posest

Question 1

definicija posesti

Answer 1

= unikum v pravnem sistemu, poseben institut stvarnega prava, njena narava je sporna (edino ODZ jo pojmuje kot pravico, danes pa jo razlagamo kot pravno varovan dejanski položaj = položaj, za katerega pravna pravila zagotavljajo pravno varstvo) – predvsem pravno varstvo posesti je za civilnopravna razmerja ključnega pomena

obstaja posestno varstvo
- Če primerjamo posestno in lastninsko varstvo gre po vsebini za enako vsebino, glede na procesna pravila pa je procesno varstvo posesti enostavnejše in zato bolj praktično.

Pri posesti NE izhajamo iz pravne utemeljenosti – ne sprašujemo se, kakšna je pravica, ali ima posestnik pravico ali ne, ampak se sprašujemo ali ima POSEST = ali izvršuje oblast nad stvarjo ali ne.

Za posestna razmerja je bistveno dejansko razmerje do stvari in ne pravna utemeljenost

Question 2

kaj je bistveno za posestna razmerja

Answer 2

dejansko razmerje do stvari in ne pravna utemeljenost

Question 3

koncepti posesti

Answer 3

➔ SUBJEKTIVNA KONCEPCIJA
➔ OBJEKTIVNA KONCEPCIJA

Question 4

subjektivna koncepcija

Answer 4

Utemeljijo jo je RIMSKO PRAVO – posest sestavljata 1) CORPUS = oblast nad stvarjo, imetništvo, dejanski element in 2) ANIMUS POSSEDENDI = posestna volja. oba elementa sta morala biti izpolnjena, da je izpolnjen položaj posesti – pomemben, ker je na tem utemeljeno posestno varstvo – še danes je temelj posestnega varstva to, da posestnik dokaže obstoj svoje posesti.

SLABOST: Posestna volja → gre za rezultat miselnega procesa – lahko je zunaj zaznavna (ne pa nujno) – težava pri npr. NAJEMU – najemnik, ki priznava lastninsko oblast najemodajalca, ne more razviti volje, da stvar poseduje kot svojo – poseduje jo zgolj na nekem pravnem temelju (to praznino so v teoriji ODZ (pomembno, ker je do ZTRL 1980 to naš pravni vir) utemeljili na pojmu POSEST PRAVICE = posestnik pravice je tisti, ki poseduje/ima pravico na stvari) → če ima nekdo pravico na stvari ima posest na tej stvari in uživa posestno varstvo

Pojem pravice je povezan s subjektivno koncepcijo posesti!!

Question 5

objektivna koncepcija

Answer 5

Ena bistvenih novosti, ki jih je v pravni sistem prinesel NEMŠKI BGB → 1900 nemški civilni zakonik opusti animus kot bistveni pogoj obstoja posesti → značilnost objektivne koncepcije je, da je posest izenačena z dejansko oblastjo nad stvarjo (s corpusom) – volja posedovati je nepomembna, ker je ne moremo zaznavati, bistvo posesti je, da je navzven razvidna (iz zaznavnih ravnanj)

Ta koncept kasneje prevzame večina evropskih zakonodaj, tudi ZTRL 1980 odstopi od takrat prevladujoče ureditve posesti (prevz ame nemški koncept). Pri sprejemu SPZ se je razpravljalo, ali se vrniti na ureditev ODZ (predvsem sodna praksa je temu nasprotoval a, saj je objektivna koncepcija bolj praktična) – tudi v SPZ ohranimo objektivno koncepcijo posesti (24 SPZ pove, da je posest neposredna dejanska oblast nad stvarjo).

Question 6

funkcija posesti v pravnem sistemu (glavne funkcije)

Answer 6

2 temeljni funkciji
publicitetna in varovalna funkcija

Question 7

publicitetna funkcija

Answer 7

Predvsem lastninska pravica naj bi uživljala publiciteto – v pravnem prometu se lahko vsak zanese na domnevo obstoja LP – za premičnine je POSEST TUDI PUBLICITETNA FUNKCIJA.

Izjemno pomembna je z vidika pravnega sistema, ker bo varstvo pravnega prometa temeljijo na publicitetni funkciji posesti.

Question 8

varovalna funkcija

Answer 8

Čeprav posest NI pravica, pravni red posesti zagotavlja pravno varstvo – njen namen je, da preprečuje samovoljno spreminjanje oblastvenih položajev. S tem postavlja osnovni red v družbi (osnovno razmerje med posamezniki). Če posest ne bi bila varovana, bi bili verjetno v družbi, kjer bi se tej položaji samovoljno spreminjali – bistvena značilnost posestnega varstva je, da se to varstvo daje glede na POSESTNO STANJE (= dejansko stanje, oblast nad stvarjo), pri čemer se pravna podlaga posesti načeloma ne upošteva (pravni red varuje tistega, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo – do spremembe oblasti lahko pride le po volji posestnika oz. z avtoritativnim posegom državne oblasti → posameznik samovoljno ne sme vzeti pravice v svoje roke in spremeniti posestne položaje).

Tipično zanjo je, da se o pravici do posesti v posestnem varstvu NE razpravlja, ta pravica se ne upošteva – včasih pravno varstvo uživa tisti, ki nima pravice v razmerju do tistega, ki jo ima.

Primer: Posestniku tat ukrade knjigo, posestnik jo želi nazaj → kako lahko to stori? Če to stori nasilno, tvega, da prekrši pravila posesti in da bo tisti, ki je stvar ukradel imel proti njemu posestno varstvo.

Primer: Lastnik posodi svojo knjigo za teden dni, po tednu dni izposojevalec posodniku noče vrniti knjige – kaj lahko stori lastnik? Če bo prišlo do posestnega varstva, bo v tem primeru šlo posodniku, ki nima pravnega naslova proti lastniku. Posestnega stanja namreč ni dopustno spreminjati na nasilen način proti volji posestnika. Edina izjema je SAMOPOMOČ – v pravu je izrazito omejena – v glavnem temelji na ISTOČASNOSTI POSEGA v pravico (samo v tem primeru je dovoljeno ravnati s samopomočjo). Kdor želi nazaj vzpostaviti pravno stanje, mora iti po SODNI POTI.

Torej: Tudi lastnik lahko naredi dejanje motenja posesti – paradoks, da pravo varuje tatu v nasprotju do lastnika.

Primer: SKVOTANJE – velike težave v povezavi s tovarno Rog – včasih nezakonito ravnanje preraste v posest – ko je enkrat posest vzpostavljena, jo je treba spoštovati.

Question 9

neposredna posestna

Answer 9

POSEST = neposredna dejanska oblast nad stvarjo

Od lastnosti stvari je odvisno, kako se izvršuje dejanska oblast nad stvarjo – iščemo OBIČAJEN NAČIN obvladovanja glede na vrsto stvari. Ločujemo med premičninami in nepremičninami.

Tipični znaki: prostorska povezanost osebe in stvari (npr. prostorski nadzor – ne le obleka, ki jo imam na sebi, tudi obleka, ki jo imam doma v garderobni omari, ker s tem, da zapiram dostop do določenega prostora, izvršujem oblast), dostop (npr. postavitev ograje), nadzor, trajanje (npr. če si predmet le ogledam in ga dam nazaj, to ne pomeni posesti)

Primer: Kako posedujemo gozd – Zakon o gozdu prepoveduje postavljanje ograj + hkrati velja širša funkcija gozda do prostega prehoda prek tujega gozda? Kako torej kažemo dejansko oblast nad gozdom? Z oblastvenimi dejanji – npr. organiziram sečnjo, sem v odnosu do oblasti, ki posega v gozd itd.

V vsakem posamičnem primeru se je treba vprašati ali posest obstaja ali ne. Ključno vprašanje je, ali posestnik izvršuje obla stvena dejanja. Spraševali se bomo, kaj bi storil LASTNIK.

Primer: Ali je nekdo posestnik nepremičnine (garaže) – razvezana zakonca, eden od zakoncev po delitvi premoženja v celoti dobi LP na zemljišču s hišo, drugemu je želel preprečiti vstop → sodišče je štelo, da je tožnik njen posestnik na podlagi tega, da ima KLJUČ od stanovanjske hiše in garaže, v njej je imel stvari, in vanju je prihajal.

Eno najbolj razširjenih motilnih ravnanj je MENJAVA KLJUČAVNICE.

Za posest ni nujno, da obstaja TRAJEN fizični kontakt, bistveno je, da ima posestnik kadar koli to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati.

Zgolj 1x nočitev v stanovanju brez kakršnih koli osebnih predmetov še NE predstavlja posesti – biti mora trajna in navzven vidna oblast nad stvarjo.

Periodično izvrševanje dejanske oblasti in za posebej določen namen ustreza standardu posesti (npr. pot, ki jo uporabiš, ko greš 1x letno žet pšenico, zadostuje za posest).

Question 10

ali za posest nujno da obstaja trajen fizični kontakt?

Answer 10

ne, bistveno je, da ima posestnik kadar koli to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati.

Question 11

imetništvo

Answer 11

detencija

Pojem nima posebne dodane vrednosti, gre za pojem iz subjektivne koncepcije. Zelo redko se sprašujemo, kdo je imetnik in kakš ne so pravne posledice tega položaja.

IMETNIŠTVO = šibkejša oblika oblasti osebe nad stvarjo – nekdo zelo jasno izvršuje posest za nekoga drugega (sploh npr. pravna oseba ne more izvrševati posesti – npr. ko Juhart drži v rokah miško v lasti PF, izvršuje oblast na stvari kot detentor)

Kdor izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in se je dolžan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti. Izvrševanje oblasti je znak posesti, a ker jo izvršuje za drugega in se ravna po njegovih navodilih, ni posestnik!

Primer: Otrok poseduje mobilni telefon starša, profesor na PF poseduje kredo in gobo Če bo detentor zatrjeval, da se ne ravna po navodilih drugega, ga bomo enostavno šteli za posestnika.

DETENTOR NIMA POSESTNEGA VARSTVA, ker ne izkazuje posesti.

Oblika posestnega varstva je tudi SAMOPOMOČ – kako bi PF kot posestnik miške izvrševala samopomoč? Tega pravna oseba ne more izvršiti – oseba, ki je detentor premičnine, bo lahko izvrševal samopomoč za posestnega gospodarja. Kljub detenciji torej samopomoči NI mogoče izključiti.
- samopomoč lahko za pravno osebo samo posestni zastopnik
1. Zakoniti zastopnik
• direktor, poslovodja, uprava ipd.
• ker kot organ pravne osebe predstavlja in vodi pravno osebo.
2. Pooblaščena oseba, ki ji je pravna oseba prepustila stvar v neposredno uporabo
• npr. varnostnik podjetja, skladiščnik, voznik službenega vozila, receptor itd.
• ti ljudje imajo stvar pri sebi kot posredniki posestnika, ne kot detentorji v pravem smislu.
3. Vsaka oseba, ki ima dejansko oblast nad stvarjo za pravno osebo
• pomembno je dejansko stanje, ne formalni naziv.
• če nekdo stvar dejansko obvladuje v okviru funkcije pri pravni osebi, potem nastopa kot njen posestni zastopnik.

Kot detencijo je tako mogoče opredeliti položaje, ko ravnanje izhaja iz delovnega ali podobnega razmerja, kjer more hkrati ob stajati obveznost ravnati se po navodilih posestnika. Kot tipičen primer detentorja tako štejejo prodajalci v trgovini, uradniki, policisti in vojaki (glede uniforme in nošnje orožja). Pri tem je bistveno, da zgolj gospodarska odvisnost od posestnega gospodarja ne zadošča, temveč mora obstajati volja detentorja, da se obnaša in izvaja dejansko oblast tako, kot da je instrument gospodarja, ki ne more odstopati od njegovih navodil.

Težava se po navadi pojavi pri enoosebnih družbah z omejeno odgovornostjo, kjer se oseba, ki je hkrati edini družbenik in pos lovodja, obnaša s premoženjem družbe, kot da je njegovo.

Question 12

kdo je posestni zastopnik pravne osebe

Answer 12

1. Zakoniti zastopnik
   • direktor, poslovodja, uprava ipd.
   • ker kot organ pravne osebe predstavlja in vodi pravno osebo.
2. Pooblaščena oseba, ki ji je pravna oseba prepustila stvar v neposredno uporabo
   • npr. varnostnik podjetja, skladiščnik, voznik službenega vozila, receptor itd.
   • ti ljudje imajo stvar pri sebi kot posredniki posestnika, ne kot detentorji v pravem smislu.
3. Vsaka oseba, ki ima dejansko oblast nad stvarjo za pravno osebo
   • pomembno je dejansko stanje, ne formalni naziv.
   • če nekdo stvar dejansko obvladuje v okviru funkcije pri pravni osebi, potem nastopa kot njen posestni zastopnik.

Question 13

posest več oseb

Answer 13

SOPOSEST = Posest lahko izvršuje več oseb tako, da posedujejo stvar skupaj ali da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari (omogočamo nekaj, kar pri pravici ni mogoče = delno posedovanje)

Dejansko oblast nad stvarjo lahko izvršuje POSAMEZNIK, imamo pa tudi položaje, ko stvar hkrati poseduje več oseb.

Primer: Dvostanovanjska hiša – oseba A stanuje v pritličju, oseba B pa v prvem nadstropju – hiša ima skupen vhod, hodnik in dvorišče. Kakšna so posestna razmerja? Ali lahko oseba B izvršuje dejansko oblast nad stanovanjem v pritličju? Kako bosta posedovala skupne dele?

Kadar več oseb izvršuje posest lahko to počnejo 1) SKUPAJ (HKRATI) ali 2) ZAPOREDOMA. To je odvisno od tega, kako se izvršuje dejanska oblast nad stvarjo. V hiši bo posedovanje vhoda, hodnika in dvorišča posedovanje HKRATI – svoje stanovanje pa vsak poseduje LOČENO.

PAZI: TO NI SOLASTNINA!! SOLASTNINA JE PRAVNO RAZMERJE, TUKAJ PA GOVORIMO O POSESTI – pri posesti moramo pravico odmisliti! Če se je vzpostavil posestni odnos, da je A v pritličju, B pa v prvem nadstropju, moramo tak položaj varov ati ne glede na to, kakšno je pravno razmerje na stvari.

Ne gre toliko za vprašanje odnosa do 3. oseb, ampak za vprašanje medsebojnega razmerja.

DELJENA POSEST = vsak posestnik izključno poseduje svoj del stvari, ki pomeni eno celoto (del hiše, del zemljišča); ker posest ni pravica ne velja načelo specialnosti

Deljena posest je enaka izključni posesti.

SKUPNA POSEST = več oseb skupaj izvršuje oblast nad stvarjo (npr. skupno kontinuirano izvrševanje oblastnih dejanj – stanovalci v hiši, zaporedno izvrševanje oblastvenih dejanj – motorno vozilo)

Na vprašanje soposesti NE smemo vezati pravnega temelja → Čeprav način izvrševanja posesti ne ustreza razmerju po idealnih deležih, solastnik, ki stvar poseduje v manjšem obsegu, kot mu pripada, ne sme samovoljno spremeniti dosedanjega izvrševanja načina posesti, lahko pa zahteva, da mu takšno ustrezno (njegovemu solastniškemu delu odgovarjajočo) uporabo določi sodišče na podlagi njegove solastninske pravice.
➔ Primer: na dvorišču dvostanovanjske hiše je 5 parkirnih mest, 4 uporablja A enega pa B – B kupi še en avto, ni več prostora za vse avtomobile – A lahko uveljavlja posestni spor zaradi spreminjanja dosedanjega posedovanja – B ugovarja solastnino – že res, ampak sprememba je mogoča po SODNI POTI ne pa s spreminjanjem dosedanjega načina posedovanja

Question 14

deljena posest

Answer 14

vsak posestnik izključno poseduje svoj del stvari, ki pomeni eno celoto (del hiše, del zemljišča); ker posest ni pravica ne velja načelo specialnosti

Deljena posest je enaka izključni posesti.

Question 15

skupna posest

Answer 15

več oseb skupaj izvršuje oblast nad stvarjo (npr. skupno kontinuirano izvrševanje oblastnih dejanj – stanovalci v hiši, zaporedno izvrševanje oblastvenih dejanj – motorno vozilo)

Question 16

na vprašanje soposesti ne smemo vezati pravnega temelja

Answer 16

Čeprav način izvrševanja posesti ne ustreza razmerju po idealnih deležih, solastnik, ki stvar poseduje v manjšem obsegu, kot mu pripada, ne sme samovoljno spremeniti dosedanjega izvrševanja načina posesti, lahko pa zahteva, da mu takšno ustrezno (njegovemu solastniškemu delu odgovarjajočo) uporabo določi sodišče na podlagi njegove solastninske pravice.

➔ Primer: na dvorišču dvostanovanjske hiše je 5 parkirnih mest, 4 uporablja A enega pa B – B kupi še en avto, ni več prostora za vse avtomobile – A lahko uveljavlja posestni spor zaradi spreminjanja dosedanjega posedovanja – B ugovarja solastnino – že res, ampak sprememba je mogoča po SODNI POTI ne pa s spreminjanjem dosedanjega načina posedovanja

Question 17

lastniška in nelastniška posest

Answer 17

LASTNIŠKI POSESTNIK = kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova
➔ Način posedovanja lastnika je tak, da njegova oblast kaže, da ne priznava nikogar drugega

NELASTNIŠKI POSESTNIK = kdor ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava višjo pravno oblast posrednega posestnika
➔ Način posedovanja lastnika je tak, da priznava drugo oblast

Primer: Izposodim si knjigo iz PF – na njej je znak knjižnice – to je zunanji znak, ki kaže na nelastniško posest. Če pa bi ta znak izbrisala, pa bi bilo drugače.

POSESTNO VARSTVO JE ENAKO (ne glede na to ali je posest lastniška ali nelastniška), PUBLICITETNO FUNKCIJO PA IMA LE LASTNIŠKA POSEST.

Question 18

dobroverna posest

Answer 18

28 SPZ bi lahko črtali (gre za sistemsko napako). Posestnik ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti.

Dobra vera se sicer domneva, ampak z vidika urejanja posestnih odnosov nam je vseeno, ali je posestnik v dobri veri ali ne. T udi nedobroverni posestnik uživa posestno varstvo (npr. tat).

Pomembna predvsem dobroverna lastniška posest, ki je podlaga za priposestvovanje.

Question 19

pridobitev neposredne posesti

Answer 19

Posest se ne prenaša na enak način kot pravice (pravni posel), ampak z vzpostavitvijo dejanske oblasti.

Posestnik vzpostavi dejansko oblast. Ali je za to potrebno voljno dejanje? JA. Da nekdo vzpostavi dejansko oblast mora obstajati izraz volje → ne v smislu animus, ampak nek izraz, da nekdo želi izvrševati dejansko oblast nad stvarjo (NE gre za pravnoposlovno voljo). Zadošča že volja PODREDITVE stvari organizacijski shemi (npr. pismo v nabiralniku).

Ne bomo šteli, da posest nastane, ko stvar le naključno pride pod dejansko oblast nad stvarjo.

Question 20

NAČINI PRIDOBITVE NEPOSREDNE POSESTI

Answer 20

1 prepustitev v posest

2 pridobitev po zastopniku

3 posest dedičev

Question 21

prepustitev v posest

Answer 21

Realno dejanje, ki ni posebej urejeno, ima pa lahko hkrati posledico prenosa LP na premičnini ali vzpostavitve ZP na premični ni. Torej prenos posesti ima lahko tudi pravne učinke.

PAZI: Posest prehaja s prenosom dejanske oblasti – da ne nastopi varovalna funkcija posesti, mora dejanje prenosa dejanske oblasti izhajati iz volje (privolitve) dosedanjega posestnika, ki posest prenaša.

Question 22

pridobitev po zastopniku

Answer 22

Mogoča, v kolikor je dejanska oblast podeljena osebi, ki je imetnik v odnosu do posestnika (spoštuje višjo oblast).

Question 23

posest dedičev

Answer 23

Dedič pridobi na zapustnikovih stvareh posest V TRENUTKU ZAPUSNTIKOVE SMRTI. → čeprav ne moremo reči, da dedič začne takrat izvrševati dejansko oblast. Vzpostavi posest na vseh tistih stvareh, na katerih je obstajala posest zapustnika.

PAZI: Posest ni pravica, zato je ne moremo spraviti pod pravila ZD. Pravilo imamo v SPZ.

Primeri:
➔ Če je zapustnik posredni posestnik, tako obliko posesti podedujejo tudi dediči
➔ Neposredno posest dediči pridobijo ne da bi izvajali dejansko oblast nad stvarjo
➔ Če je nekdo od dedičev že bil v soposesti, ni dopustno spreminjati dosedanjega načina izvrševanja posesti

NAMEN: Varovanje zapuščine v korist dedičev (pred posegi tretjih).

Question 24

prenehanje posesti

Answer 24

Dejansko vprašanje, kako nekdo opusti dejansko oblast. Volja posedovati še naprej ne zadošča, če ni izvrševanja oblasti.

Question 25

posredna posest

Answer 25

Gre za posebnost objektivne koncepcije. Posredno posest ima tisti, ki prek nekega pravnega naslova prepusti neposredno posest neki drugi osebi (npr. odnos NAJEMNIK – NAJEMODAJALEC – najemnik je neposredni posestnik, najemodajalec pa posredni posestnik). POSREDNA POSEST = posest ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnega koli pravnega naslova. 2 POGOJA: ➔ Imamo neposrednega posestnika ➔ Obstaja pravno razmerje Takim razmerjem pravimo STOPNIČASTA POSEST. Imamo posredovalna razmerja in posredne posestnike – rastejo lahko v nedogled. posredne posesti brez neposredne posesti ni !!!!

Question 26

2 pogoja za posredno posest

Answer 26

➔ Imamo neposrednega posestnika ➔ Obstaja pravno razmerje (stopničasta posest)

Question 27

ali lahko posredna posest obstaja brez neposredne?

Answer 27

ne

Question 28

učinki in pomen stopničaste posesti

Answer 28

Posredni in neposredni posestnik se lahko oba sklicujeta na posest in zahtevata pravno varstvo. NOTRANJI ODNOS: ➔ Mora biti ves čas vzpostavljen ➔ Posredna posest je odvisna od neposredne ➔ Izguba neposredne posesti ima za posledico izgubo posredne (če je najemniku stvar ukradena, tudi najemodajalec izgubi posredno posest → neposredni posestnik postane tat z njim pa najemodajalec ni v nobenem pravnem odnosu) Bistvena značilnost: PRAVNI ODNOS = POSESTNO POSREDOVALNO RAZMERJE

Question 29

posestno posredovalno razmerje

Answer 29

= pravno razmerje med posrednim in neposrednim posestnikom, katerega vsebina je posestna podreditev stvari Podlaga je lahko zakon, pravica (npr. užitek), pravni posel. Značilnost: posredni posestnik ima proti neposrednemu posestniku zahtevek na prepustitev posesti (izročitev stvari)

Question 30

posest v posebnih primerih

Answer 30

➔ Med zakoncema – odločilna je dejanska oblast nad stvarjo – praviloma oblika soposesti ➔ Pravna oseba kot posestnik – če organi delujejo kot imetniki, potem ima pravna oseba neposredno posest; med pravno osebo in organom je lahko tudi PPR

Question 31

bistvo posesti

Answer 31

posest je posebna ker ni pravica ampak vseeno zagotavlja pravno varstvo

Question 32

značilnosti posestnega varstva

Answer 32

➔ Uživa ga sleherni posestnik (pravna utemeljenost tega položaja nas ne zanima, gledamo dejansko oblast) ➔ Zato uživa dobroverni, slaboverni, posredni, neposredni posestnik pravno varstvo ➔ Temelj posesti in dobra vera NISTA odločilna dejavnika

Question 33

2 obliki posestnega varstva

Answer 33

samopomoč in posestna tožba

Question 34

samopomoč

Answer 34

izjemoma dovoljeno sredstvo varstva Pomembna s sistemskega vidika, ker posestniku daje določene mehanizme, da brani svoj položaj – z dopustno samopomočjo poseže v posest drugega. 139 OZ PRI POSESTI NI UPORABEN – kadar imetnik civilnopravne pravice lahko brani s samopomočjo svoj pravni položaj → tega pravila na posest NE moremo razširiti, ker POSEST NI PRAVICA. Zato imamo dodatno pravno podlago → 31 SPZ = Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. → SAMOPOMOČ JE REAKCIJA NA NAPAD NA POSEST 3 pogoji Primeri iz sodne prakse: ➔ Samopomoč je IZJEMA od pravila glede posestnega varstva, zato jo je treba interpretirati restriktivno – osnovna oblika posestnega varstva je posestna tožba (pravno varstvo zagotavlja državni aparat prek oblastvene prisile) – pri samopomoči pa posestnik sam izvršuje obrambno dejanje, zato gre za izjemo od pravila – IZJEME PA RAZLAGAMO RESTRIKTIVNO (stroga presoja pogojev – četudi napad na posest traja še en teden, to ne pomeni, da imamo samopomoč) ➔ Samopomoč je omejena tako ČASOVNO kot tudi po NAČINU in OBLIKI

Question 35

pravna podlaga za samopomoč

Answer 35

Nekdo mi hoče vzeti telefon, lahko se branim po 31 SPZ kot posestnik in po 139 OZ kot lastnik

Question 36

pogoji za samopomoč

Answer 36

➔ NEPOSREDNA nevarnost ➔ Samopomoč je TAKOJŠNJA in NUJNA ➔ Način samopomoči USTREZA OKOLIŠČINAM, v katerih obstaja nevarnost (sorazmernost)

Question 37

ali je samopomoč samo obramba, ali je dovoljena tudi ofenzivna samopomoč?

Answer 37

CHAT GPT V slovenskem pravu (SPZ) je samopomoč dovoljena tako v obrambni kot v omejeno ofenzivni obliki, vendar z zelo strogimi pogoji. ⸻ ✅ 1. “Obrambna” samopomoč (defenzivna) To je klasičen primer iz 31. člena SPZ: posestnik lahko takoj odvrne protipraven poseg, če je to nujno in sorazmerno. Primer: nekdo ti skuša iztrgati predmet iz rok → lahko ga fizično odrineš, da to preprečiš. To je najpogostejša in najmanj sporna oblika samopomoči. ⸻ ✅ 2. “Ofenzivna” samopomoč (retorsivna) Tudi ta je v določenem obsegu dovoljena, vendar pod strožjimi pogoji. Dovoljena je le takojšnja povračilna samopomoč, ko je poseg pravkar opravljen in ga je treba odpraviti nemudoma, sicer bi bila posestna pravica nepopravljivo izgubljena. SPZ 32. člen: posestnik lahko sam vzame nazaj odvzeto stvar, če je to takoj po odvzemu, nujno in sorazmerno. Primer: nekdo ti ravnokar iztrga torbo in beži par metrov stran → smeš mu jo vzeti nazaj, dokler je poseg svež in ne moreš čakati na policijo ali sodišče. ⚠️ Kaj NI dovoljeno? • Kasnejša “maščevalna” samopomoč ni dovoljena. • Ne smeš na svojo roko iti k storilcu naslednji dan in mu “vrniti udarec” ali vzeti stvari, ker to že predstavlja protipravno ravnanje (kaznivo ali civilno nedopustno).

Question 38

posestna tožba

Answer 38

tudi ključna oblika varstva LP Je ključna. Takšnih tožb je v praksi ogromno, gre tudi za ključni način varstva LP – ta je res varovana z vindikacijsko in negatorno tožbo, ampak enako vsebino pravnega varstva zagotavlja tudi posestna tožba. Ko imamo konkurenco zahtevkov (isto PP dosežemo na različne načine), upravičeni subjekt sam izbira, katero obliko pravnega varstva bo uporabil – če hkrati izpolnjuje pogoje za posestno in negatorno tožbo, se bo, čeprav je lastnik, raje odločil za posestno, ker je 1) ENOSTAVNEJŠA in 2) HITREJŠA. 35 SPZ - Kadar imamo več posestnikov iste stvari, se za motilno ravnanje šteje vsako SAMOVOLJNO spreminjanje/oviranje dotedanjega načina izvrševanja posesti. ➔ Neposredni posestnik ima pravico posestnega varstva tako proti 3. osebam kot proti posrednemu posestniku (npr. posojena knjiga – izposojevalec je neposredni posestnik, čeprav krši obveznost iz posodbene pogodbe in knjige ne vrne v dogovorjenem roku, tisti, ki je knjigo posodil, ne more samovoljno knjige vzeti – če to stori, bo to morilno ravnanje posrednega posestnika proti neposrednemu) !!!! Posestno varstvo ima tudi tisti, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, razen nasproti tistemu, pro ti kateremu je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč.

Question 39

iz česa so se razvile posestne tožba

Answer 39

iz PRETORSKIH INTERDIKTOV: ➔ Interdicta retinendae possessionis (uti possidetis in utrubi) ➔ Interdicta recuperandae possessionis (vrnitev)

Question 40

smisel in vsebina varstva posesti

Answer 40

če pride do nedopustne spremembe posestnega stanja, vzpostavimo zadnje mirno posestno stanje Vsebina posestnega varstva je VZPOSTAVITEV PREJŠNJEGA POSESTNEGA STANJA / PREPOVED BODOČIH MOTENJ ➔ Oblike motnje: odvzem posesti, motilno ravnanje (npr. imisija – hrup, smrad, odtekanje vode) ➔ Nekatera motilna ravnanja niso reverzibilna (npr. preorana njiva – prejšnjega stanja ni mogoče vzpostaviti) → zato se danes klasičnima rimskopravnima zahtevkoma pripne še prepoved bodočih motilnih ravnanj (če pride v prihodnosti do motnje, že imamo izvršilni naslov, ki omogoča obrambo)

Question 41

kako se odloči v posestnih sporih

Answer 41

s sklepom 33 SPZ → Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje (= ZADNJE MIRNO POSESTNO STANJE = stanje pred motnjo). Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. 34 SPZ → Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi sodišče prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem. ➔ V druge ukrepe sodi tudi PREPOVED BODOČIH MOTILNIH RAVNANJ V določbah SPZ imamo relativno širok posestnega varstva – tudi zato je tako popularno, saj vindikacijska in negatorna tožba ne dajeta nič več vsebine kot 34 SPZ (SPZ sicer izrecno dovoljuje tudi pri negatorni tožbi prepoved bodočih motilnih ravnanj).

Question 42

predpostavke za posestno varstvo

Answer 42

➔ Aktivna legitimacija – OBSTOJ POSESTI (kdor vloži tožbo, mora dokazati, da ima vsaj eno od priznanih oblik posesti – posredna / neposredna, ne sprašujemo pa se o dobroverni, lastniški posesti) ➔ Pasivna legitimacija – MOTILEC (tožbo je treba vložiti proti motilcu) ➔ Motilno ravnanje (izpolnjevati mora določene pogoje: vsako ravnanje NI motilno – npr. namestitev klime) ➔ Protipravnost motnje – sprašujemo se, ali je protipravnost izključena – npr. stvar mi lahko zaseže policija, sodni izvršitelj – pomembna je PRAVNA PODLAGA, ki izključuje protipravnost o 33/3 SPZ - če motenje/odvzem posesti temelji na zakonu, posestnik NIMA pravnega varstva → PAZI: razlagamo OZKO – npr. lizing – pogodbeni dogovor glede posega v posest NE izključuje protipravnosti (če recimo lizing hiša zaseže avto, četudi lizingojemalec na podlagi pogodbe dopušča poseg, ima lizingojemalec možnost sodnega varstva na podlagi posesti) ➔ Rok ( = prekluziven 30 dni oz. 1 leto) – 30 dni je subjektivni in teče od trenutka, ko je posestnik izvedel za motnjo in motilca, 1 leto pa je objektivni, in sicer od motilnega ravnanja – kratek zato, ker po preteku dolgega obdobja ni potrebe za varstvo – to ne pomeni, da če zamudimo rok, da smo brez pravnega varstva – negatorna in vindikacijska tožba ne zastarata, ampak to je lastninskopravno varstvo (razlika: v dokazovanju aktivne legitimacije, ker moram dokazati obstoj LP + procesna pravila so drugačna) ➔ Pravni / ekonomski interes – pravni interes je treba posebej izkazati za ugotovitveno tožbo, za dajatveno pa se domneva (načeloma so tukaj zahtevki dajatveni, ampak se v varstvo posestnega varstva vpelje tudi vprašanje ekonomskega interesa – sicer pravila de minimis nimamo in ne moremo reči, da sodnega varstva ne bomo dali)

Question 44

posestno varstvo med soposestniki

Answer 44

Primer: Zamenjava ključavnice na garaži, ki ima več uporabnikov (ampak, če pa izročiš soposestnikom ključ nove ključavnice, pa to ni motilno ravnanje) PAZI: VSAKA SPREMEMBA DEJANSKEGA STANJA ŠE NE POMENI MOTENJA (npr. namestitev klimatske naprave na fasado – to NI motilno ravnanje, ne moti posesti stene)

Question 45

predpostavke posestne tožbe - aktivna in pasivn alegitimacija

Answer 45

AKTIVNA: posestnik ➔ Kdo je posestnik? PRAVNE OSEBE: posest ima le PRAVNA OSEBA, zakoniti zastopnik (direktor) ne uživa posestnega varstva, četudi je edini družbenik (tožbe na motenje posesti ne more vložiti kot fizična oseba) ➔ Janez Novak s.p. bo fizična oseba, Janez Novak d.o.o. pa pravna oseba PASIVNA: tisti, ki je izvedel motilno ravnanje ➔ Problem: Obnova sosednje stavbe – delajo novo fasado, postavijo odre – delavci gredo tudi čez sosednjo živo mejo – koga naj tožim zaradi motenja posesti? NAROČNIKA DEL = lastnika parcele (sosed), na kateri izvajalci gradijo, saj je bilo motenje storjeno v njegovo korist ➔ Čeprav ni on motil posesti, je pasivno legitimiran, ker so izvajalci gradili v KORIST in PO NAROČILU toženca NI NUJNO, DA MOTILNO RAVNANJE STORI TOŽENEC SAM, AMPAK GA LAHKO ŠTEJEMO KOT NJEGOVEGA, ČE NEKDO NASTOPA SAMO KOT NJEGOVO ORODJE.

Question 46

predpostavke posestne tožbe oblike motilnih ravnanj

Answer 46

1. ODVZEM POSESTI (odvzem premičnine, odvzem nepremičnine, zamenjava ključavnice) 2. POSEG V MIRNO POSEDOVANJE NEPREMIČNINE (npr. gremo čez prehod, povzročamo hrup, smrad, odklop inštalacij – npr. nekdo mi protipravno odklopi elektriko, 3. VERBALNA MOTNJA (ali je lahko motilno ravnanje že motnja v nastajanju – npr. hodim prek sosednjega zemljišča že več let vsak dan – lastnik zemljišča se zamenja, ko grem spet po tej poti, mi zagrozi, da naslednjič ne smem čez – do motenja še ni prišlo – npr. če bi postavil ograjo, bi – VSRS reče, da tudi samo izrečena prepoved izvrševanja kakšne pravice (verbalno motenje) lahko pomeni motenje posesti, če pomeni RESNO GROŽNJO zaradi katere moteni OPUSTI izvrševanje pravice) Primeri: ➔ Vsaka sprememba NE pomeni motenja – sprememba mora imeti ekonomski/praktični pomen (npr. do zdaj hodim v čistih čevljih, danes pa v umazanih in umažem stopnišče – to še ni motenje posesti) ➔ Zgolj privedba psa v solastne prostore hiše in na skupno dvorišče še ni motilno dejanje ➔ Postavitev zapornice ob sočasni izročitvi ključev le te, ne pomeni motilnega dejanja (npr. pot uporablja več ljudi – lastnik posestniku izroči ključ – ni motilno ravnanje, ker lahko pot še naprej uporablja – če pa bi to pomenilo nemogoč položaj, pa bi lahko šlo za motilno dejanje) ➔ Imisije (kriterij: ČEZMERNI POSEG → glede na naravo in namen nepremičnine in glede na krajevne razmere povzroča znatnejšo škodo = PREPOVEDANA IMISIJA) ➔ Odklop električne energije, izveden protipravno, je motenje posesti (najprej je treba doseči odpoved pogodbe)

Question 47

predpostavke posestne tožbe protipravnost motnje

Answer 47

KDAJ NI VARSTVA KLJUB PROTIPRAVNOSTI: Če motenje ali odvzem posesti TEMELJI NA ZAKONU, posestnik NIMA pravnega varstva. ➔ To velja tudi za akte, ko zakon preloži POOBLASTILO za nadaljnje urejanje Če je tisti, ki je motil, izvrševal samopomoč, sodišče lahko upravičencu posestno varstvo ODKLONI. Če komunalno podjetje odklopi vodo, ker tožena stranka ni plačala, in ima pooblastilo za to v PREDPISU, ne gre za protipravno dejanje. Če imamo INŠPEKCIJSKO ODLOČBO, to ni protipravno. Vsak vstop policije v prostore NI protipraven.

Question 48

predpostavke posestne tožbe rok za vložitev tožbe

Answer 48

ROK JE PREKLUZIVEN – po preteku časa, upravičenje UGASNE SUBJEKTIVNI ROK: 30 DNI OBJEKTIVNI ROK: 1 LETO SANKCIJA ZAMUDE PREKLUZIVNEGA ROKA: ZAVRŽENJE TOŽBE PAZI: Pri subjektivnem roku je bistveno, kdaj je posestnik LAHKO IZVEDEL za motenje – OBIČAJNA SKRBNOST!! tudi NADALJEVALNA IN PONAVLJAJOČA SE MOTILNA RAVNANJA

Question 49

nadaljevalna in ponavljajoča se motilna ravnanja (rok za njih)

Answer 49

NADALJEVALNO MOTILNO RAVNANJE – KRITERIJ: Ali ravnanje poteka NEPRETRGOMA DALJŠE časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času NI PONOVNO VZPOSTAVLJENO. ➔ NADALJEVALNA MOTILNA RAVNANJA: Nepretrgoma: rok se šteje od nastanka motnje ➔ PONAVLJAJOČA MOTILNA RAVNANJA: Ponavljajoče dejanje (od časa do časa): rok se šteje od vsake ponovitve

Question 50

predpostavke posestne tožbe pravni / ekonomski interes

Answer 50

Nastanek škode NI pogoj, da ravnanje štejemo za motilno ravnanje (npr. sosed se sprehodi po utrjeni poti). Odsotnost ekonomskega interesa lahko izjemoma pomeni, da ni pravnega interesa kot splošne procesne predpostavke. Če je stvar tako obskurna, potem ni pravnega interesa za sodno varstvo (npr. ZOŽANJE PREHODA za širino fuge 2cm, živa meja porezana malo čez mejo). Pravni interes je namreč splošna procesna predpostavka.

Question 51

vsebina zahtevka

Answer 51

Kako postaviti zahtevek je odvisno od NARAVE MOTNJE. Običaji so močni, zato imamo tipični zahtevek: ➔ Če gre za manj problematičen procesni vidik (tožba na vrnitev posesti): PRVI DEL: “Toženec je motil posest tožnika s tem, da je dne 1.1.2017 izpred PF v Ljubljani odpeljal moško kolo znamke Rog. (brez problema ta prvi del spustimo – ker ne gre za ugotovitveno tožbo, je brezpredmetno ugotavljati, se pa v praksi še vedno pojavlja) DRUGI DEL: Toženec je dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje ter mora vrniti tožniku moško kolo znamke Rog v neposredno posest v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. TRETJI DEL: Toženec je dolžan povrniti tožniku stroške tega postopka v znesku ____ EUR, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.” (NUJNO: Če ne zahtevaš stroškov postopka, ti jih sodišče po UD NE bo priznalo) Bistvena značilnost posestne tožbe je POSEPEŠENOST POSTOPKA – eden od mehanizmov za pohitritev postopka je, da je paricijski rok KRAJŠI. Obveznost iz odločbe je treba izpolniti v 8 DNEH. Ampak za povračilo stroškov pa velja splošni paricijski rok 15 dni. V pravdi zaradi motenja posesti tožeča stranka NE more imeti pravnega interesa za ugotovitveni del tožbenega zahtevka. Ugotovitveni del tožbenega zahtevka pri zahtevkih iz naslova motenja posesti je NEPOTREBEN oz. NEDOVOLJEN. ➔ PROBLEM: Do motenja posesti pride z drugim motilnim ravnanjem kot z odvzemom posesti: Primer: Čez pot je nekdo postavil kamenje, s tem je motil posest. VZPOSTAVITEV PREJŠNJEGA POSESTNEGA STANJA (1. zahteva za varstvo): “Toženec je dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje na parceli številka 1 k.o. Krene s tem, da mora odstraniti nanošeno kamenje iz vinograda v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. PREPOVED BODOČIH MOTENJ (2. zahteva za varstvo): Tožencu se prepoveduje v bodoče s takim ali podobnim ravnanjem posegati v tožnikovo neposredno posest nepremičnine parcele številka 1 k.o. Krneke, da ne bo izvršbe. STROŠKOVNI DEL: Toženec je dolžan povrniti tožniku stroške tega postopka v znesku ____ EUR, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.” Kaj pa če tožnik sam umakne kamenje, ker se mu ne da čakati na odločitev sodišča? Potem bo zahtevek samo z zahtevo po prepovedi bodočih motenj. Če so ovire že odstranjene, je vzpostavitev prejšnjega stanja brezpredmetna, zato bi v takšnem primeru sodišče zavrnilo restitucijski del tožbenega zahtevka – ampak: v tem primeru bi toženec še vedno plačal celotne stroške. Zahtevek je treba postaviti zelo SPECIFICIRANO, zato da lahko pridemo do izvršbe.

Question 52

motenje posesti zahtevek

Answer 52

Kako oblikovati tožbo, ko je motilna ravnanja možno odpraviti na različne načine? Primer: HRUP – sosed v garaži postavi hidravlično prešo – ob 7:00 zjutraj začne povzročati hrup – možno odpraviti s: ➔ Prepovednim zahtevkom (toženec je dolžan opustiti uporabo hidravlične preše, ker je preglasna) ➔ Možni ugovori toženca: Postavitev zvočne izolacije, hrup je pretiran samo v nočnem času, v dnevnem času pa je v okviru dovoljenih meja, se tega ne sme početi pri odprtem oknu Če bi tožnik postavil tožbeni zahtevek, ki bi se glasil »Toženec je dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje, tako da opusti izvrševanje pretiranega hrupa v 8 dneh, da ne bo izvršbe«, bi bil sicer v redu v materialnem, ne pa v procesnem pravu, ker tega NI mogoče izvršiti. ➔ KOMPROMIS: Vendarle ni mogoče biti popolnoma določen Tudi če je toženec drugače izpolnil, da ni več motenja posesti, je vseeno: pomembno je, da ni več motenj, četudi je bilo to storjeno drugače – tožnik se mora s tem zadovoljiti (npr. namesto postavitve ograje zvočno izolira steno). Prizadeti lastnik NE more narekovati načina, kako naj lastnik spremeni stanje nepremičnine, s katere prihajajo imisije, če je te mogoče preprečiti na več načinov.

Question 53

zahtevek če gre za manj problematični procesni vidik

Answer 53

(tožba na vrnitev posesti): PRVI DEL: “Toženec je motil posest tožnika s tem, da je dne 1.1.2017 izpred PF v Ljubljani odpeljal moško kolo znamke Rog. (brez problema ta prvi del spustimo – ker ne gre za ugotovitveno tožbo, je brezpredmetno ugotavljati, se pa v praksi še vedno pojavlja) DRUGI DEL: Toženec je dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje ter mora vrniti tožniku moško kolo znamke Rog v neposredno posest v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. TRETJI DEL: Toženec je dolžan povrniti tožniku stroške tega postopka v znesku ____ EUR, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.” (NUJNO: Če ne zahtevaš stroškov postopka, ti jih sodišče po UD NE bo priznalo) Bistvena značilnost posestne tožbe je POSEPEŠENOST POSTOPKA – eden od mehanizmov za pohitritev postopka je, da je paricijski rok KRAJŠI. Obveznost iz odločbe je treba izpolniti v 8 DNEH. Ampak za povračilo stroškov pa velja splošni paricijski rok 15 dni. V pravdi zaradi motenja posesti tožeča stranka NE more imeti pravnega interesa za ugotovitveni del tožbenega zahtevka. Ugotovitveni del tožbenega zahtevka pri zahtevkih iz naslova motenja posesti je NEPOTREBEN oz. NEDOVOLJEN.

Question 54

zahtevek če do motenja posesti pride z drugim motilnim ravnanjem, kot odvzemom posesti

Answer 54

Primer: Čez pot je nekdo postavil kamenje, s tem je motil posest. VZPOSTAVITEV PREJŠNJEGA POSESTNEGA STANJA (1. zahteva za varstvo): “Toženec je dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje na parceli številka 1 k.o. Krene s tem, da mora odstraniti nanošeno kamenje iz vinograda v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. PREPOVED BODOČIH MOTENJ (2. zahteva za varstvo): Tožencu se prepoveduje v bodoče s takim ali podobnim ravnanjem posegati v tožnikovo neposredno posest nepremičnine parcele številka 1 k.o. Krneke, da ne bo izvršbe. STROŠKOVNI DEL: Toženec je dolžan povrniti tožniku stroške tega postopka v znesku ____ EUR, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.” Kaj pa če tožnik sam umakne kamenje, ker se mu ne da čakati na odločitev sodišča? Potem bo zahtevek samo z zahtevo po prepovedi bodočih motenj. Če so ovire že odstranjene, je vzpostavitev prejšnjega stanja brezpredmetna, zato bi v takšnem primeru sodišče zavrnilo restitucijski del tožbenega zahtevka – ampak: v tem primeru bi toženec še vedno plačal celotne stroške. Zahtevek je treba postaviti zelo SPECIFICIRANO, zato da lahko pridemo do izvršbe.

Question 55

postopek v posestnih sporih

Answer 55

128 ZPP → V postopku zaradi motenja posesti sodišče meritorno odloči s SKLEPOM. V procesni tožbi se ne odloča o pravici, ampak le o aktu motnje, zato sodišče NE odloča s sodbo, ampak v posestni pravdi odloči s SKLEPOM. Velja NAČELO POSPEŠENOSTI POSTOPKA – procesna sprememba se je zgodila, zato je treba to čim prej rešiti. Gre za splošni napotek ZPP, temu pa so prilagojeni tudi paricijski roki (načeloma so 15 dni, tukaj pa so krajši – 8 DNI). 426 ZPP → postavlja meje odločanja sodišča v posestni pravdi Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. ➔ Zanima nas samo ALI POSEST OBSTAJA in ALI JE PRIŠLO DO MOTENJA (zato lahko lastnik moti posest tatu oz. dobroverna oseba moti posest nedobroverne) Posestni spor je očiščen vseh pravnih vprašanj – tudi če je nastala npr. škoda zaradi hrupa, škode ni mogoče kumulirati in postaviti odškodninski zahtevek zraven v posestni pravdi, ampak je treba iti v negatorno tožbo. Po vsebini ima negatorna tožba popolnom a enak zahtevek, le obravnava se po drugi poti. V utemeljenih primerih pritožba ne zadrži izvršbe. V posestnih pravdah se lahko predlaga, da se gre takoj v izvršbo (npr. Pridem iz dopusta, nekdo je v mojem stanovanju). V posestnih sporih NI REVIZIJE – pravno sredstvo proti sklepu o motenju posesti je samo PRITOŽBA (redno pravo sredstvo). Zato večina judikatov izhaja iz prakse višjih sodišč (včasih je bila praksa drugačna). Izredno pravno sredstvo, ki je mogoče, je ZVZ, ampak mora to vložiti DT. Stranke pogosto predlagajo tožilcu, naj sproži ZVZ (ker ni revizije). + poseben rok za izvršbo (ZVZ - zahteva za varstvo zakonitosti)

Question 56

lex specialis pri postopku v posestnih sporih

Answer 56

ABSOLUTNI ODSTOP OD VSEH SPLOŠNIH PRAVIL – LEX SPECIALIS, KI BISTVENO SPREMINJA OBIČAJNI NAČIN POSLOVANJA 429 ZPP → poseben rok za izvršbo Tožeča stranka izgubi pravico zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa, s katerim je toženi stranki po tožbi zaradi m otenja posesti naloženo kakšno dejanje, če ni zahtevala prisilne izvršitve v tridesetih dneh po izteku roka, ki je bil v sklepu določen zato, da ga opravi. NORMALNA UREDITEV: V OZ imamo judikatno obligacijo – če dobim pravico do izvršbe, za to obstaja 10-letni zastaralni rok za terjanje. Tukaj pa imamo 30-dnevni prekluzivni rok – krajšega roka si praktično ne moremo predstavljati, poleg tega pa je še prekluziven. IDEJA ZAKONA: Motenjka je nekaj posebnega – ta posebnost je utemeljena s tem, da je treba hitro reagirati – če ne zahteva izvršbe v kratkem času, očitno potreba po varstvu ne obstaja.

Question 57

značilnosti postopka v posestnem sporu

Answer 57

- Odločanje s sklepom - Načelo pospešenosti postopka - Krajši paricijski roki (8 dni) - Omejitev le na ugotavljanje posesti in ugotavljanje nastale motnje - V utemeljenih primerih pritožba ne zadrži izvršbe - Ni revizije - Poseben rok za izvršbo – 30 dni

Question 58

ponovno motenje posesti

Answer 58

Pomemben del varstva posesti je tudi PREPOVED BODOČIH MOTENJ. 229 ZIZ – pravna podlaga Če je na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, dolžnik prostovoljno izpolnil svojo obvezno st, oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba, potem pa je ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja, izda sodišče na upnikov predlog na podlagi istega izvršilnega naslova nov sklep o izvršbi Če je prišlo do vsebinsko enake motnje, ni treba vlagati ponovno motenjske tožbe in ponovno iti skozi postopek motenja posesti, ampak lahko na podlagi PREJŠNJEGA PRAVNOMOČNEGA SKLEPA, v izreku katerega je prepoved bodočih motenj, moteni na podlagi prejšnjega izvršilnega naslova ponovno predlaga izvršbo. Pri tem je rok enak kot za vložitev tožbe: ➔ SUBJEKTIVNI: prekluzivni 30 dni (izjemno malo) ➔ OBJEKTIVNI: 1 leto Primer: Nekdo na pot postavi najprej skalo, nato pa stebričke → sodišče reče, da gre za motilno ravnanje, ki je podobno. SMISEL: ne obremenjevati sodišča z vedno istimi zahtevki

Question 59

začasna odredba (pri postopku)

Answer 59

Kadar pride do motilnih ravnanj, ki so izredno neprijetna, imamo sodno varstvo = ZAČASNO ODREDBO. Mogoče jo je izdati celo PRED UVEDBO sodnega postopka, med postopkom, po koncu postopka (vse dokler ni opravljena izvršba). V tem primeru omejimo načelo kontradiktornosti, saj se ZO lahko izda ne da bi nasprotni stranki dali možnost, da se izjavi. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji. Odredi se lahko prepoved ravnanj in zagrozi z denarno kaznijo, če se ta ne spoštuje V posestnih pravdah se zelo pogosto hkrati z vložitvijo posestne tožbe predlaga tudi izdaja začasne odredbe.