1
Q
- Za olajšano difuzijo velja:
a je princip pasivnega prenosa snovi
b za prenos snovi je nujna energija v obliki ATP
c snov se prenaša iz razdelka z nižje koncentracije v razdelek z višjo koncentracijo
d lahko poteka brez prenašalcev v membrani
e večina v maščobah topnih snovi se preko membrane prehaja z olajšano difuzijo
A
a
2
Q
- Za glikolizo velja:
a glikoliza je skupna pot razgradnje ogljikovih hidratov, aminokislin in maščob
b za nemoten proces glikolize je neposredno nujen kisik
c iz ene molekule glukoze v glikolizi nastane 36 ATP
d produkt glikolize je piruvat
e glikoza poteka v dihalni verigi
A
d
3
Q
- Za pridobivanje energije (ATP) velja:
a ATP lahko mišice pridobivajo samo po aerobni poti
b razgradnja maščob lahko poteka brez prisotnosti kisika
c neposredni vir ATP je jetrni glikogen
d nastaja samo v procesu oksidativne fosforilacije
e pridobivanje ATP iz glukoze lahko poteka brez prisotnosti kisika
A
e
4
Q
- Kalorični ekvivalent za kisik nam pove:
a koliko energije se sprosti pri popolni oksidaciji 100 g maščob
b koliko energije se sprosti pri razgradnji 1 kg glukoze
c nekaj o treniranosti preiskovanca
d koliko energije se sprosti pri popolni oksidaciji hranila na liter porabljenega kisika
e koliko energije se sprosti pri anaerobni razgradnji hranil
A
d
5
Q
- Hemostaza je:
a uravnavanje stalnega notranjega okolja
b uravnavanje arterijskega krvnega tlaka
c uravnavanje stalne sestave krvi
d zaustavitev krvavitve
e strjevanje krvi
A
d
6
Q
- Za mirovni membranski potencial živčne celice velja:
a odvisen je od prepustnosti celične membrane za K+ ione
b njegova vrednost je večja od 0 mV
c odvisen je od prepustnosti celične membrane za beljakovine
d je tem manj negativen, čim manjša je prepustnost membrane za Na+ ione
e neposredno ga generira K+/Na+ črpalka
A
e
7
Q
- Absolutna refraktarna doba pri akcijskem potencialu živčne celice je posledica:
a povečane prepustnosti membrane za Cl-
b inaktivacije hitrih Na+ kanalov
c zmanjšanja prepustnosti membrane za K+
d električnega draženja med hiperpolarzacijo
e znižanja vzdražnestnoga praga
A
b
8
Q
- Med kontrakcijo skeletne mišice:
a se aktin neposredno poveže s tropomiozinom
b se vlakna aktina skrajšajo
c kalcijevi ioni pasivno difundirajo v sarkoplazemski retikulum
d ko se prečni mostiči povežejo, ostanejo vezani ves čas kontrakcije
e za relaksacijo ne potrebujemo energije ATP
A
d
9
Q
- Ekscitacijski postsinaptični potencial je:
a depolarizacija postsinaptične membrane zaradi odprtja Na kanalov
b depolarizacija postsinaptične membrane zaradi odprtja K kanalov
c hiperpolarizacija postsinaptične membrane zaradi odprtja Ca kanalov
d hiperpolarizacija postsinaptične membrane zaradi odprtja Cl kanalov
e depolarizacija postsinaptične membrane zaradi odprtja Ca kanalov
A
a
10
Q
- Katere so značilnosti vlaken tipa A delta?
a so senzorična vlakna iz mišičnih vreten
b imajo najpočasnejšo hitrost prevajanja
c so preganglijska avtonomna vlakna
d so bolečinska vlakna za hitro bolečino
e so senzorična vlakna, ki izhajajo iz receptorjev za dotik
A
d
11
Q
11. Katero fazo hemostaze inhibira inhibitor plazminogenskega aktivatorja I? a žilno fazo b trombocitno fazo c fibrinolizo d koagulacijo
A
c
12
Q
12. V katerem delu srčno-žilnega sistema se nahaja največja prostornina krvi? a V vranici b v sistemskih venah c v kapilarah d v večjih prevodnih arterijah e v arteriolah
A
b
13
Q
- Del zapisa v EKG posnetku, kjer med elektrodama ne zaznamo napetostne razlike, lahko pomeni da:
a čez celično membrano ne zaznamo napetostne razlike
b je napetost čez celično membrano 0 mV
c je večina celic miocitov depolarizirana
d se je začela repolarizacija miocitov
e je nekaj miocitov ventrikla že depolariziranih, nekaj pa še ne
A
c
14
Q
- Utripni volumen levega prekata se NE poveča, če se:
a poveča venski priliv
b poveča distolni arterijski tlak v aorti
c poveča kontraktilnost srčne mišice
d poveča aktivnost simpatika
e mobilizira kri iz ven
A
b
15
Q
- Za minutni volumen srca velja:
a v mirovanju znaša okrog 25 l/min
b ni odvisen od srčne frekvence
c je tem manjši, čim večji je utripni volumen srca
d pogojen je z razliko tlakov med levim in desnim atrijem
e povečanje periferne upornosti povzroči pri isti tlačni razliki zmanjšanje minutnega volumna srca
A
d
16
Q
- Upornost nekega žilnega odseka se poveča, če se:
a zmanjša viskoznost krvi
b žila razkiri
c žila zoži
d viskoznost krvi poveča in žila razširi
e viskoznost krvi zmanjša in žila razširi
A
c
17
Q
- Za barorefleks velja:
a baroreceptorji se nahajajo v večini perifernih arterij mišičnega tipa
b v mirovanju ne deluje dobro
c z njim se dolgoročno uravnava arterijski krvni tlak
d če arterijski krvni tlak naraste, se refleksno zniža frekvenca srca
e ko se uležemo, se frekvenca srca zviša
A
d
18
Q
- Dolgoročno uravnavanje arterijskega tlaka:
a se zgodi v nekaj sekundah
b se zgodi v nekaj minutah
c se dogaja, ko vstanemo iz ležečega v sedeči položaj
d se vrši preko sistema renin-angiotenzin-aldosteron
e je barorefleks
A
d
19
Q
- Za uravnavanje pretoka krvi v skeletnih mišicah velja:
a v mirovanju je pretok skozi skeletne mišice 50 % minutnega volumna srca
b med telesno aktivnostjo je ključna lokalna regulacija pretoka z lokalnimi metaboliti
c če je delni tlak kisika visok, se žile v skeletnih mišicah razširijo
d parasimpatik povzroči vazodilatacijo
e pretok krvi skozi skeletne mišice je vedno enak
A
b
20
Q
- Ob koncu normalnega vdiha:
a je tlak v alveolih nižji od tlaka v atmosferi
b je delni tlak kisika v alveolih višji kot delni tlak kisika v atmosferi
c so dihalne mišice že maksimalno sproščene
d je tlak zraka v alveolih enak zračnemu tlaku
e je tlak zraka v alveolih višji kot na koncu normalnega izdiha
A
d
21
Q
23. za surfaktant velja: a je beljakovina, ki jo izločajo makrofagi v pljučih b poveča površinsko napetost v avleolih c preprečuje zlivanje alveolov d sili pljuča k sesedanju e vsi dogovori so pravilni
A
c
22
Q
- Funkcionalna rezidualna kapaciteta:
a je najmanjša količina zraka, ki je iz pljuč ne moremo izdihniti
b je količina zraka, ki ostane v pljučih po normalnem izdihu
c je enaka dihalnemu volumnu
d je enaka volumnu maksimalnega vdiha + volumnu maksimalnega izdiha
e se med telesnim naporom poveča
A
b
23
Q
- Za prenos CO2 po krvi velja:
a na hemoglobin se veže na isto vezavno mesto kot kisik
b prenaša se samo v plazmi
c največ se ga prenaša fizikalno raztopljenega
d veza CO2 na hemoglobin olajša vezavo kisika na hemoglobin
e največ se ga prenaša v obliki trikarbonata (HCO3-)
A
e
24
Q
- Za mioglobin velja:
a krivulja vezave kisika na hemoglobin je sigmoidna
b ima manjšo afiniteto do kisika kot hemoglobin
c nahaja se v eritrocitih in celicah skeletnih mišic
d kisik se z mioglobina odceplja pri nizkem delnem tlaku kisika
e ne vsebuje železa
A
c
25
28. Za uravnavanje dihanja velja:
a če v krvi naraste delni tlak CO2 se alveolna ventilacija poveča
b če v krvi naraste delni tlak kisika, se alveolna ventilacija poveča
c alveolno ventilacijo uravnava predvsem vegetativno živčevje
d nadzorni center se nahaja v možganski skorji
e vsi dogovori so pravilni
a
26
29. Obkroži NEPRAVILNO trditev v zvezi s kisikovim dolgom!
a na začetku telesnega napora se porabljajo fosfageni v mišični celici
b kisikov dolg nastane na začetku vsakega napora
c kisikov dolg nastaja samo pri naporih velikih intenzivnosti
d zaradi kisikovega dolga je dihanje po koncu napora še pospešeno
e zaradi kisikovega dolga je srčni utrip po koncu napora še nekaj časa pospešen
c
27
30. Kompenzacija metabolične acidoze poteka:
a z izločanjem CO2 v obliki nehlapne kisline preko ledvic
b s povečano pljučno ventilacijo
c z zadrževanjem HCO3 v ledvicah
d s premikom tekočin iz celic v zunajceličnem prostoru
e z zmanjšano pljučno ventilacijo
b
28
```
31. Kateri od naštetih hormonov JE steroiden?
a inzulin
b glukagon
c aldosteron
d tiroksin
e antidiuretični hormon (ADH)
```
c
29
32. Za fiziološko uravnavanje izločanja ščitničnih hormonov velja:
a če konc. Ščitničnih hormonov v plazmi pade, se zmanjša izločanje TSH iz adenohipofize
b če konc. Ščitničnih hormonov v plazmi pade, se poveča izločanje TSH iz adenohipofize
c če konc. Ščitničnih hormonov v plazmi naraste, se poveča izločanje TSH iz adenohipofize
d če konc. Ščitničnih hormonov v plazmi naraste, se poveča izločanje TRH iz hipotalamusa
b
30
```
33. Kateri izmed naštetih hormonov se NE izloča iz hipofize?
a FSH (folikle spodbujajoči hormon)
b prolaktin
c ADH (antidiuretični hormon)
d
e
```
c
31
```
34. Če koncentracija v krvi pade, se:
a zmanjša izločanje inzulina in glukagona iz trebušne slinavke
b poveča glikogeneza v jetrih
c poveča glikogenoliza v jetrih
d zmanjša lipoliza v maščevju
e zmanjša lipoliza v jetrih
```
c
32
35. Med telesnim naporom se zmanjša izločanje:
a tiroksina iz ščitnice
b rastnega hormona iz adenohipofize
c adrenalina iz sredice nadledvične žleze
d kortizola iz skorje nadledvične žleze
e inzulina iz trebušne slinavke
e
33
36. Pri zmanjšanju osmolarnosti plazme se:
a poveča izločanje ADH iz hipofize, kar zmanjša izgubo vode z urinom
b zmanjša izločanje ADH iz hipofize, kar zmanjša izgubo vode z urinom
c poveča izločanje ADH iz hipofize, kar poveča izgubo vode z urinom
d zmanjša izločanje ADH iz hipofize, kar poveča izgubo vode z urinom
d
34
37. Eritropoietin se iz ledvic pospešeno izloča:
a kadar se poveča količina antidiuretičnega hormona
b pri hipoksiji ledvic
c pri znižanju arterijskega tlaka
d kadar se pospešeno izloča renin
e kadar se zmanjša količina antidiuretičnega hormona
b
35
```
38. Glomerulna filtracija znaša okoli:
a 125 ml/min
b 5 l/min
c 125 mosmol/min
d 625 mosmol/min
e 625 ml/min
```
a
36
```
39. Glavni encim za razgradnjo maščob v tankem črevesu je:
a pepsin
b karboksipeptidaza
c tripsin
d pankreatična lipaza
e gastrin
```
d
37
40. Označi pravilni odgovor v zvezi z gastričnim inhibicijskim peptidom!
a nastaja v želodcu
b njegovo izločanje zavira nižji pH v želodcu
c inhibira izločanje želodčne kisline
d stimulira izločanje glukagona
e zmanjšuje tonus pilorusa
c
Fiziologija
flashcards
Decks in class (4)
# Cards
