Biologija > Botanika > Flashcards

Botanika Flashcards

(146 cards)

Study These Flashcards
1
Q

fotoavtotrof, kemoavtotrof, fotoheterotrof, kemoheterotrof

A

https://ucilnica-bf.uni-lj.si/pluginfile.php/33863/mod_resource/content/2/P01_Uvod.pdf

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kaksna je razlika med golosemenkami in kritosemenkami

A

pri golosemenkah je seme običajno na storžu, pri kritosemenkah pa je zaprto v plod

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

razlika med dvokaličnicami in enokaličnicami

A

dvokaličnice: dva klična lista, mrežaste žile v listih, glavna + stranske korenine, žile okoli stebla. enokaličnice: vzporedne žile v listih, šopast koreninski sistem, 1 klični list, žile “razmetane” po steblu (trava, koruza)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

rastlinsko telo, ki ni razdeljeno na korenino, steblo in liste.

A

steljka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

mikroskopski kanal, ki povezuje sosednje rastlinske celice.

A

Plazmodezma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

celična delitev rastlin

A

citokineza s celično ploščo. (nastanek nove celične stene)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

nastanek plastidov in različni plastidi

A

nastanejo iz proplastida. Razvijejo se v: kloroplast (klorofil), amiloplast (škrob), kromoplast (karotenoidi), levkoplast (neobarvan,, shranja rezervne snovi), etioplast (kloroplast v temi, ob svetlobi se razvije v kloroplast).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

skladovnica tilakoid

A

granum

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

tlak, ki nastane v rastlinski celici, ko voda zaradi osmoze vstopa v celico.

A

turgorski pritisk

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

plazmoliza in deplazmoliza

A

plazmoliza (voda izhaja iz celice po osmozi, vakuola se skrči, celična membrana se odmakne od celične stene). deplazmoliza (obraten proces)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

naravna barvila, ki jih najdemo v rastlinah. Raztopljeni so v celičnem soku znotraj vakuole.

A

antociani

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

vodotopna rdeča, vijolična in rumena barvila v vakuoli.

A

betalaini

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

dajejo barvo (npr. antociani)

ščitijo pred UV-žarki

delujejo kot obramba pred škodljivci

sodelujejo pri signalizaciji

A

flavonoidi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

povzročajo občutek suhosti v ustih,
služijo rastlinam kot obramba pred rastlinojedci.
vežejo na beljakovine v slini, zato se slina “izloči”

A

tanini

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

trdne, kristalno oblikovane snovi iz odvečnih ali strupenih snovi v celici. Zaščita pred rastlinojedci (živali težje jedo rastlino), odstranjevanje presežka kalcija.

A

kristali (kalcijevega oksalata CaC2O4)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

mikroskopske strukture v rastlinskih celicah, namenjene shranjevanju maščob (lipidov).

A

oljna telesca

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

nastanek oljnega telesca

A

poteka v endoplazemskem retiklu, maščobne kisline sintetizirajo TAG (triacilglicerid), ribosomi vstavljajo oleozin v membrano ER.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

encim, ki katalizira triacilgliceride v proste maščobne kisline in glicerol

A

lipaza

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

uporaba uskladiščenih olj (npr. med kalitvijo)

A

Kataliza TAG v bolj enostavne sladkorje z lipazo, ki jo sintetizirajo poliribosomi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

metabolizem olj

A

1️⃣ Shranjevanje olj

Maščobe so shranjene kot triacilgliceridi (TAG) v oljnih telescih semen

Stabilizirane z oleozini

2️⃣ Razgradnja TAG

Encim lipaza razgradi TAG v:

glicerol

proste maščobne kisline

3️⃣ Transport in β-oksidacija

Maščobne kisline vstopijo v peroksisome / glikosome

Encimi β-oksidacije razgradijo maščobne kisline do acetil-CoA

Hkrati nastaneta NADH in FADH₂ → za energetski dobitek

4️⃣ Glioksilatni cikel

Acetil-CoA → sukcinat (s pomočjo glioksilatnega cikla)

Obide izgubo ogljika kot CO₂, kar omogoča pretvorbo maščob v ogljik

5️⃣ Glukoneogeneza

Sukcinat → malat → oksaloacetat → glukoza

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

uporaba rastlinskih olj

A

 Živilo
 Mila, detergenti (kokos, oljna palma)
 Kozmetika (jojoba)
 Barve, premazi, laki (soja, ricinus, lan)
 Mazivo (oljna repica, ricinus, jojoba)
 Polimeri (ricinus, soja)
Biodizel
 obnovljiv vir energije
 zaestrena rastlinska olja
 R. Diesel – avto na arašidovo olje
 direktive EU: povečevanje uporabe biodizla
 javni promet, ekološko občutljivejša okolja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

plasti celične stene

A

primarna celična stena (pektinski polisaharidi, celuloza, proteini, hemiceluloza), osrednja lamela (pektini (polisaharidi), sekundarna celična stena (celuloza, hemiceluloz, lignin).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

zgradba amiloze

A

a-glukoza (alfa) - spirala

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

zgradba celuloze

A

b-glukoza (beta) - mikrofibrila (dolga, tanka, vlaknasta struktura, ki je osnovni gradnik rastlinske celične stene.)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
“lepilo” med mikrofibrilami celuloze, ki stabilizira celično steno, hkrati pa omogoča prožnost in raztezanje celice med rastjo. Verige monomerov krajše kot pri celulozi.
hemiceluloza
26
kompleks encimov celulozne sintaze Nahaja se v plazmalemi (celični membrani) Sestavljena je iz več enot celuloznih sintaznih kompleksov Encimski kompleksi sintetizirajo mikrofibrile celuloze, ki se izločajo v celično steno
rozeta
27
sinteza celuloze
rozete sintaze celuloze drsijo vzdolž obodnih mikrotubulov.
28
majhni citoplazemski kanali, ki prečkajo celo celično steno rastlinskih celic in omogočajo povezavo med sosednjimi celicami.
plazmodezme
29
tubularna struktura, ki poteka skozi plazmodezmo in povezuje endoplazemski retikulum (ER) sosednjih rastlinskih celic.
dezmotubul
30
celica rastline ali glive, iz katere je odstranjena celična stena, tako da ostaneta samo plazmalema (celična membrana) in citoplazma z organeli.
protoplast
31
skupnost protoplastov (plazmalema, citosol, organeli)
simplast
32
celična stena + medcelični prostor
apoplast
33
odprtina med celičnima stenama z zelo tanko celično steno
piknija
34
vrste piknje
enostavna piknja, obokana piknja (ima pikenjsko votlinico)
35
ena od treh osnovnih vrst rastlinskega tkiva. Žive celice Tanka primarna celična stena Velike vakuole Celice so pogosto okrogle ali poligonalne
parenhim
36
ena od treh osnovnih vrst rastlinskega tkiva. Žive celice Neenakomerno odebeljena primarna stena nima lignina - celična stena se lahko razteguje (podaljšuje) sočasno z rastjo sosednjih celic. opora za rastoča tkiva ("rebra" na listnih pecljih) pogosto v snopih ali kot valj pod povrhnico
kolenhim
37
ena od treh osnovnih vrst rastlinskega tkiva. Celice so mrtve ob zrelosti Debela sekundarna stena
sklerenhim
38
delitev jedra
kariokineza
39
delitev citoplazme
citokineza
40
struktura, ki nastane v rastlinski celici med citokinezo in omogoča nastanek nove celične stene med dvema hčerinskima celicama.
Fragmoplast
41
kompleksni polisaharidi rastlinske celične stene, ki imajo ključno vlogo pri povezovanju celic, prožnosti stene in zadrževanju vode.
Pektini
42
medcelični prostor, ki nastane z razmikanjem celic
shizogeni medcelični prostor
43
medcelični prostor, ki nastane zaradi mehanske raztrganine tkiva.
Reksigeni medcelični prostor
44
medcelični prostor, ki nastane z razpadom celic.
Lizigeni medcelični prostor
45
prezračevalni parenhim, preskrba potopljenih rastlin s kisikom
aerenhim
46
Fotosintezni parenhim
klorenhim
47
tipi sklereidnih celic
sklereide - izodiametrične ali nekoliko podaljšane celice sklerenhimska vlakna - močno podaljšane celice
48
nahajajo se v nezrelih plodovih, trdih lupinah semen
sklereide/sklerenhimska vlakna
49
Tipi epidermijskih celic - Navadne epidermalne celice
celice so zlepljene skupaj, brez medceličnih prostorov razen rež, običajno brez kloroplastov, prozorne ali obarvane celice
50
Tipi epidermalnih celic - Kutin
Zapleteno zgrajena voskasta vodoodporna snov, ki preprečuje izgubo vode s površine poganjka. Odporen na mikrobno razgradnjo, ščiti rastlino pred vdorom mikrobov. Je neprebavljiv za rastlinojedce
51
Tipi epidermijskih celic - voski
Vodoodporen heterogen polimer iz dolgoverižnih maščobnih kislin in drugih spojin. Trden pri sobni temperaturi, nalaga se kot plast voska na površini kutikule ali kot delci v kutikuli.
52
Zaščita povrhnice pred sončnim sevanjem
UV A in delno UV B. Flavonoidi v vakuoli navadnih epidermalnih celic vsrkajo velik del UV svetlobe.
53
Edine epidermalne celice s kloroplasti
Celice zapiralke
54
Tipi celic zapiralk
Fižolasti/ledvičasti in ročkasti tip
55
Odpiranje listnih rež glede na turgorski tlak
Visok -> reža odprta Nizek -> reža zaprta notranja stena (ob stomatalni reži) je močneje odebeljena in manj raztegljiva • zunanja stena je tanjša in bolj elastična Zaradi te razlike se ob povečanju turgorja celice zapiralke ukrivijo, reža pa se odpre. Ob zmanjšanju turgorja se celice zravnajo in reža se zapre.
56
• zmanjšujejo izhlapevanje vode • ščitijo rastlino pred mehanskimi poškodbami in rastlinojedci • lahko izločajo snovi (eterična olja, smole, strupe) • pomagajo pri odboju svetlobe in uravnavanju temperature
Laski ali trihomi
57
Kakšni so lahko laski ali trijomi
Enocelični/večcelični Enostavni/razvejani Živi/mrtvi Nežljezni/žlezni
58
Ksilem
Voda in mineralne snovi, prenaša po trahejah (ksilemski sok, tudi 3% sladkorja)
59
Floem
Voda in organske snovi (floemski sok)
60
Razlika med trahejami in traheidami
Traheide=celice, traheje=več celic, voda potuje skozi perforacije in delno piknje
61
Nalaganje sekundarne stene (ksilem)
Obroči, spirale, mreža (celica se ne podaljšuje), lestvičasta, založi se na notranji strani primarne stene.
62
Transporavijsko - kohezijsko - tenzijska hipoteza
1. Transpiracija – izhlapevanje vode skozi listne reže povzroča znižanje vodnega potenciala v listih. 2. Nastane tenzija (vlek), ki vleče vodo navzgor po ksilemu. 3. Kohezija – molekule vode se med seboj povezujejo (vodikove vezi), zato se vodni stolpec ne pretrga. 4. Adhezija – voda se oprijema sten ksilemskih cevi in dodatno stabilizira vodni stolpec.
63
Floem celice
Sitaste celice in celice sitastih cevi (sitasta plošča) + celica spremljevalka oskrbujejo floem z energijo, presnova, aktiven transport)
64
Kam teče floemski tok?
Izvor -> ponor
65
Kako meristemi delujejo?
Začetna celica ima neomejeno število delitev. Pri vsaki delitvi deluje ena od potomk te delitve kot zacetna celica v meristemu, druga pa bo postala del diferencialnega tkiva.
66
Celice, ki so nastale iz ene potomke meristema začetne celice, se delijo sočasno.
Stopenjski meristem
67
Območje meristema glede na funkcijo celic potomk
Osrednje, rebrno, stransko
68
Vrste delitev
Antiklina delitev, periklina delitev
69
Rast celice
Podaljševanje, debelitev, asimetrična delitev - različne ravnine.
70
Povečevanje celičnih sten
Povečajo se s pomočjo celuloznih fibril
71
Mineralne snovi raztopljene v vodi
N, K, P, Ca, Mg, S, Cl, Fe, B, Mn, Zn, Cu, Mo
72
Kaj rastline naredijo iz teh gradnikov?
Ogljikove hidrate, maščobe, amino kisline, beljakovine, nukleinske kisline, barvila, vitamine, eterična olja, alkaloide
73
Območja korenine
Območje prevajanja, območje zorenja, območje podaljševanja, območje celičnih delitev
74
Zaznavanje težnosti
Gravitropizem
75
Notranja zgradba korenine
Prevodni valj, skorja, povrhnjica
76
Iz česa je zgrajen prevodni valj?
Iz ksilema, floema in kasparijevega traka
77
hidrofobna (vodoodbojna) snov, ki se nahaja v celičnih stenah rastlin, predvsem v plutastih (korkovih) tkivih in v endodermisu korenin.
Suberin
78
Ima sposobnost celične delitve in iz njega nastajajo stranske korenine.
Pericikel
79
Tipi koreninskih sistemov
Sistem z glavno korenino, (koren-odebeljena glavna korenina, koreninski gomolj-odebeljena stranska korenina) šopast koreninski sistem. Oporne korenine Oprijemalne korenine Zajedalske korenine (havstorij)
80
Gliva vstopi v celico skorje korenine
Endomikoriza
81
Hife glive ovijejo korenino
Ektomikoriza
82
Primer simbioze rastlinskih vršičkov (noduli)
• bakterije vežejo atmosferski dušik (N₂) → pretvorijo ga v amonijak / dušikove spojine, uporabne za rastlino, • rastlina bakterijam daje sladkorje in zaščiten prostor.
83
Simbioza: Azolla in Anabaena
obojestransko koristne simbioze med vodno papratjo (Azolla) in modro-zeleno bakterijo (Anabaena, cianobakterijo). • Anabaena živi v listnih žepkih Azolle. • Bakterija veže atmosferski dušik (N₂) → tvori dušikove spojine, ki jih rastlina uporablja za rast. • Azolla nudi bakteriji zaščiten prostor in organske snovi (sladkorje).
84
Simbioza: Gunnera in Nostoc
primer obojestransko koristne simbioze med kopensko rastlino in cianobakterijo. • Nostoc (modro-zelena bakterija / cianobakterija) živi v posebnih žepkih na koreninah Gunnera. • Bakterija veže atmosferski dušik (N₂) → nastajajo dušikove spojine, ki jih rastlina uporablja za rast. • Gunnera bakteriji nudi zaščiten prostor in hranila.
85
Zgradba stebla
Nodij, internodij (stržen, prevodna tkiva, skorja, povrhnica)
86
Brst ob nodiju
Zalistni brst
87
Žile
Ksilem, žilni kambij, floem
88
Dolg stranski poganjek na dnu stebla
Stolon
89
Stolon se deli na:
Pritlika - nad zemljo Živica - pod zemljo
90
Spremenjeni Stranski poganjki
Ovijavo steblo s stebelnimi viticami Stebelni trni
91
Izrastki
Bodica (ne izrašča iz nodija)
92
Močno sploščeno steblo podobno listu
Fotosintezno steblo
93
Tkiva v listu
Zgornja povrhnica, listna sredica (stebričasto tkivo, prevodna tkiva (ksilem, floem-v žilni ovojnici), gobasto tkivo) spodnja povrhnica
94
Rastline, prilagojene na sušna vroča okolja
Kserofiti (kseromorfen list)
95
Rastline, prilagojene na vlažna, vendar ne mokra rastišča
Mezofiti (mezomorfen list)
96
Rastline, prilagojene na stalno mokra rastišča
Hidrofiti (hidromorfen list)
97
Razporeditev listov na steblu rastline
Filotaksija Premenjalna (spiralna) namestitev (en list ob nodiju pod kotom z nižjim listom) Nasprotna namestitev (dva lista na nodiju, drug nasproti drugega) Vretenčasta namestitev (trije ali več listov na nodiju)
98
Pritrditev lista na steblo
Pecljast list Sedeč list
99
Žilnatost lista
Mrežasta žilnatost Vzporedna žilnatost
100
Členjenost listne ploskve
Enostaven list (enotna listna ploskev) Sestavljen list (deli listne ploskve (lističi) so s členki spojeni z vrhom listnega peclja ali z listnim vretenom)
101
Odpadanje listov
1. Razkroj organskih snovi in transport uporabnih snovi na skladiščenje v korenine 2. Razkroj klorofila 3. Celice območja odpada proizvajajo encime, ki razgradijo osrednjo lamelo med celicami
102
poseben list rastline, ki ščiti brst ali cvet pred poškodbami in izsušitvijo.
Zaščitni list
103
Spremenjeni listi
Listna vitica, listni trn, listne bodice (bodice na listu)
104
Meristem na dnu listov trav
Interkalarni meristem
105
Obramba pred rastlinojedci z umikom
Hitra izguba trugorja v celicah na odebeljeni bazi lističe
106
Privabljanje ose ki odloži jajčeca v gosenico
Snov v slini gosenice in ranitev sproži signal za sintezo in sproščanje specifičnih hlapnih snovi
107
Načini prehranjevanja z dušikom
mesojeda rastlina da vsrkadušikove spojine s prebavnimi encimi/lovilni laski/lovilni vrč
108
Cvetni listi
Čašni listi, venčni listi, prašniki, pestič
109
kako raste drevo?
predlanska rast - svetlejše lubje lanska rast - temnejše lubje, vidne listne brazgotine
110
sestava prevodnega kambija
žilni kambij in medžilni kambij
111
pluta
sekundarno krovno tkivo zaščita notranjosti rastline izdeluje jo plutni kambij sestavina zunanjega lubja zrele celice plute so mrtve vsebuje suberin
112
tipi lubja
notranje lubje (med prevodnim kambijem in najbolj notranjo plastjo plute. Tudi žive celice. zunanje lubje (mrtvo tkivo, navzven najbolj notranje plasti plute)
113
kako drevesu določamo starost?
branika in letnica
114
kaj je les?
sekundarni ksilem
115
kaj je ličje?
sekundarni floem
116
kaj je lubje?
vse tkivo navzven od prevodnega kambija
117
žive celice pod pluto, ki so namenjene prezračevanju, izmenjavi plinov
lenticela
118
omogoča celične delitve in nastanek stranskih korenin, nahaja se v centralnem valju
pericikel
119
razlika med korenino in steblom
steblo ima stržen korenina pa primarni ksilem
120
ali pri listavcih listi zrastejo na istem mestu?
da, iz listne brazgotine, tam nato deluje apikalni meristem
121
Reproduktivni (razmnoževalni) organi
storž - golosemenke cvet - kritosemenke
122
Sekundarna tkiva
sekundarni ksilem (les), sekundarni floem, pluta
122
sestava prašnika
prašnica, prašnična nit
123
sestava pestiča
brazda, vrat, plodnica
124
kako je cvet zgrajen glede na simetrijo
somernost cveta
125
vrste somernosti
zvezdasto someren cvet, bočno someren cvet
126
skupina več cvetov, razporejenih na skupni os
socvetje (npr. košek - sončnica)
127
rastno (delitveno) tkivo na vrhu poganjka, ki omogoča rast rastline v dolžino in nastanek listov, cvetov ter stranskih poganjkov.
rastni meristem poganjka
128
Kaj povzroči spremembo vegetativnega AMP v cvetni AMP?
Florigen (protein)
129
proces, s katerim rastline zaznavajo dolžino dneva oziroma noči in tako uravnavajo čas cvetenja. (rastline ki cvetijo ko so dnevi daljši in ki cvetijo ko so dnevi krajši) Glavni regulator je dolžina temne (nočne) faze, ne dnevne svetlobe Signal potuje od listov do apikalnega meristema, kjer sproži cvetenje
fotoperiodizem
130
vrste plodnice
nadrasla plodnica, podrasla plodnica
131
oprašitev
žužkocvetke, vetrocvetke + (voda, drugi opraševalci)
132
triploidno založno tkivo, hranilno podpira zarodek
endosperm
133
semenska lupina
testa
134
stena plodnice
osemenje (endokarp, mezokarp, eksokarp - perikarp)
135
jabolko, jagoda - užitni del
omesenelo cvetišče
136
zorenje sočnih plodov
klorofil - škrob - karotenoidi sprememba barve: razgradnja klorofila, sinteza drugih barvil mehčanje mesnatih delov plodu: encimska razgradnja pektinov v osrednji lameli škrob in druge rezervne snovi se pretvorijo v sladkorje ➔ privabljanje raznašalcev semen
137
plod regrata
rožka
138
deli prašnika
polprašnica, pelodna vrečka
139
delitev v prašniku
mikrosporocita - pelodno zrno (4 mikrospore - mikrogametofit)
140
delitev v pestiču
megasporocita - megaspora - megagametofit
141
listi v plodnici
3 zrasli plodni listi
142
jedri na sredini peloda
osrednji (polarni) jedri
143
ovoj semenske zasnove
integument
144
oploditev
kalitev pelodnega zrna, v pestič pride preko pelodnega mešička - dvojna oploditev (zigota ali spojek, endosperm)
145
v kaj se spremeni zigota ali spojek?
v zarodek ali embrio
Biologija
flashcards
Decks in class (4)
# Cards
Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2026 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions