škržne reže**)
* ogrodje trupa: **hrbtenica iz vretenc** (različno število; večje pri ribah s kačastim telesom)
* kostnice → pretežno **koščen skelet**
* hrustančnice → skelet **iz hrustanca** (utrjen z apnencem)
125
škrge rib
* v **2 škržnih votlinah** na vsaki strani glave za ustno votlino
* iz **škržnih lističev**, nameščenih na 4 **škržnih lokih** → 5. lok spremenjen v **goltne zobe** (drobljenje hrane, precejanje hranljivih delcev)
* kostnice: škrge pokrite **s škržnim poklopcem** (ob dihanju razpirata in zapirata → potiskata vodo mimo škrg)
* hrustančnice: **brez škržnega poklopca**
126
ribji (vzdušni) mehur
| kaj je, pri katerih, kako deluje, izjeme?
* deluje kot organ, ki omogoča, da ribe spreminjajo plovnost
* le **kostnice**
* **hidrostatski organ**: v **steni žilice** (močno prekrvavljeno) → iz krvi se v mehur prenaša kisik → mehur se napolni → manjša specifična teža ribe → riba se dvigne; če se mišice mehurja skrčijo, preidejo plini nazaj v kri → riba se spusti
* **ribe pljučarice** ga uporabljajo kot pljuča
127
razmnoževanje rib
* **zunanja** oploditev (večina rib)
* **notranja** oploditev (morski psi,...) → ikre se oplodijo, zarodek se razvija in izleže znotraj samičinega telesa
* **oviparija** (jajcerodnost) → odlaganje iker - večina rib
* **viviparija** (živorodnost) → izleganje že izvaljenih mladičev
128
dvoživke
| lič/odr, koža, dihanje, T, razmn, značilnosti
* evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji
* del življ. v vodi, del na kopnem
* ličinka → odrasla žival (drugačna telesna organizacija, način življ., prehranjevanje in dihala)
* **sluzasta koža brez lusk**, ki je zelo **tanka** in **močno prekrvavljena** deluje kot **dihalni organ**
* pljuča dvoživk zelo **primitivna**, zaradi majhne površine ne dobi z njimi dovlj kisika → **kisik prehaja skozi** kožo z difuzijo
* **oglašanje** (le samci) → glasilki - kožni gubi v zgornjem delu sapnika + zvočna mehurja ob ustnih kotih (ojačanje glasu)
* so **plenilci** → majhni zobje in izprožljiv jezik
* **ektotermni**
* razmnoževanje: **ločen spol, zunanja oploditev** - mrest
* **peterporste okončine** (prednje in zadnje noge)
129
ektotermnost, endotermnost
ektotermnost => nimajo stalne telesne T, je odvisna od okolja
endotermnost => telo ogreva toplota, ki se sprošča znotraj telesa
130
plazilci
| kam spadajo, koža, razmnoževanje, značilnosti, primeri
* evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji
* **luskasta koža iz keratina**, ki je suha (**nima dihalne vloge** - dihalna površina pljuč večja kot pri dvoživkah; preprečuje izsuševanje)
* **homodonti** → zobje bolj ali manj enake velikosti
* razmnoževanje → **različen spol, notranja oploditev** (amniotsko jajce)
* dobro **razvita čutila**
* prakuščarji, krokodili, želve, luskarji
131
kako se razvije amniotsko jajce?
* iz zarodka izraščajo **membrane**, ki ščitijo zarodek pred izsuševanjem oz. **obdajajo rumenjak**; **jajčna lupina** in **jajčna membrana** sta **prepustni za pline** (O2, CO2)
* rumenjak, beljak → iz njiju zarodek črpa hrano
* **beljak** – vir vode za zarodek
* **amnion** – obdaja amnionsko votlino, v kateri je tekočina plodovnica, v kateri se razvija zarodek
* **lupina** – zaščita pred zunanjimi vplivi
* tudi pri sesalcih je zarodek v plodovnici v amniotski votlini
| pri plazilcih, pticah,
132
čutila plazilcev
* dobro razvita
* **voh** (vonjalne čutnice pri kačah na jeziku)
* **jamičasti organ** - med očmi in nosnicami, občutljiv na toploto in omogoča zaznavanje položaja plena
* **nimajo bobniča**, slabo slišijo, a **zaznavajo tresljaje podlage**
133
ptiči
* evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji
* prilagoditve za letenja
* amniotsko jajce
* endotermija, homeotermnost, perje omogočajo toplotno izolacijo
* tanka koža brez žlez (razen trtične žleze ob trtici: izloča maščobo za mazanje perja)
* ohranjene luske na nogah (ostanek plazilskih prednikov)
* prebavila: golša za požiralnikom (mehčanje hrane), dvodelen želodec (žlezovnik + mlin, mehanska prebava)
* evolucijski izvor: razvoj iz mezozoiskih plazilcev, ki so hodili/tekali po zadnjih nogah
134
pljučne vreče/mehovi pri pticah
omogočajo, da **zrak po dihalnem sistemu teče le v eni smeri** (ne dvosmerno kot pri človeku) - zrak vstopi in izstopi v drugih luknjah
ohranja **večjo kvaliteto zraka** (nasičenost s kisikom je dlje časa visoka, oksigeniran zrak se ne meša z deoksigeniranim, dihanje na visokih nad. višinah,...)
135
prilagoditve za letenja pri pticah
* prednje okončine so **krila**
* **pero** = **kožna tvorba**, ki nastane iz zgornjih poroženelih slojev povrhnjice
* **pljučne vreče**/mehovi
* **votle kosti**
* **grodnica** = masivna kost, ki je prirastišče za letalne mišice
136
sesalci
| pripadnost, značilnosti
* evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji
* dobro razviti **možgani**
* zarodek se razvija **v maternici**; pri najvišje razvitih izmenjava snovi med zarodkom in materjo poteka preko **placente**
* dlaka, žleze lojnice, žleze znojnice
* **mlečne žleze** → dojenje; skrb za zarod
* **heterodonti**; zobje se pri večini **izmenjajo enkrat v življenju** (mlečni/stalni zobje)
* **štiridelno srce**
* **endotermni**
137
evolucijski izvor sesalcev
razvili se iz izumrlih **plazilcev** zverozobcev (plazilci s podobnim zobovjem kot današnji sesalci)
s ptiči niso v ožjem sorodstvu (kljub temu, da imajo oboji 4-delno srce in homeotermijo)
138
lastnosti, v katerih se glive razlikujejo od rastlin
* **celična stena**: glive (iz hitina), rastline (iz celuloze)
* **založni polisaharidi**: glive (glikogen), rastline (škrob)
* **telesna organizacija**: glive (ni diferenciranih tkiv, organov), rastline (ima prave organe - steblo, listi, korenine)
* **pridobivanje hranilnih snovi**: glive (kemoheterotrofi → odvisni od organskih snovi, ki jih proizvedejo drugi organizmi), rastline (avtotrofi → fotosinteza)
139
evolucijski izvor gliv
za večino gliv ni dokazov, da bi bili njihovi predniki avtotrofi (prednike iskali med avtotrofnimi steljčnicami - alge)
najverjetneje se razvijejo kot **samostojna skupina tako kot rastline in živali**
140
glive
* so **steljčnice** (talofiti) → telo je steljka - **preprosto zgrajeno + ni diferenciranih tkiv in organov**
* so **kemoheterotrofi** → popolnoma **odvisne od organskih snovi, ki jih proizvedejo drugi organizmi, ne potrebujejo svetlobe** (nimajo fotosintetskih barvil), vendar lahko ta vpliva na sproščanje spor zato pogosto rastejo proti svetlobi
* celična membrana vsebuje **ergosterol** (podobna vloga kot holesterol v membranah živalskih celic → uravnavanje viskoznosti celične membrane)
* izločajo **hidrolitični encimi**, ki lahko razgrajujejo različne žive ali mrtve snovi in omogočajo raznoliki viri hrane
141
delitev gliv, glede na to, kako pridobivajo hranilne snovi
1. saprofiti (dniloživke)
1. simbionti (soživke)
1. paraziti (zajedavci)
142
celična stena gliv
notranja plast: **hitin** (polisaharid, podolgovata vlakna, različno usmerjena, naložena v plasteh vzporednih s celično membrano) + **beta glukani, polisaharidi, beljakovine, lipidi** (ne tvorijo vlaken)
zunanja plast: **glikoproteini**
143
ekološke vloge gliv
1. razkrojevalci → razgrajujejo organske snovi v odmrlih organizmih
2. zajedavci → absorbirajo hranilne snovi iz celic živih organizmov (človek, živali, rastline - najpogosteje, druge glive)
3. simbionti → simbioza z rastlinami/algami, z živalmi
144
glive kot razkrojevalci
* razkrojevalci → razgrajujejo organske snovi v odmrlih organizmih (npr. organski material padlega drevesnega hloda)
* omogočajo **pretok energije** in **kroženje snovi v ekosistemih**
* brez razkrojevalcev (glive in bakterije) bi ogljik, dušik idr. elementi ostali vezani v organski snovi in se ne bi vračali v prst, kjer so sicer na voljo za rast rastlin (potrebujejo anorganske snovi za rast) → rastline in živali, ki se prehranjujejo z rastlinami, ne bi mogle obstajati + začel bi se nalagat detrit
* **saprofitske glive** → hranijo z odmrlimi organizmi ali organskimi odpadki
145
potek kroženja snovi in energije v ekosistemu
energija vstopa v ekosistem kot **sončno sevanje**, se pretvori v **kemično energijo** in se prenaša po **prehranjevalni verigi**, sistem **zapušča kot toplota**
hranilne snovi se prenašajo po prehranjevalni verigi, na koncu jih večina konča v **detritu** (mrtva organska biomasa) → po zaslugi **razkrojevalcev** se vračajo **nazaj do primarnih proizvajalcev**
146
saprofitske glive
* hranijo z odmrlimi organizmi ali organskimi odpadki
* encimi, ki se sproščajo, **razgradijo polimere** v enostavne snovi (sladkorje, aminokisline, karboksilne kisline, purine,…) → te snovi lahko nato **celice sprejmejo**
* edini organizmi, ki **popolnoma razkrojijo les**
147
glive kot zajedavci
* **absorbirajo hranilne snovi iz celic živih organizmov** (človek, živali, rastline - najpogosteje, druge glive)
* **nekrotrofi** → napadejo žive organizme, ki jih ubijejo in kasneje prebavijo
* **biotrofi** → naselijo in izrabljajo žive organizme
148
glivne bolezni ljudi
* nekatere glive prisotne v člo. telesu tudi, če smo zdravi - npr. kvasovka Candida albicans
* “atletsko stopalo”
* kožna mikoza
149
zakaj so glivne bolezni ljudi vse pogostejši?
1. naraščajoče uporabe antibiotikov širokega spektra
1. povečevanje števila imunsko oslabljenih ljudi
1. staranje populacije
150
kvasovka Candida albicans
* gliva, ki je prisotna v človeškem telesu (črevesje, ustna votlina, vaginalni trakt; v ravnovesju z drugimi mikrobi)
* izkoristijo slab imunski sistem in se abnormalno namnožijo → povzročijo oportunistične okužbe
151
glive, ki so človeku nevarne le ob zaužitju
1. v **zeleni mušnici** so **amatoksini**, ki uničijo/poškodujejo **jetra** (že zaradi zelo majhne količine zaužite gobe lahko umre)
1. gliva **Aspergilus flavus** (arašidi, žitarice) → toksin **aflatoksin** - kopiči se v jetrih, **rakotvoren** (**mutagen dejavnik**)
152
simbioza gliv z rastlinami/algami
1. **mikoriza** = sožitje med **glivami in višjimi rastlinami** (semenke in praprotnice - večina semenk živi v simbiozi z glivami)
1. **lišaji** = sožitje **glive in zelene alge ali modrozelene cepljivke** (ta dva organizma gradita enotno steljko lišaja)
153
vrste mikorize
1. **ektomikoriza** (lesnate rastline) → mreža navznoter rastočih hif, ki se raztezajo v gostiteljsko korenino rastline in prodirajo med rastlinske celice v koreninski povrhnjici in skorji; zunaj korenine tvori micelij
1. **endomikoriza** (zelnate rastl.) → glivne hife prodrejo v rastl. koreninske celice in tvorijo arbuskule (drevesaste strukture) - aktivna izmenjava hranilnih snovi
| simbioza gliv z rastlinami/algami
154
koristi glive/rastline v mikorizi
glive → **prek korenin gostiteljske rastline, dobivajo organske snovi** (tudi do 25% vseh sladkorjev, ki nastanejo med fotosintezo)
rastlina → na račun glivnega micelija **večja površina za privzem vode in mineralnih snovi** (glive sprejemajo in kopičijo ione, pomembne za rastlino) + glive jih **zaščitijo pred povzročitelji bolezni v tleh**
155
glive in zelene alge/modrozelene cepljivke v lišaju
| kaj prispe v sožitju
gliva iz okolja ob dežju **sprejema vodo in mineralne snovi**, ki jih alga potrebuje za sintetske procese + **ščiti algo pred izsušitvijo**
alga/cepljivka s fotosintezo **izdeluje organske snovi s katerimi oskrbuje tudi glivo**
156
značilnosti lišajev
* izredno **odporni proti ekstremnim okoljskim razmeram**
* zelo občutljivi na kemijske spremembe v zraku in vodi → **bioindikatorji onesnaženosti**
* lišaji, pri katerih so glive v sožitju s **cianobakterijo**, bogatijo **tla z dušikom**
* zgradba **steljke lišajev**: gost preplet **glivnih hif na površini**, ki deluje kot zaščita (askokarp); pod glivno hifo, **plast celic alge**
157
razmnoževanje lišajev
* najpogosteje **vegetativno**
* od lišaja se **odlomi košček → zraste v nov lišaj**
* z zarodnimi kepicami (**sorediji**) = skupine celic avtotrofa, ovite in med seboj povezane s hifami gliv; opazne kot prah na površini lišaja (**raznaša jih veter**) → na novi lokaciji tvorijo nov lišaj
* **spolno se v lišaju razmnožuje le gliva**
158
odpornost lišajev na ekstremne razmere
* **dolga sušna obdobja** lahko preživijo le na račun zračne vlage
* naseljujejo najbolj **odmaknjene** dele sveta, kjer je življenje komajda še mogoče
159
morfološki tipi lišajev
| /+ izpostavljenost zraku
1. **skorjasti** → **tesno zrasli s podlago**/celo vrasli vanjo - zraku izpostavljena le mala količina steljke
1. **listasti** → po izpostavljenosti zraku nekje vmes
1. **grmičasti** → le **z drobno ploščico pritrjeni na podlago** => večji del grmičaste steljke v stiku z zrakom
160
zakaj trdimo, da so lišaji bioindikatorji?
zelo občutljivi na kemijske spremembe v zraku in vodi
**niso sposobni izločati snovi, ki jih sprejmejo vase**, strupene snovi **poškodujejo avtotrofnega partnerja** (umre bakterija → umre gliva)
161
organizacijski tipi gliv
enocelične: kvasovke
mnogocelične
162
taksonomija/razvrščanje gliv
**neprave vs prave glive**
neprave => tiste, ki po videzu in načinu rasti spominjajo na glive, a z njimi niso v bližnjem sorodstvu (sluzavke - protisti, vodne plesni - alge)
prave => imajo skupnega prednika
163
prave glive
* celice vegetativnega stadija obdaja **celična stena iz hitina**
* steljka večinoma mnogojedrna ali mnogocelična v obliki dolgih nitk → **glivne hife** (mnogocelična hifa - celice ločujejo eno ali več porni septumi/notranje pregrade oz. stene; mnogojedrna hifa - brez septum)
* preplet hif tvori **podgobje** - micelij (raste iz osrednje točke in oblikuje okroglo kolonijo)
* **plodišče/trosnjak** → razmnoževalna struktura
164
delitev pravih gliv glede na zgradbo steljke
**nižje** glive → glive v **nespolnem** stanju (npr. glavičasta plesen)
**višje** glive → **popolnejša** zgradba, številne tvorijo **plodišča**; hife so septirane (**večcelične**); **diploidna stopnja**
165
delitev gliv glede na način razmnoževanja
zaprtotrosnice
prostotrosnice
166
zaprtotrosnice
* trosi (spore) nastajajo **v zaprtih plodiščih** (sporangijih) = aski
* spore so **nebičkaste askospore** (n)
* posebne spore **konidiji** nastajajo na pokončnih hifah konidioforih → vloga: **hitro razširjanje glive**
| glive
167
prostotrosnice
trosi (spore) nastajajo **na pecljatih izrastkih v odprtih plodiščih** (sporangijih) → **bazidiji**
spore so **bazidiospore**
delitev glede na zgradbo bazidija: **večceličen** (ne razvijajo plodišč), **enoceličen** (razvijejo plodišča)
| glive
168
razmnoževanje gliv
* pri spolnem in nespolnem razmnoževanju gliv nastaja velika količina spor
* **spora** = haploidna razmnoževalna celica, ki se razvije v nov organizem, ne da bi se združila z drugo sporo oz. gameto
* iz spor **kalijo haploidne hife**, ki prerastejo in **se razvejijo v micelij**
* glivne spore imajo lahko **tanko celično steno in hitro kalijo** ali **debelo celično steno**, ki sporam omogoča preživetje v neugodnih okoljskih razmerah in kasnejšo kalitev v ugodnih razmerah
169
nespolno razmnoževanje gliv
| /+ def brstenja, fragmentacije
* **mitoza**
* celice nekaterih gliv se mitotsko delijo → zelo učinkovito, saj v kratkem času nastane velikanska količina **spor**, ki so genetsko enaki organizmi (kloni)
* **brstenje** (kvasovke): nova materinska celica nastane na materinski z mitozo
* **fragmentacija**: glivni micelij ali posebna kvasna celica razpade na posamezne celice → na primerni podlagi kalijo v micelij
170
spolno razmnoževanje gliv
* **mejoza**
* pride do **kratkega 2n stanja**, po katerem z mejozo nastanejo n spore → te **rastejo v novo generacijo** - kalijo v nov micelij
* glive so **n večino svojega življ. cikla**, **2n pa le tik pred mejozo** - bistvena razlika med glivami in živalmi ter rastlinami
* spolno razmn. gliv vezano na srečanje 2 celic oz. **micelijev različnih spolov** (označeni s **+ in -** , se **ne izražajo fenotipsko**), le glive jih med seboj razločujejo → **bazidiospore**
171
razvoj prostotrosnic z neseptiranim bazidijem
1. iz **bazidiospore** se razvije **haploidni micelij**
1. haploidni micelij navadno že na zgodnji stopnji razvoja **somatogamno kopulira** (somatogamija = združitev dveh telesnih celic) z drugim haploidnim micelijem → iz zigote se razvije **dvojedrni micelij** - lahko raste več let in se široko razraste
1. v ugodnih razmerah se na dvojedrnem miceliju razvijejo **plodišča**, ki je **iz pleteža dvojedrnih hif**
1. končne celice nekaterih dvojedrnih hif se razvijejo v **bazidije**
1. v bazidiju sta **jedri dveh različnih micelijev, ki se nato združita v 2n zigoto** (kariogamija), ki se **mejotsko deli** → nastanejo 4 haploidna jedra (jedra bodočih bazidiospor)
1. potujejo na površino (prostotrosnice) bazidijev in **tvorijo n spore** (bazidiospore)
| spolno razmnoževanje gliv
172
površina trosovnice
trosovnica je **mesto nastanka bazidijev**, nahaja se na na **spodnji strani klobuka**
povečana je z: lističi, cevkami, drugačnimi strukturami
173
pomen gliv za človeka
* **razkrojevalci**
* škodljivci, povzročitelji **bolezni**
* **prehrana** (gobe, žlahtne plesni, proizvodnja alkoholnih pijač, kvašenih izdelkov…)
* **medicina** in znanost
174
posebnosti rastlinske celice
vakuola
plastidi
celična stena
175
vakuola
* membranski organel, ki zapolni osrednji del rastlinske celice
* turgorski tlak daje celici čvrstost
* omogoča **plazmolizo** (odstop membrane od celične stene kot posledica krčenja vakuole zaradi oddajanja vode v hipertoničnem okolju) in **deplazmolizo** (celica v hipotoničnem okolju postopoma dobiva obliko)
* je napolnjena z vodo + v njej raztopljene snovi
176
raztopljene snovi v vodi v vakuoli
* **ioni, sladkorji, aminokisline** → vzdrževanje turgorja
* **založne snovi** (beljakovine, enostavni sladkorji, olja)
* **strupene in škodljive snovi** (kovine, produkti metabolizma), katerih se rastlina znebi ob propadu celice (odpadanje listov…)
* **encimi** (razgradnja, reciklaža…)
* **snovi, pomembne za interakcijo z drugimi organizmi**: barvila, trpke in neužitne snovi
177
plastidi
membranski organeli v rastlinski razvoj
sestavljena iz dvojne membrane, ima svoje lastne DNA, ribosomi
njihov nastanek razlaga endosimbiontska teorija
vrste + vloge: kloroplasti (fotosinteza), kromoplasti (izgradnja in skladiščenje pigmentov), amiloplasti (zaloga in sinteza škroba)
178
rastlinska celična stena
| vloge, sestavina, razvoj, organele
* vloge: oblika, opora in trdnost
* iz celuloze (nerazvejan polimer β-glukoz → vzporedne molekule se povežejo s H-vezmi preko hidroksilni skupin)
* mlada rastlinska celica najprej tvori **primarno celično steno**, ki je **tanka in fleksibilna**
* med primarnima celičnima stenama sosednjih celic je **osrednja lamela**, kjer so pektini in glikani
* ko celica dozori in **neha rasti**, ojača svojo celično steno (v primarno steno izloča snovi za ojačitev) → **tvori sekundarno celično steno**
* plazmodezme
* parenhim, kolenhim, sklerenhim
179
osrednja lamela
* med primarnima celičnima stenama sosednjih celic
* sestavljena iz pektinov (lepljivi polisaharidi, ki „zlepijo“ sosednje celice) in glikanov (polisaharidi, ki tesno povežejo celulozne mikrofibrile)
180
sekundarna celična stena
* **ko celica dozori in neha rasti**, ojača svojo celično steno (v primarno steno izloča snovi za ojačitev) → tvori sekundarno celično steno
* med celično membrano in primarno celično steno (znotraj)
* močna → **omogoča zaščito in podporo**
* vsebuje **lignin** → poleg celuloze prispeva k trdnosti celične stene
* les v največji meri tvorijo sekundarne celične stene
181
plazmodezme
= perforacije/**luknjice v celični steni**
skoznje se **pretaka citoplazma** → povezanost kemijskega okolja sosednjih celic (prehajanje beljakovin, aminokislin, virusov)
182
kaj je parenhim? kolenhim? sklerenhim?
parenhim → **živa** celica s tanko in **fleksibilno celično steno** (lahko spreminja obliko)
kolenhim → **živa** celica z **odebeljeno** celično steno
sklerenhim → **mrtva** celica z **odebeljeno**, togo, zelo trdo celično steno (steblo, pecelj, trdne lupine, les)
183
rastlinska tkiva
1. krovna (epidermalna) tkiva
1. osnovna tkiva
1. prevodna tkiva
1. meristemska tkiva
184
krovna (epidermalna) tkiva
| celice, kje, naloge
**parenhimske celice** v **neolesenelih** delih rastline in mrtve v olesenelih
najbolj **zunanja plast** (površina rastlin)
naloge: na listu **zaščitijo notranjih tkiv** in **izmenjavajo plini skozi listne reže**, na korenini (ima dolge laske - povečana površina) omogočajo **sprejem vode in anorganskih snovi**
185
primeri krovnih (epidermalnih) tkiv
pluta → večslojno krovno tkivo iz mrtvih celic z neprepustno steno na olesenelih delih = zaščita
skorja → krovno tkivo iz mrtvih parenhimskih celic na zunanjosti debla lesnatih rastlin
povrhnjica → površina lista ali korenine
186
osnovna tkiva
pod krovnim, večina notranjosti rastline (prevladujoč del organa)
različni tipi celic, ki opravljajo osnovno nalogo organa, katerega del so
187
prevodna tkiva
prenašajo vodo, minerale, organske snovi v vse dele rastline
gradita jih dve vrsti votlih cevi => dve vrsti žilnega tkiva (ksilem, floem)
188
ksilem
* vrsta žilnega tkiva
* zgrajena iz celic **traheid in trahej**
* omogoča prenos vode in mineralov
* **cevaste celice + podaljšane, mrtve** → čim **hitrejši** pretok vode
* voda **med celicami prehaja, kjer je stena stanjšana**/je ni
* smer transporta je vedno enaka (**od prsti navzgor**) zaradi **adhezije** (mol. vode tvorijo vezi z notranjo površino) in **kohezije** (mol. vode tvorijo vezi med seboj)
189
razvojne stopnje traheid
na začetku celice majhne, tanka primarna celična stena → celica se podaljša, zoži → nalaganje sekundarne celične stene → celica odmre, njena celična membrana in notranjost propadeta → ostane cevasta struktura, obdana s celično steno
190
floem
| kaj dela, iz česa sesatavljeno, smer transporta
vrsta žilnega tkiva
omogoča **prenos organskih snovi** (produktov fotosinteze)
sestavlljeno iz **sitastih celic** (ožje celice z ožjimi sitastimi porami), ki tvorijo **sitaste cevi** (praprotnice in golosemenke)
med zgornjo in spodnje celico so **sitaste pore** (= močno razširjene plazmodezme)
**smer transporta:** od tam kjer je več snovi, proti tam kjer je potreba
191
sitaste celice
v floemu
so **ožje celice** z ožjimi sitastimi porami
tvorijo **sitaste cevi** (praprotnice in golosemenke)
**parenhimi**, a **nimajo jedra in ribosomov**, **malo mitohondrijev** → njihovo delovanje **uravnavajo sosednje celice** spremljevalke z vsemi organeli
192
meristemska tkiva
**parenhimske celice**, ki ohranjajo sposobnost delitve
omogočajo rast rastlin: temelji na **delitvi** celic v meristemih in **povečevanju nastalih celic**
193
rast rastlin vs živali
rastline: dodajanje novih organov, vse življenje spreminjajo obliko svojega telesa, rast je omejena na najmlajše dele nadzemnega dela in korenin
živali: povečevanje velikosti telesa, povečevanje vseh delov telesa, samo del življenja
194
meristemi + njihove naloge
* meristemi = **skupina celic, ki se delijo** in tako omogočajo **nastanek novih celic** in **rast rastline**
* po celični delitvi se meristemske celice **povečajo in diferencirajo v eno od tkiv**
* naloge: **proizvajanje novih celic** (na območjih intenzivnih celičnih delitev), **vzdrževanje lastne dejavnosti**, vzdrževanje **območja celičnih delitev**, začetek **nastajanja novih organov**, **zaloga genetsko nepoškodovanih celic**
195
značilnosti meristemske celice
| oblika, cel stena, citoplazma, vakuole, mitoh, ribos, membrane, encimi
* **majhne**, **kockaste** oblike (niso podaljšane)
* **tanka celična stena** in **gosta citoplazma**
* **več manjših vakuol**, **veliko mitohondrijev in ribosomov**
* proplastidi: malo/**brez notranjih membran**, brez klorofila, **brez vseh fotosintetskih encimov**
196
delovanje meristema
* ob delitvi začetnih celic v povprečju **ena od nastalih celic ohrani identiteto** začetne celice, **druga pa gre v smeri diferenciacije**
* potomka začetne celice izvede **omejeno število delitev**, nato pa se preneha deliti
* vsaka celična delitev predstavlja tveganje - **lahko pride do dednih genetskih napak → večstopenjski meristem** - zmanjša se število delitev začetne celice in tveganje, da se ta celica genetsko poškoduje
* **poškodovana celica → nadomesti jo sosednja celica** iz območja mirovanja (zaloga genetsko nepoškodovanih celic - se ne delijo)
197
kaj omogoča organizirano delitev meristemskih celic?
* **časovna usklajenost** delitev v posameznih delih meristema
* **ravnina**, v kateri se deli posamezna celica
198
vrste meristemov na rastlini
1. apikalni
2. lateralni
199
apikalni meristemi
* rastlini zagotavljajo dodatne celice, ki omogočajo rast rastline v dolžino → **primarna rast**
* na vršičku stebla in korenine → **končni (terminalni) meristem**
* v zalistju (kjer je list pritrjen na steblo) → **zalistni (aksilarni) meristem**
200
lateralni meristemi
* omogočajo **sekundarno rast**, oz. nastanek **olesenelih delov rastlin**
* nahajajo se v **starejših in diferenciranih delih stebel in korenin**
* **prevodni kambij** → sklenjen obroč meristemskih celic med ksilemom in floemom (znotraj žile - v prečnem prerezu tvori krogec)
201
posledice aktivnosti prevodnega kambija
1. prevodni kambij navznoter proizvaja elemente sekundarnega ksilema (traheide, traheje) → les
1. kambij navzven proizvaja elemente sekundarnega floema (sitaste cevi) → ličje (lubje) - rast večletnih rastlin (prevodni elementi nastanejo vsako leto znova → novo nastali prevzamejo prevodno vlogo)
| oz. sekundarne debelitve
202
naloge lesa
* **prevajanje vode** in raztopljenih (predvsem mineralnih) **snovi**
* shranjevanje **založnih snovi**
* **opora** → nekatere rastline zelo visoke (prednost pri prestrezanju svetlobe)
203
naloge ličja
* prevajanje **organskih snovi**
* shranjevanje **založnih snovi**
* **zaščita** pred zunanjimi dejavniki
* **opora**
* **izmenjava plinov**
204
nastanek letnic
* zaradi sezonskega delovanja prevodnega kambija
* letnice so posledica različno velikih celic (razmejujejo les med dvema sezonama)
* korenine imajo manj izrazite letnice in branike zaradi stabilnejšega okolja v prsti
* v času visokih T, suše: upočasnjena aktivnost kambija, manjše celice, konec poletja se aktivnost ustavi, jeseni in pozimi nove celice ne nastajajo; sušna leta → ožje branike, gostejše letnice
* v času zmernih T, dovolj vode: kambij je aktiven, večje celice, aktivnost kambija se obnovi konec zime (le spomladi in poleti nastajajo nove celice)
205
plutni kambij
* = **meristem med povrhnjico in ličjem**
* z delitvami nastaja sekundarno krovno tkivo (= **pluta**)
* bolj **odporno krovno tkivo** (povrhnjica enoslojna): mrtve celice, nepredušnost, vodoopornost, brez medceličnih prostorov, brez celic zapiralk → **večslojna zaščita pred izhlapevanjem in povzročitelji bolezni**
* nadomesti povrhnjico s **peridermom**, ki je sestavljen iz plutnega kambija in plute
206
rastlinski organi
steblo
list
korenina
207
vloge stebla
1. opora
2. izraščanje listov
3. prenos snovi
4. skladiščenje vode na sušnih območjih
208
deli stebla
* **terminalni vršiček** (apikalni meristem) → nastanek stebla in listov (rast navzgor)
* **zalistni brst** (v kolencu) → podobna zgradba kot apikalni meristem - iz njega lahko zraste stranski poganjek (razvejitev rastline)
* **kolence** → izraščanje mladih brstov
* **členek** (med zaporednima kolencema) → neolistan; daljši kot je, višje je steblo in manj se listi senčijo
* **stranski in glavni poganjek**
209
prečni prerez stebla dvokaličnice
* **povrhnjica** pokrita s **kutikulo**
* **žila** → ksilem (notranja stran), kambij, floem (zunanja stran)
* žile razporejene **krožno** okoli osrednjega **stržena** - med ksilemom in floemom je žilni kambij → žila lahko raste (nedovršena, nima fiksne velikosti)
* stržen (prevladuje) ima vlogo opore
* **skorja** (med povrhnjico in žilami) ima vlogo opore - v zunanjih plasteh celice vsebujejo kloroplaste (fotosintetsko tkivo) → zeleno steblo, v v globljih plasteh je nebarvano ter pogosto vsebuje oporno tkivo iz snopov celic z odebeljeno celično steno (oporo dajejo tudi žile - ksilem)
210
prečni prerez stebla **enokaličnice**
**razmetene žile** v vseh plasteh stebla
v žilah **ni žilnega kambija** → žila ne more rasti, je dovršena
ni stržena
211
preobražena stebla
| /+ vloge
* **pritlike**/stoloni → z mitozo tvorjeni stranski novi poganjki iz zalistnega brsta v spodnjem delu stebla (podaljšajo, plazijo nad/pod tlemi → iz stolona požene nova rastl. - klon)
* **trn** → preobražen stranski poganjek, obramba pred rastlinojedi (preobraženo steblo - npr. citrusi; preobražen list - npr. vrtnica)
* **gomolji**, **korenike** → podzemni del stebla, skladiščenje založnih snovi (škrob) + služi pri razširjanju in vegetativnem načinu razmnoževanja
* **vitica** → oprijemanje podlage: stebelna (npr. vinska trta), listna
* **čebulica** → založna vloga
212
osnovna naloga lista
absorpcija svetlobe za fotosintezo
213
ostale naloge listov
* **obramba** pred herbivori (listni trni, bodice, strupi)
* pomoč pri **vzpenjanju poganjka** (listne vitice)
* **zaloga vode** (sukulentne rastline), **založnih snovi**
* **zaščita popkov, cvetov**
214
preobraženi listi
* listni trn (vloga zaščite)
* listna vitica
* lovilna past
* omeseneli listi (nimajo kloroplastov - čebula)
215
listi dvo- in enokaličnic
dvokaličnice → **mrežasta ožiljenost** lista (osrednje rebro + stranske žile)
enokaličnice → **vzporedna ožiljenost** lista
216
deli listov
1. rastejo iz apikalnih meristemov
1. zgornja/spodnja povrhnjica
1. stebričasto (palisadno) tkivo
1. gobasto tkivo
1. listne reže
1. listna žila
217
zgornja/spodnja povrhnjica lista
* izloča/je pokrita z voskasto **kutikulo + laski**
* kontinuiran sloj celic - celice so **tesno skupaj** → preprečevanje izsuševanja
* celice povrhnjice **fokusirajo svetlobo v območje stebričastega tkiva**
* večina rastlin: listi usmerjeni pravokotno glede na svetlobo oz. steblo - čim boljša osvetljenost → čim višja fotosintetska aktivnost → **zgornja stran lista se bolj segreje, večje izhlapevanje vode**
* **spodnja povrhnjica je tanjša** od zgornje → hladnejša pozicija, manj izpostavljena Soncu in izsuševanju
218
stebričasto (palisadno) tkivo lista
* stebričaste celice so **polne kloroplastov**, ki so razporejeni večinoma v zgornjem delu celice, kar omogoča večjo **absorpcijo svetlobe torej učinkovitejšo fotosintezo**
* **medcelični prostori** med celicami omogočajo **večjo površino celic izpostavljena okoliškemu CO2**, kot če bi bile celice tesno skupaj → učinkovitejša fotosinteza
219
gobasto tkivo rastlin
* okrogle celice
* še večji medcelični prostori (še posebej veliki v bližini listnih rež), v katerih je zrak omogočajo izmenjavo plinov v/iz rež
* manj kloroplastov
220
listne reže
* so le na spodnji povrhnjici, zgornja je preveč izpostavljena Soncu, izsuševanju
* vloga: regulacija transpiracije (izmenjava plinov)
* zapiranje/odpiranje temelji na količini vode (Kalijevi ioni) v vakuolah celic zapiralk - praviloma zaprte ponoči, odprte podnevi; zaprte tudi podnevi ob previsokih T
221
listna žila
* = nadaljevanje prevodnega tkiva stebla
* ksilem zgoraj: prinaša vodo, ki se je izgubila zaradi transpiracije
* floem spodaj: odnaša produkte fotosinteze iz lista
222
posebnost trave
* listi so **usmerjeni navpično** → obe strani lista bolj enakomerno osvetljeni → bolj **enotna zgradba lista**
* **listne reže** v obeh povrhnjicah
* **enotno fotosintetsko tkivo** (ne loči na gobasto/stebričasto tkivo)
223
vloge korenine
1. pritrjanje
1. absorpcija vode in mineralov
1. transport
1. shranjevanje hranil
224
vzdolžni prerez korenine
* **prevodni cilinder** (sredina korenine) = nadaljevanje žil iz stebla (ksilem, floem); obdajata ga osnovno in krovno tkivo
* **apikalni meristem** (na vršičku) → omogoča podaljševanje/rast korenine, mesto intenzivne delitve celic
* **koreninska čepica** (pokriva apikalni meristem)
* **koreninski laski**
225
koreninska čepica
* pokriva **apikalni meristem**
* izloča velike količine **polisaharidne sluzi**, ki obda vršiček => korenina lažje **drsi skozi tla**
* zaščiti meristem pred podaljševanjem skozi prst
* zunanje plasti odmirajo, **nadomestijo jih nove plasti**
* **zaznavajo težo**/gravitacijo
226
koreninski laski
* = tanki, cevasti **izrastki celic povrhnjice**
* nikoli **nimajo debelih celičnih sten**
* **kratkoživi** (le 4-5 dni), nenehno nastajajo novi
* vloga: **povečana površina za absorpcijo vode in mineralov** (uspejo prebiti skozi majhne prostorčke med delčki prsti)
227
koreninski lasek vs stranska korenina
stranska korenina: **večcelični** organ, vloga **pritrjevanja**
koreninski lasek: **enoceličen** → kljub veliki površini ne prispevajo pritrditvi rastlin v podlago; njihova poglavitna vloga je **absorpcija**
228
koreninski sistemi
1. koreninski sistem **z glavno korenino**: pri **dvokaličnicah**, sestavljena iz **glavne korenine** (najdaljša in najdebelejša) in **stranskih korenin**
1. **šopast** koreninski sistem: pri **enokaličnicah**; glavna korenina zakrni => nove korenine začnejo rasti iz spodnjega dela stebla (**nadomestne korenine**), ki so enakovredno oblikovane, bolj plitke korenine
229
preobražene korenine
1. **oporne korenine**: izraščajo iz nadzemnega stebla, se zasidrajo v tla → povečajo oporo
1. **zračne korenine**: poganjajo iz stebel in ne rastejo v tla → sprejemajo vodo iz ozračja (orhideje) + lahko omogočajo plezanje (bršljan)
1. **koren in koreninski gomolj** → močno odebeljena glavna oz. nadomestna ali stranska korenina in imajo vlogo zaloge energetsko bogatih snovi (nakopiči založne snovi pred prezimovanjem, da lahko naslednje leto obnovi rast)
bio
flashcards
Decks in class (5)
# Cards
