ASIGNACIJA – nakazilo, s katerim ena oseba – nakazovalec (asignant), pooblašča drugo osebo – nakazanca (asignata), da na njegov račun nekaj izpoli določeni 3. osebi – prijemniku nakzaila (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev. Ko gre asignant po asignaciji v stečaj je terjatev med asignantom in asignatom del stečaja. Problem je ker je lahko asignatar poplačan v celoti in so ostali upniki na slabšem, to pa pomeni kršitev temeljnega načela insolvenčnega prava – NAČELO ENAKO OBRAVNAVANJE UPNIKOV. Asignacija se lahko izpodbija na podlagi instituta izpodbijanja dolžnikovih pravnih ravnanj.
Poznamo 2 načina prodaje podjetja: 1. Prodaja sredstev podjetja: Prodaja se opravi na način, da se prodajo sredstva, ki služijo opravljanju dejavnosti. Velja pravilo iz 433. OZ – pristop k dolgu kakšne premoženjske celote. Tisti, na katerega preide premoženjska celota ali njen del, odgovarja poleg dotedanjega imetnika in solidarno z njim za dolgove, ki se nanašajo na to celoto ali del, vedar le do vrednosti njenih aktiv. 2. prodaja deleža v podjetju: Kupec kupi podjetje na način, da kupi delež v družbi. OZ ne določa odgovornosti, v pogodbo je potrbno vključiti dodatna zagotovila in jamstva (reps n warranties), npr.: “vsi računovodski izkazi so sestavljeni v skladu s standardi”, “ni odprtih sodnih postopkov”, prodajalec se zaveže, da določeno obdobje ne bo opravljal dejavnosti, konkurenčne kupcu. – Napake pomenijo kršitev pogodbe, sledi odškodnina. Najlažje je, če se določi pogodbena kazen.
Due diligence – skrbni pregled poslovanja. Poseben postopek pregleda poslovanja ciljne družbe (pravni in gospodarski položaj).
Agent je upravičen do provizije za tiste posle, pri katerih je razviden agentov prispevek, da je prišlo do posla med principalom in 3. osebami:
1. Ko agent posreduje med principalom in 3. osebo oz. ko agent sklene v principalovem imenu pogodbo s 3. osebo.
2. Ko agent najde 3. osebo, pogodbo z njo pa sklene principal sam brez agentovega sodelovanja.
3. V primeru teritorialno ali personalno omejenega področja delovanja agenta.
4. Za posle, ki jih principal sklene s 3. osebo po prenehanju agencijske pogodbe, a so razultat agentovega delovanja.
Pravica do provizije nastane, ko je posel IZVRŠEN – ključno je, da je 3. oseba izpolnila svoj del obveznosti. Če posel ni izvršen iz razloga, ki izhaja iz principala, je agent vseeno upravičen do provizije.
Izvršnica je listina, ki vsebuje izjavo doložnika, s ketero se ta zaveže plačati z izvršnico določen denarni znesek. Izvršnico lahko izda samo javni organ ali GS. Namen izvršnice je, da se obstoječi dolg lažje izvrši. Upnik, ki ima izvršnico, lahko zahteva plačilo obveznosti iz izvršnice v breme denarnih sredstev, ki se vodijo na kateremkoli dolžnikovem računu pri ponudniku plačilnih storitev. Izvršnica učinkuje kot nalog banki. (če denarja ni na računu, izvršnica ne koristi). Velja neizpodbojna domneva, da izvršnica vsebuje nepreklicno pooblastilo dolžnika upniku da zahteva izršitev plačilne transakcije v breme njegovih sredstev in nepreklicno soglasje dolžnika vsem svojim ponudnikom plačilnih storitev, da to transakcijo opravijo. Ponudnik plačilnih storitev mora obvestiti dolžnika o upnikovi plačilni zahtevi. Ni pa naloga ponudnika, da bi se ukvarjal z MATERIALNO PODLAGO te denarne obveznosti, zato ne preverja, ali:
Odpravnina je določen denarni znesek, ki ga agent uveljavlja ob prenehanju pogodbe, zlasti takrat, ko je bistveno prispeval k uspešnemu poslovanu principala in ima principal koristi od agentovega delovanja tudi po prenehanju agencijske pogodbe. Pogodba je posebna, ker izhaja iz narave pogodbe in njenega namena. Lahko se zgodi, da v obdobju za časa veljavnosti pogodbe, te aktivnosti še ne rezultirajo v sklenjenih pogodbah – zakon to predvidevain zato določa odpravnino, s kateor se upošteva, da bo principal lahko imel določene koristi od promocije kasneje, zato naj agent za to nekaj dobi.
ZFZ poskuša sprostiti finančna zavarovanja, jih narediti tekoča in upnikom omogočiti najlažji način poplačil terjatve. Značilnosti ZFZ:
(sporazumi, koncentracije, zlorabo) Pri določanju/ugotavljanju prevladujočega položaja podjetja moramo nujno poznati stvarni trlrvantni trg, na katerem se ta položaj izraža. Na splošno je trg, sestavljen iz vseh produktov, ki so v OČEH POTROŠNIKOV in Z VIDIKA LASTNOSTI, CEN ali NAMERAVANE UPORABE medsebojno zamenljivi, ali predstavljajo substitute. Pri presoji si pomagamo z naslednjimi kriteriji:
Zakon vzpostavlja razmerjemed podizvajalcem in naročnikom. Podizvajalci lahko svoje terjatve do podjemnika terjajo neposredno od naročnika, če: 1. naročnik podjemniku nekja dolguje in 2. če je ta dolg pripoznan (potrjena je začasna ali končna situacija). Ko podizvajalec naslovi zahtevek na naročnika pride do zakonite cesije, posledice:
1. Naročnik od tega trenutka ne more in ne sme plačati izvajalcu
2. Ko naročnik prejme zahtevo, ve kdo je upnik in ne sme več plačati izvajalcu
3. Naročnik mora sam preveriti, ali so izpolnjeni pogoji
STEČAJ: Ker se je zgodila cesija, terjatve ni v stečajni masi, ne pride do kršitve načela enakega obravnavanja upnikov. Začetek stečajnega postopkana postavljen zahtevek ne vpliva. Tudi če je zahtevek postavljen po začetku SP, to ne vpliva – namen zakonodajalca je varstvo podizvajalcev.
+ Upravičaa NI V ENAKEM POLOŽAJU, kot drugi upniki, ki tega zahtevka nimajo.
Izvajalec odg. za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se napake pokažejo v 10ih letih od izročitve in prevzema del. Izvajalec odgovarja tudi za morebitne pomanjkljivosti zemljišča, na katerem je zgrajena greadba, ki se pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del, razen… (to velja tudi za projektanta, če izvira napaka iz kakšne napake v načrtu). Sodna praksa SOLIDNOST GRADNJE povezuje z napako zaradi katere je onemogočena FUNKCIONALNA raba.
(odg. vseh 3eh, prehod pravic iz odg. za napake.)
Modaliteta prodajne pog., kjer kupec želi stvar preizkusiti preden se zaveže s pogodbo. Gre za sklenitev pogodbe pod odložilnim ali razveznim pogojem. Obliki kupa na pokušnjo: subjektivni kup in objektivni kup. Kupec ima določen rok, do katerega preizkusi stvar. Če roka ni, velja običajen rok, v katerem je mogoče stvar preizkusiti, glede na njeno naravo. Če stvar ne vrne po preteku roka, se šteje, da je kupec ostal pri pogodbi.
Če asignat ne izpolni asignatarju v času, ki je bil določen v nakazilu, lahko asignatar izpolnitev zahteva neposredno od asignanta. Čeprav gre za direktni zahtevek, lahko izpolnitev zahteva tudi od asignanta.
Gre za pogodbo, kjer se klient zaveže, da bo factorju ponudil terjatve nasproti svojim dolžnikom, factor pa se zaveže, da bo ponudbo sprejel, če ga bo zadovoljila plačilna sposobnost tega dolžnika. Hkrati se factor lahko zaveže prevzeti del credere rizikoglede plačila prodajne cene za dobavljeno blago in da bo opravil druge posle, ki so predvideni s pogodbo.
V času opravljanja agencijske pogodbe agent brez principalove privolitve ne sme skleniti pogodbe s konkurenčnim principalom za posredovanje pri istih posliih za isto obomočje. S pogodbo se lahko določi, da zastopnik po prenehanju pogodbe ne sme opravljati dejavnosti, ki bi bila konkurenčna naročitelju. Tak dogovor mora biti pisen in se nanašati na isto območje, iste osebe in isto blago, kot je določeno v pogodbi. Če pogodba preneha zaradi naročitelja, taka klavzula velja le, če je bila plačana odpravnina. Prepoved lahko traja največ 2 leti po prenehanju pogodbe. Če je agent odpovedal pogodbo zaradi naročiteljevega krivdnega ravnanja, lahko agent s pisno izjavo sporoči, da konkurenčne prepovedi ne bo upošteval.
Gre za odgovornost izpolnitve 3. os. Agent naročitolju odgovrja za izpolnitoev obveznosti iz pogodbe, pri kateri je posredoval ali jo po pooblastilu skleni sam v njegovem imenu, čeje za to posebej pisno jamčil. – DEL CREDERE PROVIZIJA
Pri pogodbah B2B se solidarnost poroštva domneva. Porok odgovarja kot porok in kot PLAČNIK za obveznost, nastalo iz gospodarske pogodbe, če ni dogovorjeno kaj drugega. Zakon ne razlikuje med FO in PO.
Takoj, ko je to mogoče (zapade obveznost, ki je zavarovana) lahko izvensodno proda vrednostni papir. VP lahko obdrži, če: 1. Je tako določeno s pogodbo o finančnem zavarovanju in 2. pogodba vsebuje elemente za določitev vrednosti finančnega instrumenta ali bančnega posojila.
Se nanaša zgolj na primer zastavne pravice. Če je tako določeno s pogodbo o finančnem zavarovanju in če pogodba vsebuje elemente za določitev vrednosti finančnega instrumenta ali bančnega posojila, lahko prejemnik zavarovanja pridobi pravico na zastavljenem finančnem instrumentu ali bančnem posojilu, ko se izpolnijo pogoji za izvršitev zavarovanja. V tem primeru se šteje, da je prejemnik pridobil pravico po vrednosti, ki je dogovorjena s pogodbo. – Določba je v nasprotju s komisorno klavzulo. Institut je dober, ker banka bistvenobolje proda finančni instrument v svojem imenu in ne kot zastavni upnik.
V slo. zakonodaji ni urejena, se ne uporablja pogosto in ni sodne prakse. Ena gospodarska družba javno objavi, da je pripravljena izpolniti obveznosti, če jihne bo izpolnila druga GD. (ponavadi izjava obvladujoče družbe, da bo poravnala obveznosti odvisne družbe). Taka izjava je podobna poroštvu, tudi posledice so primerljive. RAZLIKA: poroštvo je dano točno določenemu upniku, patronatske izjave pa so splošne narave, dolg ni tako natančno specificiran. Iztožljiva je takrat,, ko ima dovolj elementov poroštva, sicer gre bolj za častno obveznost.
Z bančno garancijo prevzema banka obveznost nasproti prejemniku garancije, da mu bo poravnala obveznost, katere tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila, če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji. Gre za abstraktno zavezo – banka se zaveže ne glede na veljavnost temeljnega posla in se ne ukvarja z ugovori iz pravnega razmerja, vključno ne z ugovorom, da je bila obveznost že plačana. Potrebno je paziti, da ne pride do dvakratnega plačila – neupravičena obogatitev upnika. V nekaterih primerih specialni predpisi nalagajo predložitev bančne garancije: Javno naročanje, poradaja stanovanj in enostanovanjskih hiš… Razlike s poroštvom: 1. Kdo lahko izda, 2. BG je abstraktna 3. BG stane
6 temeljnih razlik:
1. Temelj – pri posredniški pogodbe je temelj mandatna pogodba in pogodba o delu, pri agencijski pa samo mandatna pogodba,
2. Trajnost – P: očasna oz. kratkotrajna, A: trajnejša
3. Pristranost: P: nepristransko, A: pristransko
4. Interesi: P:za interese obeh strank, A: v korist principala
5. V čigavem imenu in na čigav račun: P: zgolj posredovanje, A: v tujem imenu na tuj račun
6. Plačilo: P: provizija, ob sklenitvi pogodbe, A: provizija, ob izpolnitvi pogodbe.
Kršitev pogodbenih obveznosti? – možnost odstopa od posredniške pogodbe in odškodnina?
Gre za zapisane poslovne običaje. Niso zapisane s strani zakonodajalca, ampak poslovne običaje največkrat zapišejo strokovne, branžne organizacije – GZS. Uzance so pravila in stranke zavezujejo, razen če jih te izrecno izključita – (določba v pog., da se sploh ne uporabljajo, ali pa se v pogodbi materija, ki jo urejajo uzance uredi drugače. Če stranki izrecno določita uporabu uzanc, kljub temu kogentna pravila OZ še vedno veljajo! Če se stranki nič ne dogovorita glede uzanc, se uporabljajo za situacij, ki jih OZ ne ureja in za tisto, za kar se stranki nista posebej dogovorili.
Osebe od katerih se zahteva, da izpolnijo svoje zaveze iz menice, ne moreje uveljavljati zoper njenega imetnika ugovorov, ki so utemeljeni v njihovih osebnih razmerjih s transatom ali s kakšnim prejšnjim imetnikom menice, razen če ni slednji imetnik menice ravnal zavestno v dolžnikovo škodo, ko jo je pridobil.