los test 2 Flashcards

(118 cards)

1
Q

kaj so standardi in katere standarde poznate

A

so dogovori o obliki, velikosti, kakovosti, metodi preizkusanja in poimenovanju. iso-mednarodni, sist iso-slovenski, prevzet po mednarodnem, sist-slovenski, en-evropski, din-nemski, ost-avstrijski

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kaj pomenijo označbe na vijaku M8X25

A

M-metrski navoj, 8-premer vijaka, 25-dolzina vijaka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj je vijacnica

A

je crta, ki jo dobimo, ce ovijemo hipotenuzo pravokotnega trikotnika s katetama (PI)d(obseg valja) in P(korak navoja) okrog valja s premerom d

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kaksne navoja razlikujemo

A

metrski, trikotni, trapezni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

cemu rabi podlozka

A

da se pri privijanju glava ne vtisne v povrsino, da glava vijaka ali matica ne zdrsne pri velikih luknjah, da se vijak bolje prilagodi grobi ali neobdelani povrsini, da se pritisk porazdeli po vecji povrsini, boljsa odpornost vijacne zveze na udarce, sunke in tresljaje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

nastejte zavarovanja vijacne zveze proti odvitju

A

mehanicno varovanje, torno varovanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

primerjajte zveze z zagozdami in zveze z mozniki

A

zagozde je potrebno zabiti, moznike pa samo vlozimo. zagozde imajo nagib, mozniki so pa ravni. Mozniki prenasajo vrtilni moment po bonnie ploskvah, zagozde pa s trenjem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

kaj so gredi in osi

A

so strojni elementi ki omogocajo vrtenje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

kako delimo osi

A

na vrtece in mirujoce

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kateri sta razliki med gredjo in osjo

A

da imata po dolzini razlicne prereze

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

kako rzdelimo gredi po obliki in kje katero uporabljamo

A

gladke in stopnicaste (lesnoobdelovalni stroji), kolencaste (motorji na notranje izgorevanje)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kaj je tecaj gredi oziroma osi

A

je del osi ali gredi kjer pritrdimo lezaje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kaj so lezaji

A

so strojni elementi ki drzijo vrtece se dele nasproti mirujocim (omogocajo vrtenje)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kako delimo lezaje glede na trenje

A

na drsne in kotalne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kako delimo lezaje glede na prenos obremenitev

A

radialne (skobeljni stroj), aksialne (vrtalni stroj), radialno aksialne (stozcasti zobnik)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kako zmanjsamo trenje

A

z gladkostjo drsecih povrsin, primernim gradivom in mazivom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

enodelni drsni lezaj

A

odprtina za mazanje, pusa, okrov, vijak za pritrditev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

dvodelni drsni lezaj

A

pokrov, dvodelna pusa, okrov, blazinica, tecaj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

katere drsne lezaje poznate

A

enodelni, dvodelni, aksialni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

dve mazalki za mazanje drsnih lezajev

A

staufferjeva in mazalka z zapornim ventilom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

katere vrste kotalnih lezajev poznate, glede na obliko kotalnega elementa

A

krogljicni, valjcni, iglicasti, sodckasti, stozcasti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

lastnosti kotalnih lezajev

A

vzdrzevanje in mazanje ne zahtevata velikih stroskov, natancno obratovanje, trenje ni odvisno od hitrosti in je manjse kot pri drsnih, so standarizirani-hitra menjava, obcutljivi so na sunke in prah in zahtevajo dobro tesnenje, vecji hrup kot drsni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

tesnila lezajev

A

klobucevinasti, simerjev, tesneje z rezo, labirintno tesnilo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

zakaj lezaje tesnimo

A

s tem preprecimo iztekanje masti in olja iz lezaja, preprecuje prodiranje prahu in nesnage v lezaj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
katera je naloga elmentov za prenos kroznega gibanja
da prenesjo vrtilni moment iz gonilne na delovno gred
26
v kateri dve skupini delimo elmente za prenos kroznega gibanja
na gredne vezi in sklopke, in gonilne
27
kako deluje gredna vez
poveze konca gonilne in delovne vezi v celoto-gredi sta v isti osi
28
kako deluje sklopka
poveze konec pogonske in delovne gredi, ter tako prenasa vrtilni moment iz ene na drugo gred
29
Kaj je stroj
Stroj je vsaka naprava, ki opravlja delo ali spreminja eno obliko energije v drugo
30
Na kaj delimo stroje
Na pogonske in delovne
31
Kaj so pogonski stroji
Pretvarjajo razlicne energije v mehansko (elektromotor, motor na notranje izgorevanje)
32
Kaj so delovni stroji
Opravljajo delo (crpalke, ventilatorji, stiskalnice, vsi lesnoobdelovalni stroji)
33
kako sta delovni in pogonski stroj skupaj povezana
gredna vez ali sklopka
34
35
s cim prilaghodimo mehansko energijo med pogonskim in delovnim strojem
transmisijski strojni deli(verige, zobniki, jermeni)
36
kaj sestavljajo lesnoobdelovalni stroji
strojni deli, sklopka, elektricni pogonm, pnevmaticna naprava, krmilne naprave
37
kaj je pomembno za stroje
da so cim enostavnejsi za uporaboin vzdrzevanje, zanesljivi in varni pri delu, hkrati pa tudi ekonomicni
38
kaj je tehnologija gradiv
veda ki raziskuje postopke pridobivanja in oblikovanja materialov od surovine do polizdelkov in koncnih izdelkov
39
iz katerih elementov je sestavljeno neko gradivo
iz kovin in nekovin
40
kaj je najpomembnejse gradivo
zelezo (osnova jekla)
41
kateri dve gradivi sta pomembni poleg zeleza
aluminij in sintrirane kovine
42
kaj je zlitina ali legura
nastane z zlivanjem ali legiranjem, ce dodamo kovini drugo kovino ali nekovino (ogljik)
43
kaj dosezemo z zlitino
boljse mehankse in druge lastnosti
44
bakrove zlitine
baker je mehak, zilav, raztezen. dober ele prevodnik. zice, plocevina, cevi, profili
45
medenina
rumenkaste brave, podobno zlatu. elektrotehnika, toplotni tehniki, pohistveno ordje, vijaki, trdi lot
46
bron
baker z vsemi kovinami razen cink. dobre mehanske lastnosti, korozijska odpornost, ele. prevodnik
47
alpaka
kitajsko srebro. od srebra odpornejska na korozijo
48
cink
se dobro uliva pod pritiskom, odlitki dleov strojev, vozil
49
zamak
cink, aluminij, magnezij, baker, kljuke vrat in kone, spojince. lite dele lahko se kromiramo ali nikljamo
50
kositer
izdelava konzerv, kositer in svinec je mehki lot, orgelske piscali
51
katere so lastnosti gradiv
fizikalne, mehanske, tehnoloske, kemicne
52
fizikalne lastnosti
naravne lastnosti, brava, sijaj, struktura, gostota, teza, temp. talisca, vrelisca, magnetnost, elektricna prevodnost
53
mehanske
pomembne v upoprabi in obdelavi. trdnost, trdota, elasticnost, zilavost, plasticnost, krhkost
54
razlicne trdnosti
torzija, upogib, naklon, nateg, strig, tlak
55
trdota
odpor materiala proti prodiranju trsega telesa (obraba rezil, vodil,...)
56
elasticnost
lastnost materiala da se po nekriticni obremenitvi vrne v prvotono obliko (guma, vzmet,...)
57
zilavost
da material prenasa veckratne spremembe svoje oblike (zica)
58
plasticnost
da se material po obremenitvi ne povrne v prvoto obliko (trajna deformacija)(glina, svinec)
59
krhkost
material se rad zlomi. pozacetnem raztezanju se pretrga (steklo, diamant)
60
kaj so tehnoloske lastnosti
nam povedo o predelavi in obdelavi dolocenih materialov
61
vlivanje
segrejemo do temp. talisca, vlijemo v kokile ali forme, pustimo da se ohladijo
62
kovanje
segrejemo do pod temp talisca in preoblikujemo z mehansko silo
63
varjenje
spajanje enakega ali priblizno enakega gradiva pod vplivom toplote.
64
kaj lahko varimo
kovine (jekla, zlitine, barvne kovine), nekovine (umetne mase)
65
kako nastane spojitev pri varjenju
z zlitjem ali s stiskanjem gradiva
66
kaj je navarjenje
predvsem za popravilo izrabljenih izdelkov. na osnovno gradivo navarimo dodatno gradivo, ki ga nato obdelamo na prvoto obliko in dimenzije
67
kateri so osnovni nacini varjenja
talilno, z elektricno energijo, oblocno, elektrouporovno, z zarki
68
kaj je oblocno
plamensko, tig, mig
69
kaj je mig
z argonom/mag s co2
70
kaj je plamensko
zica, elektroda, ocetilen, kisik
71
kaj je tig
volframovs elektroda (visoka temp.)
72
kaj je elektrouporno
U=RxI, tockovno varjenje
73
kaj je varjenje z zarki
z laserjem
74
kaj je lotanje
spajanje delov iz enakih ali razlicnih kovin z drugo kovino, ki je navadno zlitina in jo imenujemo lot
75
kaksno talisce ima lot
nizje kot kovini ki ju veze
76
kaj naredimo s kovino prewd lotanjem
jo ocistimo
77
na kaj delimo lote
na mehke in trde lote
78
kaj je mehki lot
kositer, svinec, elektricni prikljucki
79
kaj je trdi lot
baker, medenina, srebro, lotanje rezalnih ploscic na orodja
80
kaj je kaljenje
toplotna obdelava kaljivih jekel, pri katerih nasataja s hitrim hlajenjem z dolocene temp. posebno trda mikrostruktura
81
s cim hladimo pri kaljenju
voda, olje, zrak
82
katera je dolocena temp. pri kaljenju
800c in vec
83
kaj je popuscanje
postopek ki sledi kaljenju z namenom zmanjsevanja notranjih napetosti
84
kdaj ponovno segrejemo kaljivo jeklo
se preden se poplnoma shladi
85
na koliko kaljivo jeklo ponovno segrejemo
200C
86
zakaj pri popuscanju pocasi ohlajamo
da se kaljivo jeklo ne deformira
87
kaj je cemeniranje
naoglicanje povrsine zilavega jekla
88
kaj dosezemo s cementiranjem
trdo povrsino in zilavost v notranjosti
89
kje poteka cementiranje
v lesnem oglju z dodatki soli-toplotno kemicni postopek
90
kaj je nitriranje
obdelovanec segrevamo v amoniaku toliko casa, da se v povrinskem sloju ustvarijonitridi z veliko naravno trdoto
91
koliko je debel sloj nitriranja
nekaj desetink milimetra
92
koliko casa traja nitriranje
24h+
93
kaj je korozija
splosno ime za propadanje in rajedanje kovin
94
kako se imenuje korozija pri zelezu
rja
95
katera je najenostavnejsa korozija
nastajanje oksidne plasti na povrsini kovine
96
Kaksna mora biti oksidna plast da varuje kobino pred korozijo
Neporozna/neprepustna
97
Kaksna oksidna plast ne sciti kovine pred korozijo
Prepustna/porozna
98
Oblike korozije
Lokalno, medkristalno, kontaktno
99
Kaksna je lokalna korozija
Nastane samo na nekaterih mestih, kjer hitro povzroci goloboke razjede
100
Kaksna je medkristalna
Iz povrsine se razsiri vzdolz meja kristalov v globino
101
Zakaj je medkristalna nevarna
Ker jo od zunaj ne opzaimo
102
Kaksna je kontaktna korozija
Nastopi med razlicnimi kovinami
103
Kaj je potrebno narediti kovini pred zascito
Ocistiti of umazanije, prahu, rje in oksidov
104
Kaksnem mora biti predmet pred zascito
Cist in suh
105
Kaj se zgodi z vsem kovinam razen plemenitim na zraku
Prekrijejo se s plastjo oksida
106
Katere so barvaste kovine
Baker, cink, nikel, krom, kositer, svinec
107
Kaj naredijo barvne kovine da se zascitijo
Prekrijejo se z neporozno plastjo oksida in so zascitene
108
Kako se imenuje umetno oksidiranje pri aluminiju
Elektrolitski postopek eloksiranje
109
Kaj je bruniranje
Kratkotrajna zascita, npr. vijake segrejemo z vrocim zrakom, potem pa premazemo z voskom ali oljem
110
Kaksne barve so predmetu po bruniranju
Temnorjave barve
111
Katere so nekovinske prevleke
Barve, laki, masti, olja
112
Kaj je fosfatiranje
Predmet potopimo v vroco raztopino raznih soli fosforne kisline
113
Kaksne barve je sloj fosfata
Crne
114
Katere kovine uporabljamo pri kovinskih prevlekah
Cink, kositer, krom, nikelj, baker
115
Kaj je potapljanje
V raztopljeno kovino potopimo element (cink, kositer)
116
Kako drugace imenujemo elektrolitski postopek
Galvanizacija
117
Kaj je metalizacija
Brizganje kovin se uporablja za vecje predmete. Uporablja se posebna razprsilna pistola
118
Kaj je plantiranje
Se uporablja za zascito plosc. Na osnovni material (jeklo) valjamo ali stisnemo tanko zascinto plocevino ( alu), ki se pri doloceni temp in tlaku zvari z osnovno plocevino