1
Q
Kaj so čustva oz. emocije?
A
so procesi, ki izražajo človekov vrednostni odnos do zunanjega sveta ali do samega sebe
2
Q
K čemu je usmerjeno vsako čustvo?
A
k objektu
3
Q
Do koga vzpostavljamo odnos s čustvi?
A
vzpostavljamo odnos do ljudi, situavij in dogodkov
4
Q
Kaj delamo ljudje s čustvi?
A
situacije in dogodke vrednotimo, presojamo njihov pomen in vrednost za nas
5
Q
Kdaj doživljamo čustva?
A
kadar nam je situacija/subjekt subjektivno pomemben, sicer ostanemo ravnodušni (čustvo se ne pojavi)
6
Q
Naštej sestavne elemente čustev
A
- subjektivno doživljanje čustva
- kognitivna ocena
- fiziološko vzburjenje
- čustveni izrazi
7
Q
Razloži subjektivno doživljanje čustev
A
vsak doživlja čustvo na drugačen način, različna lustva se pojavijo v različnih situacijah
8
Q
Razloži kognitivno oceno
A
naša razlaga situacije, pripis pomena situacij
9
Q
Razloži fiziološko vzburjanje
A
so telesne spremembe povezane z delovanjem avtonomnega živčevja
- potenje, slabost, rdečica, žeja, pospešeno bitje srca
10
Q
Razloži čustvene izraze
A
so spremembe v vedenju, ki se odražajo v naši mimiki obraza, telesni drži, kretnji rok in načinu govora
11
Q
Do česa vodi neko čustvo po navadi?
A
k določenemu prilagoditvenemu vedenju
12
Q
Naštej še druge lastnosti čustev
A
- se spreminjajo
- povezana z drugimi duševnimi procesi
- imajo prilagoditveno funkcijo
13
Q
Kako so čustva povezana z drugimi duševnimi procesi?
A
če dobiš dobro oceno, si vesel in imaš zato večjo motivacijo
14
Q
Kaj pomeni, da imajo čustva prilagoditveno funkcijo?
A
- če začutimo strah -> ne naredimo slabih odločitev
- jeza-> vemo, da nam je razlog pomemben, da ostali vejo naše mnenje
- veselje -> da se ponovno vračamo v takšne situacije
15
Q
Kako delimo čustva?
A
- po vrednosti (vrednostni vidik)
- po intenzvinosti (jakostni vidik)
- po aktivnosti (aktivnostni vidik)
- po sestavljenosti
- po intenzivnosti in trajanju
16
Q
Kako delimo čustva po vrednosti?
A
- pozitivna/ prijetna
- negativna/neprijetna
17
Q
Kako delimo čustva po intenzivnosti?
A
- močna
- šibka
18
Q
Kako delimo čustva po aktivnosti?
A
- vzburjajoča
- pomirjujoča
19
Q
Kako delimo čustva po sestavljenosti?
A
- osnovna
- sestavljena/kompleksna
20
Q
Kako delimo čustva po intenzivnosti in trajanju?
A
- razpoloženja
- afekti
21
Q
Na katere 3 vidike delimo čustva?
A
- vrednostni vidik
- jakostni vidik
- aktivnostni vidik
22
Q
Vrednostni vidik
A
- pozitivna/prijetna (ponos, radost, ljubezen, veselje)
- negativna/neprijetna (ponižanost, žalost, zaskrbljenost)
23
Q
Jakostni vidik
A
presojamo glede na situacijo/konteks
- močna čustva
- šibka čustva
24
Q
Aktivnostni vidik
A
- vzburjajoča (aktivna)
- Pomirjujoča (mirna)
25
vzburjajoča (aktivna) čustva
močno fiziološko vzburjenje
- panika, bes, evforija
26
Pomirjujoča (mirna) čustva
šibka fiziološko vzburjenje
- zadovoljstvo, vedrina, potrtost
27
Naštej osnovna čustva
- strah
- veselje
- žalost
- jeza
- gnus
- presenečenje
- sprejemanje
- pričakovnje
28
Naštej značilnosti osnovnih čustev
- so univerzalna (pojavijo se v vseh ljudeh, vsepovsod)
- so prirojena, razvijajo se v prvem letu našega življenja
- jih izražamo na podobni način (vpliv okolja)
- imajo prilagoditveno funkcijo (omogočajo unčinkovito prilagajanje okoliščinam, v katerih jih doživljamo)
29
Naštej kompleksna čustva
- ljubezen, ponos, sovraštvo, krivda
30
Naštej značilnosti kompleksni čustev
- njihovo izražanje odvnisno od družbe, kulture
- težja prepoznavnost navzen
- sestavljena iz diad/triad osnovnih čustev
- v razvoju se pojavijo kasneje
31
Iz katerih čustev je sestavljena ljubezen?
veselje
sprejemanje
32
Iz katerih čustev je sestavljeno ljubosumje?
ljubezen, strah
33
Iz katerih čustev je sestavljena zaljubljenost?
veselje, pričakovanje
34
Iz katerih čustev je sestavljeno razočaranje?
žalost, presenečenje
35
Iz katerih čustev je sestavljeno zaničevanje?
jeza, gnus
36
Kaj je FOMO
fear of missing out
37
Kaj so afekti?
kratkotrajna vendar zelo močna čustva, pri katerih je zmanjšanj nadzor nad našim vedenjem in zmanjšana razsodnost mišljenja
38
Naštej nekaj afektov
- bes (jeza)
- panika (strah)
- groza (strah)
- evforija (veselje)
- opub (žalost)
39
Kaj so razpoloženja?
so dolgotrajna in šibka čustva, ki trajajo od nekaj ur do več dni
- razvijejo se postopoma (pogosto se ne zavedamo, kaj je vplivalo na njihov nastanek)
- tvorijo čustveno podlago našega doživljanja in vedenja
- načeloma nimajo svojega objekta
- več pozornosti posvečamo osebam in dogodkom, ki so skladni z našimi razpoloženji
40
Naštej primere razpoloženja
- nezadovoljstvo (jeza)
- potrtost (žalost)
- tesnobnost (strah)
- vedrina (veselje)
- melanholijo (žalost)
- slaba volja (jeza)
41
Na katere načine izražamo čustva?
- besedno
- nebesedno
42
Kaj je nebesedno sporazumevanje?
- ne vsebuje besed, izraža svoja čustva in prepoznava čustva drugih -> uravnava svoje vedenj
- pomembne socialne spretnosti
- način govora
- govorica telesa
43
Način govora kot nebesedno sporazumevanje?
višina, glasnost, barva glasu, hitrost in ritem govora
| izraža predvsem temeljna čustva
44
Govorica telesa kot nebesedno sporazumevanje?
- obrazni izrazi čustev / mimika obraza
- stik s pogledom (2s da ni nelagodno)
- kretnje rok (družbeno in kulturno pogojeno)
- telesna drža
45
mimika obraza
spreminjajo se položaji obrvi, čela, oči, vek, položaji mišic na spodnjem delu pobraza
- obrazni izrazi čustev so prirojeni in univerzalni (manjšo vlogo ima vpliv okolja)
46
kretnje rok
na njih smo manj pozorni -> prikrita čustva (sunkoviti, sproščeni, hitri, počasni)
- na kretnje vpliva kultura
47
Opiši STRAH
- kadar ocenimo, da je ogroženo nekaj, kar nam je pomembno (samopodoba, zdravje, življenje) in da je nevarnost večja od naših zmogljivosti
- strah nas je lahko za sebe ali za druge
- lahko izvira iz preteklosti, usmerjen pa je v prihodnost
48
Kaj je razvojna normativnost strahov?
pojav določenih strahov pričakovan v določenem starostnem obdobju
49
strahovi 3-4 leta
ločitev id staršev, tema, male živali
50
strahovi šolski otroki
fizična nevarnost, bolezen, poškodba sebe in drugih
51
strahovi 5-6 let
naravni pojavi, domišljiska bitja, divje živali
52
strahovi mladostniki
- socialni strahovi (povezani z medvrstbiško skupino, zasmehovanje, neodobravanje)
- storilnostni strahovi (strah pred neuspehom, pred prihodnostjo, slaba ocena, profesor)
53
Zakaj je lahko strah funkcionalen?
- ombrampa, beg
- pripravi nas na soprijemanje z nevarnostjo, postanemo previdni, se izognemo grožnji
54
Kdaj je strah nefunkcionalen?
- preveč intenziven na stopnjo ogroženosti (pretirana trema, panika)
- neutemeljen (preprečuje uživanje življenja)
- če straha ne doživljamo, kljub temu da smo ogroženi
55
Kaj je fobija?
naučeni strahovi, ki ovirajo funkcioniranje posameznika
- klavstrofobija
- socialna fobija (bojiš se ljudi)
56
Obrazna mimika ko nas je strah
- vodoravne gube na sredini čela
- dvignjene obrvi
- široko odprte/ napete oči
- odprta/napeta usta
57
Opiši JEZO
- kadar ocenimo, da nekdo ali nekaj neupravičeno ogroža naše pomembne cilje, želje ali vrednote
- jezi se tisti, ki želi spremeniti okoliščine v skladu s svojimi cilji
- lahko je usmerjena proti samemu sebi ačo zunanjemu okolju
- otroci - kadar ne izpolnimo njihovih želj
- intenzivna jeza vodi do telesnih sprememb (pospešeno bitje srca, dihanje, povišanje telesne temp)
58
Kdaj je jeza konstruktivna in kdaj ne?
- takrat kadar se bi zaradi jeze zavzamete za svoja stališča, izražate mnenja, se postavite zase
- kadar preraste v nasilno vedenje, kadar je preveč izrazita in intenzivna
59
Obrazna mimika jeza
- obrvi spuščene in stisnjene skupaj
- nosnice so rahlo razširjene
- usta so lahko ravna/stisnjena ali rahlo odprta (kričanje)
60
Opiši VESELJE
- kadar ocenimo, da smo dosegli pomemben cilj ali uresničili pomembno željo/ vrednoto oz. da smo se približali želenemju cilju
61
Naštej razloge za veselje
Različni so glede na starost, odvisni od naših izkušenj, osebnostnih lastnosti, vrednot:
- otroci (sladkarije, praznovanje, ko vidijo straše)
- mladostniki (uspeh, dobri odnosi v socialni skupni)
- odrasli (zdravje, dopust, finančno stanje)
62
Kakšna je prilagoditvena funkcija veselja?
- spodbuja da ponavljamo situacije, ki nam prinašajo veselje
- raje sodelujemo, smo pripravljeni pomagati drugim, laže sprejemamo odločitve, počutimo se varne
63
Opiši ŽALOST
- kadar ocenimo, da smo dokončno izgubili nekaj pomembnega (ljubljene osebe, živali, predmeta, socialnega položaja)
- usmerjena v preteklost
- odziv na neprijetne dogodke
64
Kaj je žalovanje?
- navajanje na izgubo, ki poteka skozi različna obdobja
65
Naštej obdobja žalovanja
1. šok ob novici
2. protest
3. depresija
4. sprejemanje
66
Kaj je čustvena zrelost?
zajema ustreznost čustev okoliščinam, zmožnost uravnavanja in izražanja čustev ter raznovrstnost in kompleksnost čustvovanja
67
Iz katerih komponent je sestavljena čustvena zrelost?
1. ustreznost čustev okoliščinam
2. uravnavanje, doživljanje in izražanje čustev
3. raznovrstnos in kompleksnost čustvovanja
68
ustreznost čustev okoliščinam
vrsta intenzivnosti in način izražanja čustev so ustrezna glede na okoliščine:
- ali je čustvo ustrezno glede na kulturna pravilna čustvovanja v tej sit.
- ali je čustvo v tej sit. funkcionalno (ko nam koristijo, spodbujajo prilagoditveno vedenje)
69
Naštej znake čustvene nezrelosti
- pretiran nadzor nad čustvi
- pomankljiv nadzor nad kakovostjo, intenzivnostjo,izražanjem
70
uravnavanje doživljanja čustev
- čustvo prepoznam, se ga zavedam
- jih razumemo (vemo zakaj doživljamo)
- jih zmorem predelati / spremeniti
71
uravnavanje izražanja čustev
ustrezno izraziti z besedami in vedenjem
72
Raznovrstnost čustev
doživljanje in izražanje vseh čustev- pozitivnih, negativnih, socialno manj zaželenih
73
Kompleksnost čustev
doživljanje morialnih (sram, krivda) in socialnih (empatija) čustev
Psihologija II
flashcards
Decks in class (8)
# Cards
