Vaje Flashcards

Question

Scollo v. Italija

Answer 1

• vprašanje javnega interesa in sorazmernosti • v istem obdobju je prenehal dosti najemnih pogodb in ker bi pol blo ful preveč ljudi ko so jim potekle najemnine je rekla vlada da lah ostanejo notr en dodaten čas -> zdj je pa en lastnik se hotu nazaj preselit, najemnik pa 12 let ni hotu ven • razlastitev ni bla (je lah še razpolagal), je biu pa zelo nesorazmeren poseg (mogu nou flet kupt) -> torej je bil javni interes ampak ni blo proporcionaln ker se ni zavlekl tok dolg

Answer 2

• pravica do odškodnine ni v Konvenciji, je pa v praksi: odškodnina se pri presoji dopustnosti in sorazmernosti posega v LP zahteva • primer: lovci so smel pr teb lovit, to je blo prekomerno

Answer 3

• dejansko stanje: ena firma je mela oglasni pano enmu tik pred stanovanjem tko da spat ni mogu ker so mel svetlobo nad predpisano zakonsko mero, toži na motenje posesti • LP od stanovalca še ni vpisana v ZK zarad etažne, zato je na bazi posesti (in motenja mirne posesti) • v nasprotju z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega osnaževanja • v sporij zaradi motenja posesti se ugotavlja: 1) ali je tožeča stranka bla v tem cajtu posestnik stvari 2) ali je posest res motena 3) ali je bila tožena stranka motilec 4) ali je bilo motenje protipravno (če motenje temelji na zakonu, nimaš varstva) • pravico do varstva pred motenjem maš po 426 SPZ glede na zadnje stanje posesti (ki je blo še mirno), ne glede na podlage za posest ali dobrovernost • ugovori tožene stranke -> točke spora: 1) pravočasnost: tožba vložena po 30 dnevnem subjektivnem roku, naj bi začel obratovati že dost prej in zato naj bi bla prekluzija do tožbe • 30 dni odkar izveš za motenje ali storilca (32 SPZ) • ‘obratovanje prej’ je blo testiranje, nameščanje, šteje se sam redno obratovanje, tkoda je blo kul -> poleg tega pa sta še unedve same priče potrdile da so uresnic začel novembra • nasprotnim pričam ki so govorile za prej niso zaupal ker so mele interes 2) pasivna legitimacija: oni so dajal v najem drugim in uni so prpelal prikazovalnik, oni nimajo nič s tem • v posestnih sporih je PL tudi tisti, v korist katerega en drug opravi motilno dejanje (ker oni so mel kot lastniki pravico do 15% oglasov na panoju - so sicr pol prodal, ampak so in obdržal teh 15% in zravn se LP sploh ni prenesu + najemnik je dost odvisn od najemodajalca) • sam najemnik je povedou da ima stranka vpliv nad oglasi • tud obnašal so se kot lastniki potem 3) vzrok ni prikazovalnik, ni vir svetlobnih imisij, ker je 200 metrov stran in smo v mestu je zihr nekej drucga + da sploh ni motilno • gre za neposredne imisije, ne posredne -> tožnik more dokazat da glede na okolje svetloba presega sprejemljivo višino • Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja • ogled na kraju samem: primerjal svetlobo pr pržganih in ugasnjenih lučehin rekl, da je v redu - to pa zato, ker se je intenzivnost svetlobe zlo zlo zmanjšala od tega, kar je bla prvotno, pa še to je moteče če tam konstantno živiš -> odstopanje od krajevne mere • izvedenc iz fmfja reku da je blo 50x nad dopustno mero, vredu časovnmu intervalu je zmeru vse, tojto • uni so neki bluzili da to ni svetilka pa da so napačni izračuni kar je mau zgubil prepričljivost kr niso mel izvedenca 4) ni ravnanje protipravno: v skladu je prikazovalnik s predpisi • bile so indeed prepovedane imisije • dal so rok 15 dni da tožnik povrne troške, 8 dni pa je za prvotno stanje

Answer 4

• posesorni spor posebej urejen: vedno je posesorni spor in ne petitorni (petitorni presoja obstoja pravice, posesorni pa posest kot dejstvo) • posest: dejanska oblast nad stvarjo (ne rab bit neposredna, lah je tud posredna) • 24. člen SPZ: • posest ma lah nekdo ki ma neposredno dejansko oblast nad stvarjo, lah pa tud nekdo ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drucga (posredna posest) • gleda se zadnje mirno posestno stanje in ne pravice • tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, je posestnik: on ima tud zadnje mirno posestno stanje in ma varstvo, razen če lastnik izvršuje dovoljeno samopomoč • pravica do posesti torej ni enaka kot posest • posest daje zunanji videz stvarnopravnega upravičenja: indic -> 11(2) SPZ: domneva se, da je lastniški posestnik premičnine njen lastnik (na nek način gre kle za privid pravice: zgleda, kokr da pravica obstaja, ni pomembno kdo je lastnik) • dve koncepcije posesti: subjektivna (corpus in animus) in objektivna (sam corpus) • posredna (nekdo drug izvaja posest zate) in neposredna posest (imaš fizično, neposredno oblast nad stvarjo) -> služben računalnik bi biu pa imetnik • lastniška in nelastniška posest (nekdo da trdi ali ne trdi da ma LP) • soposest: lah več ljudi hkrati ma posest na isti stvari (25 SPZ) + delna/deljena posest • pr soposesti je na celotni stvari, pr deljeni pa na delih stvari (nismo omejeni z načelom specialnosti)

Answer 5

oseba, ki izvaja oblast nad stvarjo za nekoga drugega, utemeljeno na podlagi delovnega razmerja kjer se tudi oseba ravna po navodilih delodajalca (recimo kelnarji)

Answer 6

• publicitetna: ko vidmo nekoga, da izvršuje oblast nad neko stvarjo, daje videz stvarnopravnih • akvizicijska funkcija: če posest dalj časa izvršujemo na stvari, prek posesti prihaja lah do prenosa pravic • varovalna funkcija: smo upravičeni do posestnega varstva (sodno varstvo posesti z motenjsko tožbo in pa samopomoč)

Answer 7

a) pred odvzemom posesti: motilec premičnino posestniku odvzame ali pa mu onemogoči izvrševanje posesti na nepremičnini ali njenem delu b) pred motenjem posesti: posestnik ni izključen pri posesti, posest pa je motena • varstvo posesti: ali s samopomočjo ali pa s sodnim varstvom -> preprečevanje samovolje, vzpostavitev zadnjega mirnega posedovanja • primer 1: ali je varstvo posesti upravičeno: gre za soposest, prišlo je do motenja -> čeprav nekdo želi zavarovat svoje premoženje, tega ne sme nardit na tak način, da svojega soposestnika izključi (tkoda je prišlo do odvzema [dela] posesti in Liza bo mela varstvo) • primer 2: kle je pa motenje posesti, kle je pa deljena posest

Answer 8

• 31 SPZ: na voljo posestnikom, tistemu ki je bila posest odvzeta alpa če je pršlo do motenja posesti • kumulativna izpolnitev vseh pogojev: • neposredna nevarnost • nujna samopomoč • takojšnja • ustreza okoliščinam tiste nevarnosti • primarno mora bit sodno varstvo: če pogojem ni zadoščeno, ne smeš (restriktivna razlaga: samopomoč je izjema, ne pravilo) • detentor: ne sme izvajat samopomoči, razen za uno osebo za katero ima detencijo • defenzivna in ofenzivna samopomoč: • defnezivna: preprečš, samoobramba • ofenzivna: stvar nazaj vzameš, greš jo izpult nazaj • primer 1: samopomoč (ali je samopomoč s cevjo: ni, ker tega ni storil takoj ker jo je večkrat že izpolnil) • primer 2: Ana si je vzela kolo -> ona ga je ukradla, in se bo presojal zadnjo mirno posest in je ne dobi (obligacijska pravica se znotraj sporov ne presoja: lah pa sprož petitorni spor)

Answer 9

(‘MOTENJSKA’ TOŽBA) • SPZ (32-35) + ZPD (zakon o pravdnem postopku, kjer je unikaten postopek: je pa ta postopek bistveno hitrejši, išče se sam zadnje mirno posestno stanje, ne razpravlja se o pravici ali podlagi -> vse je narjen za hitrost, odškodnine v njemu sploh uveljavljat ne morš kr maš posebej spor!) • maš neke člene, glej PPT • spor zaradi motenja (32) • subjektivni in objektivni rok: 30 dni od zavedanja motenja/storilca, najpozneje v 1 letu od motenja -> prekluzivni materialni rok (po uradni dolžnosti pazi nanje!) • trajajoče ravnanje: od začetka, ponavljajoče: z začetkom vsakega novega • sodno varstvo posesti (33. člen): • 2: ugovor viciozne posesti (sam preber ga težko pojasnt), podobn členu iz ZPP • ne upošteva se pravni temelj ali dobrovernost • ni pravnega varstva če temelji na zakonu • 426 ZPP: podobn zlo 32 • dopustni ugovori tožene stranke v posestnih sporih noben ugovor ne temelji na pravici do posesti, lah ugovarjaš: • dejanje sploh ni blo motilno • ni protipravnosti • tožnik ni bil posestnik stvari • posest je bla pridobljena viciozno in se je toženec poslužil dovoljene samopomoči • posestno varstvo zahtevano prepozno • izjema: ugovor, ki temelji na posesti, in sicer če si bil prepričan da si lastnik pa te en tož lah hkrati tud sprožiš petitoren spor -> če je petitoren spor končan pred posesornim in maš sodbo ki prau da si lastnik, lah uveljavljaš sodbo kot dokaz (petitorium absorbet possessorium)

Answer 10

v sporij zaradi motenja posesti se ugotavlja: 1) ali je tožeča stranka bla v tem cajtu posestnik stvari -> aktivna legitimacija • pogoji: • dostopnost (posestnik ali soposestnik ima vselej, kadar to hoče, možnost stvar uporabljati) -> primer iz sodne, je mel dostopnost (ni nujen fizični stik), v tadrugi maš pa ful lepo znake, kdaj šele govoriš o posesti • zunanja vidnost • trajnost (eno noč ne morš prenočit pa rečt daj to to) • izključnost (možnost izključevanja tretjih od souporabe stvari: al ti lah to stvar zakleneš recmo); primer s parkiriščem - ni izključenosti, ker tožnik ni mogu drugih izključt, itak jih je uporabu sam ko so bla prosta • aktivno legitimiran je lah vsak posestnik, posredni ali neposredni, detentor pa glih ne (tud neposredni posestnik ma prot posrednemu, če recmo un da v podnajem enmu tatretmu -> more torej pridt v spremembo razmerja) 2) ali je posest res motena -> ali obstaja motilno ravnanje • motilno (mora iti za določeno itenziteto; ne sme bit sam minoren poseg) • samovoljno (motilec brez soglasja posestnika sam spremeni zadnje posestno stanje) • protipravno (ne obstaja za motenje zakonska podlaga) • primer z avtom: enkratno ravnanje je blo, kar sicer ne ovira tega da bi blo motenje, ampak res ni dovolj intenzivno da bi se štelo • verbalna motnja: če ti en grozi to še ni zadost, mogla bi bit realizirana alpa bi mogla povzročt neke objektivne spremembe - varuje se neko dejansko stanje, dejstvo se ni spremenilo • subjektivni odnos do motilnega ravnanja: subjektivni element nas uresnic ne zanima, važn je, da je pršlo do motenja posesti 3) ali je bila tožena stranka motilec -> pasivna legitimacija • tisti, ki neposredno to izvrši ALI oseba ki to odobri/v korist kere je narjeno 4) ali je bilo motenje protipravno (če motenje temelji na zakonu, nimaš varstva + če gre za izvrševanje dovoljene samopomoči) • na podlagi pravnega posla pa načeloma nekega ravnanja ne morš izključt (prevladujoče mnenje) 5) rok za vložitev tožbe • subjektivni: od tega ko zveš za motilno ravnanje/storilca, 30 dni • objektivni: 1 leto od začetka ravnanja 6) ekonomski interes (ali je slučajno prišlo do zlorabe pravice) • intenzivnost posega v posest in ekonomski interes tožnika • ali je nekdo dejansko upravičen do sodnega varstva al gre uresnic za neko tožbo za voljo tožarjnja vsaka dejanska oblast še ni posest -> posest je le tisto fizično razmerje, ki omogoča: • dostopnost • zunanja vidnost • trajnost • izključujočnost (možnost izključevanja tretjih od souporabe stvari: al ti lah to stvar zakleneš recmo)

Answer 11

maš 3 dele: • ugotovitveni del: ugotovi se recmo motenje (nekak odveč, ampak hkrati tud nepravilen: 181 ZPP, ki pravi da se ugotovi obstoj pravice ali pravnega razmerja, posest pa ni pravica, ampak dejansko stanje -> tkoda dejansko je napačen v tem da n imaš pravnega interesa za ugotovitveni del) • restitucijski: naj se vzpostav prejšnje stanje • prepovedni: da se preprečuje močenje + vedno prosiš za sodne stroške

Answer 12

• niso vse imisije prepovedane; prepovedane so le, ko povzročajo škodo ali presegajo neko krajevno običajno mero • 75 SPZ: motenje preko mere + motenje s posebnimi napravami brez pravnega naslova (recmo če maš služnost) • prot imisijam maš posesorno tožbo hkrati pa tud negatorno tožbo • 99 (negatorni) VS motenjka: • razlika v aktivni legitimaciji (ugotavlja se lastnika) • ugotavlja se neko pravico, ki se je pri motenjski ne • škodo ne morš ugotavljat znotrej motenjke, kle pa lah tožš na to • negatorna ne zastara • motenjska je pa hitrejša in ne rab se ugotavljat LP

Answer 13

• BISTVENE: vpliva na tvojo uporabo, tok že posegajo v posest/pravico da lah že zahtevaš sodno varstvo • NEBISTVENE: tiste, ki jih mi mormo trpet, dolžni trpet, ne da se zahtevat varstva • DIREKTNE: iz ene nepremičnine na drugo nepremičnino direkt (recmo da ena posebna naprava odvaja vodo iz ene nepremičnine na drugo) • INDEREKTNE: imisije, ki se širjo na našo nepremičnino po naravni poti (recmo zvok, ki se prenaša po zraku do naše nepremičnine po naravni poti) • pol maš pa še neke člene (recmo veje v zračni prostor, prepoved poglabljanja, preusmerjanja vodotoka) • te veje specifično: • sosed je reku, da bo veje odstranil prihodnji teden: ne smemo sam odsekat • če sosed ni dosegljiv in je močno motenje, lah sami odstranmo (rezanje vej/korenin je v resnic oblika samopomoči) • primer z odvajanjem vode: po naravni poti pritaka k tebi voda -> če prihaja do motenja ki poteka po naravni poti

Answer 14

• urejeno enotno in za premičnine in za nepremičnine • izviren/originaren način pridobitve LP (brez pravne volje prednika) • zmaga dejanskega nad pravnim: tista oseba, ki se je obnašala kot lastnik, tud rata lastnik • pravno varstvo posestnika imaš tud v vmesni dobi priposestvovanja • dva pogoja za uspešnost: • kvaliteta posesti: oseba, ki izvršuje posest, more to izvajat kot dobroveren lastniški posestnik (obstoj dobrovernosti nas zanima zgolj znotraj časovnega obodbja, preden se iztečeta pogoja: potem če čez dva dni po roku zveš za lastništvo je čist useen) • dobroverna lastniška posest ni opredeljena enotno znotraj SPZ, dva člena: 27 člen o lastniški posesti (stvar v posesti kot da smo lastnik), dobra vera pa je oblikovana v nikaliji (nisi v dobri veri, če si vedel ali bi moral vedeti, da nisi lastnik) • potek časa: premičnina 3, nepremičnine 10 let (začne tečt s prvim dnevom in poteče z zadnjim, ves cajt morš bit prepričan da si lastnik te stvari) • kdaj priposestvovanje pride v poštev -> povezujemo s pravnoposlovno pridobitvijo pravice (recmo da je pogodba nična, s kero si nekej kupu): priposestvovanje torej sanira neko neveljavno pridobitev • kako sploh pride do prenosa LP na podlagi PP: • zavezovalni PP (pogodba, prodajna pogodba) • razpolagalna sposobnost (nemo plus iuris in alium transferre potest quam ipse habet) • razpolagalni PP (izročitev, zemljiškoknjižno dovolilo) • izpolnitev drugih pogojev (predkupna pravica, pridobivanje nepremičnin s strani tujcev kjer se rab vzajemnost) • načelo kavzalnosti: neveljavnost zavezovalnega posla sproži tudi neveljavnost razpolagalnega posla • dokazno breme: trpi priposestvovalec za obstoj lastniške posesti, dobra vera se bo vedno domnevala, treba je dokazat nasprotno (pri nepremičninah se to med drugim domneva tud iz zapisa v ZK) • prehodni režim (ZTRL): mel smo dobroverne posesnike, pol smo mel pa dobroverni in zakoniti posestniki (dobil so še posest na podlagi nekega veljavnega pravnega naslova) • sam zato je problem ker če je priposestvovanje s e končal pred ZTRL, pol velja stara ureditev

Answer 15

• knjižno priposestvovanje: priposestvovalec ima vknjiženo LP, napaka je sam v zavezovalnem • zunajknjižno priposestvovanje: gre za nevpisane nepremičnine • protiknjižno priposestvovanje: posestnik nepremičnine ni vpisan v ZK (teorija je bila večinoma nenaklonjena)

Answer 16

nastane nova LP ne glede na vednost prejšnjega lastnika, vse druge stvarne pravice ki so obstajale na tej stvari pa ugasnejo Originaren način pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem pomeni, da priposestvovalec pridobi lastninsko pravico ne glede na pravico prednika in ne glede na prednikovo voljo, torej tudi proti volji prednika. Novo lastninsko pravico pridobi brez omejitev, zlasti v smislu omejenih stvarnih pravic, ki so bremenile predhodnika. Slednje prenehajo. • Na novo pridobljena lastninske pravice ni v ničemer vezana na morebitne omejitve, ki so bremenile lastninsko pravico prejšnjega lastnika. • Volja prejšnjega lastnika ni relevantna.

Answer 17

kako lah pridobivaš: priposestvovanje ali pravila o varovanju dobrovernih tretjih • pomembno predvsem na področju premičnin • ratio ureditve: varstvo pravnega prometa • če se zaneseš na ZK, ne boš trpel škodljivih posledic - zato tud če je kupljen od osebe brez razpologalne sposobnosti če si zaupal v ZK boš varovan • premičnine: tud če si kupu od nelastnika in je pršlo na podlagi odplačnega pravnega posla in si bil dobroveren lah dobiš ti zadevo in jo priposestvuješ • dobre pridobitve: odplačno, javna držba, okvir dejavnosti, prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika Ppt • Priposestvovanje ali pa pravila o varovanju dobrovernih tretjih. • Pomembno predvsem na področju premičnin. • Ratio ureditve: varstvo pravnega prometa. • 10. člen SPZ: (1) Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. • 8. člen ZZK-1: (1) Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. (2) Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oziroma pravnega dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve.

Answer 18

a. problem je zavezovalni PP, ker je splošno pravilo, da je treba bit zavezovalni sklenjen v pisni obliki -> vendar je izjema teorija o realizaciji (če se je vse izpolnilo kokr bi blo treba, lah pride naknadno do konvalidacije in je taka oblika veljavna) če je posel ničen ali izpodbit se sanira s priposestvovanjem tkoaltko

Answer 19

• IUS INFO MAŠ ZASTONJ ČE JIM POŠLJEŠ POTRDILO • ko misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev LP • ni vedel, komu stvar pripada, prepričan mora bit, da je stvar njegova, po tem ko je s povprečno skrbnostjo pomislil o okoliščinah • utemeljeno meni, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos LP (torej da je bla dejanska opravičljiva zmota) Ppt • Priposestvovalec je v opravičljivi zmoti glede obstoja svoje lastninske pravice v primerih, ko misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice (pravni naslov, pridobitni način in razpolagalna sposobnost). o Če pridobi lastninsko pravico na podlagi dedovanje → utemeljeno mora misliti, da je bil zapustnik lastnik stvari. o Če pridobi lastninsko pravico s prilastitvijo → utemeljeno mora biti prepričan, da je šlo za nikogaršnjo stvar.

Answer 20

• če je prejšn posestnik dobroveren, se 5 let prišteje k priposestvovanju in je treba sam 5 let še dediču, drgač pa če je bil tisti zloveren se pa ne prišteje in se začne od začetka • naša dobra vera se presoja, če je bil prejšn nedobroveren, samostojno

Answer 21

• fotr je postavil nekej na delu NP, pol pa je sin podedoval: • ali velja načelo specialnosti: ne nujno, npr. maš izjeme kokr etažna lastnina, in tud priposestvovanje dela NP je ena teh izjem • slaba vera priposestvovalca se presoja samostojno Ppt • Načelo specialnosti → predmet stvarnih pravic je lahko samo individualno določena stvar in samo zakon lahko določi izjemo od tega pravila. • Odmik od načela: priposestvovanje dela stvari → v teh primerih gre dejansko za ureditev mejnega spora in določitev močnejše pravice kot mehanizma za njegovo reševanje. • Še kakšni primeri? • Gre za primere, ko se dejanske izmere nepremičnine razlikujejo od tistih v katastru in v zemljiški knjigi. V primeru, kadar gre za odstopanja, ki so v primerjavi z velikostjo parcele majhna, bo pridobitelj lahko v dobri veri mislil, da je pridobil nepremičnino v mejah, ki so razvidne v naravi (npr. če je zemljišče, ki ga je kupil, obdano z živo mejo).

Answer 22

• načelo kavzalnosti: veljavnost zavezovalnega PP je podlaga za razpolagalni PP in podlaga za prenos LP: torej nikoli ni bla LP prenesena • Z neveljavnostjo zavezovalnega posla pride do neveljavnosti celotnega razpolaganja. • kako se to sanira -> da izbrišeš, izbrisna tožba (čim ko pride do materialno neveljavne vknižbe se ta vloži, se plombira), da se vzpostavi pravo stanje v ZK, sanira se napaka na podlagi treh točk na PPT (neveljaven PP)

Answer 23

a) rok ta je, da nam izdajo listino, je 10 let b) prodajalc reku, da bo vpisou, pa ni: izjemno protiknjižno priposestvovanje -> to je res izjema, v praksi se vedno bl rahlja (ker če takšnega protiknjižnega priposestvovanja ne dopuščamo, lah pridemo do zlo neugodnih situacij, kjer posestnik ne bo nkol dobu LP, lastnik pa nikoli ne posesti) • ne sme pa protiknjižno priposestvovanje povozt zaupanja v ZK (če pride do dvojne prodaje in piše da je prodajalc lastnik se protiknjižno priposestvovanje temu ne podredi)

Answer 24

a) sodno se kreira PP, ki se je že zgodil, ampak se zgubi listina -> oseba lah sproži ta postopek in sodišče vpraša osebo, prot keri ZK dovolilo učinkuje, če se strinja s tem (zautevek za vzpostavitev ZK listine - 234 ZZK) b) priposestvovanje ne more povozt protiknjižnega priposestvovanje (priposestvovanje nkol ne sme bit prot tistmu, ki se v dobri veri zanese na ZK)

Answer 25

a) neposredni posestnik in posredni posestnik b) ne (ker ceu cajt ve da ni lastnik) Ppt • Nelastniški neposredni posestnik izvršuje dejansko posest na stvari sicer zase, vendar priznava posrednemu posestniku neko višjo posest. Med posrednim in neposrednim posestnikom mora obstajati neko pravno razmerje, ki je lahko najem, posodba, pogodba o delu, mandat in podobno. • Ali lahko nelastniški posestnik priposestvuje nepremičnino? VSM I Cp 65/2014: Tožničina pravna prednica je namreč nepremičnine uporabljala na podlagi najemne pogodbe z dne 19. 11. 1968, ki ni pridobitni naslov za pridobitev lastninske pravice.

Answer 26

dokler nekej ni zabeleženo kot ne-javno dobro, bo to ovira za priposestvovanje in ne morš priposestvovat -> najprej more bit ukinjeno, pol pa šele to lah rata predmet priposestvovanja Ppt • Status javnega dobra kot ovira za priposestvovanje lastninske pravice. • Nepremičnina s statusom javnega dobra ne preneha biti javno dobro že s prenehanjem splošne rabe, ampak šele s sprejetjem akta pristojnega (upravnega) organa o ukinitvi javnega dobra.

Answer 27

• lastnika najprej obvestiš, če ne veš kdo je lastnik neseš to na policijo - lah polcija to proda in hrani kupnino če je pokvarljiva, drgač pa to lahko hrani najditelj ali pa se pusti na polciji, čaka 1 let, če se nben ne javi se vrne najditelju • če pa je zanemarljiva vrednost tega ni treba nost na polcijo

Answer 28

• dejansko je zahteva da preverjaš usako stvar pretirana - vsaka opustitev še ne pomeni, da je izničena dobra vera (protiknjižno priposestvovanje) • člank od Juharta: Priposestvovanje LP na nepremičninah

Answer 29

• protiknjižno priposestvovanje nau mogl bit ker ne more povozt načela zaupanja v ZK (sam si si kriv da se nisi pravočasno vpisal (10 + 44 člen SPZ)

Answer 30

• dobroverna gradnja čez mejo: če je sorazmerno in razumljivo, se lah spremeni mejo, da odškodnino lastniku tadrucga zemljišča in se prisodi ostalo (ampak ni pa nujno) • pride v poštev sam med mejaši • vertikalna akcesija: vse kar je trajno spojeno s parcelo deli usojo, horizontalna pa da nekej od soseda priraste k nam • povečanje vrednosti NP: • soglasje lastnika, da se nekej dozida na NP, ampak na podlagi tega naumo avtomatično ratal lastnik ali dobil solastnine, vendar ta oseba dobi obogatitveni sozahtevek • al dobiš nazaj to vrednost alpa se lastnik in graditelj posebej dogovorita za solastnino (pol ma graditelj zahtevek za izstavitev listine, na podlagi katere se bo to dal v ZK, z zastaralnim rokom 10 let) • ne dobiš že konkludentno lastnine ampak obogatitveni zahtevek, sam za višino dejanskega izboljšanja NPja

Answer 31

• def.: tožba, ki jo ima lastnik proti vsakomur, ki mu stvar odvame (da se zagotovi lastniku odvzeto posest s strani tud dobroverne osebe) • premičnine in nepremičnine • ni pa možno je vložit če je že prešla LP (recmo s prodajo od tatu, alpa razpolagalno nesposobna oseba) • ker je LP nezastarljiva tudi tožba ne zastara • lastnik more dokazat, da je dobil LP (to, da jo še vedno imaš, se pa potem domneva - se šteje, da si še kar lastnik) • ko tožbo vložimo mormo stvar individualizirat/opisat (ne zadošča, da bo nekdo z lastninsko uspel, če je ne opiše dovolj natančno - točno more bit razvidno kera stvar je to) • lastnik more tud dokazat dejstvo, da ima stvar zdaj v posesti toženec (ta pa lah dokazuje, da je lastnik že zgubu LP, da ma on upravičeno pravico + da sploh nima zadeve) • vprašanje pomešanja in zlitja: individualizacija dejansko ni mogoča in tud vrnitve ne morš zahtevat, lah sam odškodnino najbrž • 93. člen SPZja: lahko pa neposredni posesnik odkloni izročitev lastniku, če ima on ali posredni posestnik upravičeno posest (recmo če proda en stanovanje v najemu ne morš enga sam fuknt ven) • posebna oblika tega zahtevanja vrnitve je izbrisna tožba (da se vzpostavi pravilno stanje v ZK, enaka narava je kokr pr vrnitveni pol ubistvu), zdi se mi da je 92

Answer 32

• tožba dobrovernega lastniškega posestnika proti drugemu lastniškemu posestniku (presojamo močnejši pravni naslov -> odplačni posel je recmo močnejš od darila, če je enak močno se pol gleda ker ma neposredno posest) • razlika z lastninsko: lažja je za dokazvt ker ni treba dokazvt LP

Answer 33

• pride do posega v LP ali posest dobrovernega lastniškega posestnika v smislu oviranja izvrševanja te pravice v • razlika • s publicijansko: temelji sam na motenju (zahtevek za prenehanje, ne vrnitev; včash je tud problem to razločevat) • s posestno: rok (negatorna tožba ne zastara), lah zahteva povrnitev škode

Answer 34

vindikacijska tožba: more bit zatrjevanja tvoja LP in more met druga oseba posest - kle majo posest nad temi dokumenti izvajalci, dejansko toženec nima posesti in tega ne more vrnt

Answer 35

• če pride do gradnje čez mejo, se upošteva dobrovernost: lah pride do porušitve ali pa do spremembe meje in odškodnine • gradnja na tujem svetu lah tud tko dobimo LP • kle je bla negatorna: tožnik more kle izkazat, da ma LP nad nepremičnino - zdej je pa vprašanje, kdo jo je kle meu? -> dejansko tožnica ni izkazala LP in je priznalo sodišče LP tožencu • mogla bi vložit vindikacijsko tožbo, vrnitev bi bla odstranitev tega objekta

Answer 36

• če je najemna pogodba za določeno obdobje, se ob koncu konča, če ni sporazuma strank -> kle je predvem očitno zarad zahtevka da se nista obedve strinjale (do tihega podaljšanja zlo težko pride) • ni veze, a je ona dejansko to uporabljala al ne, mogla je met možnost in bi to mogla dokazat - toženka se je sklicevala da je izročila ključ tožnici, ampak tega ni dokazala, drugače pa zdaj more plačat uporabnino (plodovi!( • štejemo, da si nedobroveren -> uporabnino morš plačvat v vsakem primeru

Answer 37

• potrebni: nujni za ohranitev stvari, nastanejo ne glede na to kdo je lastnik • koristni: da nekaj zboljša ali poveča vrednost te stvari, niso pa nujni • potrebni in koristni stroški so lah povrnjeni pri dobrovernem in za to da se to doseže sme dobroverni posestnik stvar pridržat • za olepšavo: samo dodatek stvari • zastaranje terjatve: 3 leta (za potrebne in koristne in olepšavo)!

Answer 38

• Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje. 95.člen SPZ: o Pobrani plodovi do vrnitve stvari. o Ni dolžan plačati za uporabo stvari in ne odgovarja za poslabšanje ali uničenje stvari. o Stroški vzdrževanja? o Vrnitev koristnih stroškov v tolikšni meri, kolikor se je vrednost stvari povečala. o Pravica pridržati stvar, dokler mu niso povrnjeni potrebni in koristni stroški, ki jih je imel z njenim vzdrževanjem. ▪ Potrebni in koristni stroški: vračilo v tolikšni meri, kolikor ti stroški niso zajeti s koristmi, ki jih je dobroverni lastniški posestnikpridobil od stvari. ▪ Terjatev zastara v treh letih od dneva vrnitve stvari. ▪ Ius tollendi. Položaj nedorbovernega posestnika: tisti, ki je vedel/bi moral vedeti, da nima pravice do posesti. • Nedobroverni v trenutku, ko mu jevročenatožba. • Nima pravice do koristi, ki jih daje stvar. 96.Člen SPZ: o Vrniti lastniku stvari vse plodove in vrednost obranih plodov, ki jih je porabil, odtujil ali uničil, kot tudi vrednost plodov, ki jih ni obral. o Povrniti škodo, nastalo s poslabšanjem ali uničenjem stvari, razen če bi ta škoda nastala tudi tedaj, ko bi bila stvar pri lastniku. o Lahko zahteva povračilo potrebnih stroškov, ki bi jih imel tudi lastnik, če bi bila stvar pri njem. o Pravica do povračila koristnih stroškov samo, če so koristni za lastnika. o Nima pravice do povračila stroškov olepšanja. o Terjatev nedobrovernega posestnika stvari glede povračila stroškov zastara v treh letih od dneva vrnitve stvari. • Tudi pri nedobrovernem posestniku: potrebni, koristni, olepševalnistroški. o Potrebni: le, če bi te stroške imel tudi lastnik, če bi bila stvar pri njemu. o Koristni: samo, če so koristni za lastnika. Kriterij je subjektiven. o Nima pravice do povračila stroškov olepšanja, lahko pa to odnese, če se lahko loči brez poškodbe. o Nima pridržne pravice!

Answer 39

varstvo LPja; zato ni važna dejanska uporaba, ne gre za vastvo dejstva posesti ampak njegove posesti ne glede na to, ali je to blo v uporabi al ne

Answer 40

poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag, da dejansko je ovira za izvrševanje tožnikove LP

Answer 41

• kakšen more bit zahtevek: ni vsako motenje zdj kr poseg (skrajno mero) • mamo velik načinov, da posameznik lah z neko imisijo preneha ali jo spusti in ti v zahtevku ne smeš ukazovat na kašn način, drgač pride do prevelikega posega LP • izjeme: če je jasno, da je sam en možn način • ne smeš rečt, kako more prenehat, smeš rečt samo, kakšno stanje more bit doseženo Ppt • Primeri, ko bi lahko obstajalo več možnih načinov, s katerimi se da doseči opustitev imisij. • Vsebinsko nepravilno, da v tožbenem zahtevku tožnik sam zapiše način ravnanja; opisati mora le stanje, ki mora biti doseženo. • Kako se todoseže, jeprepuščenotožencu. • Prizadeta oseba zato ne more zahtevati točo določenega ravnanja, pač pa samo kakršnokoli ravnanje, ki bo doseglo enak rezultat . • Izjeme.

Answer 42

• v obliki ulomka izražen idealni delež: del LPja, ki pripada nekemu posamezniku (ni razdeljena stvar kot taka, ampak pravica na njej) • razdeljena je pravica (ne stvar): delež se nanaša na celotno stvar in ne na njen del -> možen dogovor, da se uporablja določen del stvari/posest v večji meri na podlagi idealnega deleža • domneva, da so solastniški deleži enaki • pridobi se smiselno enako kot LP • nepomebno, al je stvar deljiva • ne gre torej za deljeno stvar, ampak deljeno pravico: ti maš načeloma pravico nad celotno stvarjo, ne morš drugih lastnikov izključt • upravičenja solastnika: • posest sorazmerna idealnemu deležu (načelo specialnosti pr posesti niti ne velja: pogosto se soposest izvršuje hkrati ali pa zaporedoma) • plodovi: delijo skladno z idealnimi deleži • razpolaganje: brez soglasja; NP = predkupna pravica (rabjo vsi solastniki se strinjat?) -> če več hkrat; v sorazmerju z idealnim deležem • loči razpolaganje s celotno stvarjo (ZK dovolilo izdajo vsi) in z deli • upravljanje s stvarjo: odvisno a je redno upravljanje (ker pol je soglasje samo ljudi ko majo skp polovico) al presega posel redno upravljanje (pol soglasje vseh) • redno je vzdrževanje, preseganje je pa recmo prodaja, sprememba rabe • ker je soglasje težko, lah tud solastniki z več kot pol zahtevajo da sodišče odloč v nepravdnem postopku • skrbnik za posebne primere: če je kšn od solastnikov dolgo odstoen, da lah odloča namest njega • sklepi, lki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, učinkujejo tudi v korist in v breme pravnih naslednikov posameznega solastnika • sodna praksa: • al je 3/4 al je soglasje vseh pr etažni lastnini (soglasje vseh je recmo gradbeno dovoljenje) • nad redno rabo: balkon, priklop plina • nujna gestija: poslovodstvo brez naročila, pojav se ena težava ki če je ne naslovimo tkoj bo velika škoda -> rabu bi soglasje, ampak nardi to da prepreč škodo (posebej urejeno v OZ, ampak so pravila tud klele) • delitev solastnine: • prenehanje solastnine -> pravica zahtevat delitev, razen ob neprimernem času • to niso tržne razmere, če so slabe -> maš neke objektivne (naravne nesreče) ali subjektivne okoliščine (bolezen enega solastnikov, en glih umru in teče zapuščinski) • civilna in fizična delitev • solastninski deleži, ki so obremenjeni: Če je kateri od solastniških deležev na stvari obremenjen s stvarno pravico, lahko ta ob delitvi preide samo na nekatere nove stvari, če s tem soglaša imetnik te pravice ali če tako odloči sodišče v nepravdnem postopku.

Answer 43

skupna lastnina se je spremenila v solastnino in ker ni mogla to izvajat zahteva uporabnino -> če ti nekdo onemogoča aktivno, pol ti morjo plačat, če pa po prosti volji nisi izvrševal potem pa ne bi mela (sam sebe je z mobbingom uresnici neupravičeno obogatil)

Answer 44

• def.: oblika večosebnega lastništva, kjer deleži posameznih skupnih lastnikov niso določeni • bistvena značilnost je soglasje (in pa skupno razpolaganje; en skupni lastnik ne more posebej prodat NP, recmo) • zakon določa lah skupno lastnino: skupno premoženje zakoncev, dediščinska, mejna znamenja, rezervni sklad v etažni • solidarna odgovornost za obveznosti • razlika s solastnino: najbl pomembno je al lahko razpolaga človek samostojno s svojim deležem in celoto (v skupni lastnini zlo težji kokr v solastnini) + tehnično gledano še ni deležev

Answer 45

ženska nau uspešna: mož ki je dovolil vpis hipoteke kot njen mož tega ni smel delat, ni blo veljavno, ampak je kle težava z načelom zaupanja v ZK -> dab bla banka zloverna bi rabla in vedt za skupno lastnino in da ni blo soglasja -> po praksi načelo zaupanja dobrovernega tretjega pridobitelja povozi drugega v skupni lastnini

Answer 46

Vsak skupni lastnik ali njegov upnik (razen v neprimernem času). o Drugače kot pri solastnini imajo to pravico tukaj tudi upniki. o Pri solastnini se upniki poplačajo na idelanih deležih, kar pa pri skupni lastnini ni mogoče → edina možnost, da najprej dosežejo delitev skupne lastnine. o Spremeni se v solastnino.

Answer 47

• hkrati je solastnina in LP na posameznih funkcionalnih enotah: solastnina je na skupnih delih kokr hodnikih, pol maš pa stanovanje kjer maš svojo (neločljivo povezani komponenti, nujno z obojmu razpolagaš) • zravn še: stanovanjski zakon, edini najbl pomembn, druga dva sta sam zravn, pr ns sta fokus SZ1 in pa SPZ) • da pride do etažne, morta bit usaj dva dela, ki ju lah opredelimo kot neko samostojno celoto • 3. del v SP: skupni deli in posebni skupni deli (samo skupini etažnih lastnikov, ne vsem, da ne grejo stroški na tiste ki ne uporabljajo) • skupni prostori so hodniki, kleti, skupne inštalacije • lah se tud skupni del spremeni v posamezni del in obratno • ključno za razmerje med etažnimi lastniki: razmerje med deleži na skupnih delih zgradbe (un ko ma več dela ma več solastnine, lah se pa tud drgač dogovorijo) • nastanek EL: • na poflagi enga lastnika ali solastnikov (tm je sporazum o delitvi: komu kej pripada, komu grejo skupni deli, kaj je ker del, 108. člen SPZ) • sodna odločba • pr obeh nujen vpis v ZK • razpolaganje z EL: • posameznik razpolaga z njo kot celoto: določila SPZ, ki urejajo razpolaganje z NP (pisna oblika ZPP, ZK dovolilo prenosnika) • drugi etažni lastniki majo predkupno pravico (dva ali več etažnih lastnikov obstaja in ceu objekt nima več kot 5 posameznih delov) • razmerja met etažnimi lastniki: • P&O sorazmerne na solastninske deleže, smiselno se uporabljajo za solastnino • posli rednega: več kot pol • posli nad rednim upravljanjem: 3/4 • soglasje vseh: razmerje med skupnimi in posameznimi deli, spremembe solastninskih deležev • par pravnih aktov ko je fajn, da poznaš: • pogodba o medsebojnih razmerjih (pretežno dispozitivne naraven da se lah EL prilagodi specifični situaciji 116, recmo da določš namen uporabe posameznih delov) • načrt vzdrževanja: kar piše no • hišni red: temeljna pravila • upravnik: več kot 2 EL in več kot 8 delov, posel rednega upravljanja, določ se upravnika in se mu da pooblastila (izvajat sklepe, redno vzdrževanje, rezervni sklad itd.)

Answer 48

• oža jih: ti maš najprej LP nad celotno parcelo in zgradbo, z etažno pa prostorski deli ratajo predmet samostojne LP s kerimi lah prosto razpolagajo + parcela v solastninskih deležih nastane za vse in rata kot vključena akscesorna pravica k LP nad stanovanjem • tri upravičenja LP: • uporaba + posest: zooža se, da v celoti lah sam svojo funkcionalno enoto, nastanejo kokr nove NP • izvedena pravica (kot stvarna služnost): negativna stvarna služnost (opustitev) učinkuje proti vsem, če maš pa nekej sam na enmu delu se pa prenese sam na en del • razpolaganje: pred EL lah samostojno vse skp, pol pa s svojim delom in ko ga prodajaš gre akscesorno zravn tud del zemljišča • pravovarstveni zahtevki: prizadevanje za nevznemirjanje med sabo, pol pa zravn posesno varstvo (EL lah zahteva jih ene par na skupnih delih), lastninsko varstvo, izključitvena in negatorna tožba

Answer 49

• upravniku v vsakem primeru nau plačal najemnik, do najemodajalca bi pa šlo (SPZ: stroški upravljanja bremenijo solastnike, ne najemnike) • pogodba učinkuje sam inter partes

Answer 50

• čemu je namenjen rezervn sklad: vzdrževanje, to je skupno premoženje vseh etažnih čeprav s tem upravlja upravnik, nepovratna in nedeljiva, zato tud upravnik poziva na plačevanje lahko, to pa ni njegova stečajna masa dab terjou • aneks: upravnik tega ne sme izterjat v svojem imenu, lah pa kot njihov zastopnik v njihovem imenu ALI pa EL na upravnika prenesejo s pogodbenim razmerjem (aneks) upravičenje terjat • aktivno procesno legitimacijo ima upravnik že na podlagi zakona - ostali majo tud, kle je sam bl convenient, da terja sam edn -> torej dejansko jim tega aneksa neb blo treba pisat

Answer 51

Sredstva rezervnega sklada so nepovratna in nedeljiva, saj etažni lastnik nima pravice zahtevati vračila vplačil v rezervni sklad niti zahtevati delitve (peti odstavek 119. člena SPZ). Nič ne bo

Answer 52

• izključitvena tožba: gre za prisilni odvzem LP nad stanovanjem (52. SZ-1 in 123. SPZ) • groba kršitev sosedskega sožitja ali da nekdo ni izpolnjeval dolžnosti po pogodbi o medsebojni razmerjih, pol morš pa še ekstra izkazat da je bivanje nevzdržno (kjer je tale zadeva padla) • morjo se strinjat etažni lastniki z več kot 1/2 -> najprej opomin, pol šele dalje • skor nkol se ne ugodi izključitveni tožbi in tud tukaj se ni • kaj bi lah blo: stroški skupnih delov, blokiranje odločitev o vzdrževanju, vandalizem ali nasilje

Answer 53

• gre tukaj za skupno lastnino, kjer mamo vsi (predvsem etažni lastniki) nek skupni delež: stroške ki se nanašajo na celo stvar je človek dolžan nosit • gre za skupno kotlovnico • mogu zato plačat stroške samga ogrevanja, ne smeš se temu izognt -> možn bi biu dogovor, da se on izključ, ampak če se z ostalimi tega ne dogovori veljajo enaka pravila kokr za vse ostale

Answer 54

a) ne, lah tud dediči, solastniki, oseba sama -> lahko tud sa preoblikuje v etažno • vendar more bit če je dogovor med večimi opredeljeno, keri so posamezni deli: lah se kle posamezni lastnik vpiše kot lastnik vseh delov, če so že sklenjeni kkšni pravni posli se lah njih opredeli kot etažne, lah pa se tud naknadno opredeli + vedno v ZK • to je dokej pogosto, ker velikrat investitorji al zgradijo alpa kupjo b) s posameznim takšnim delom, solastninskim deležem na skupnih delih ne mormo razpolagat, mormo z etažno kot celoto in ne po delčkih • kako vpliva, če maš na enem etažnem delu solastnika: ista pravila kokr pr solastnini (se razbije in etažna in solastninski delež na podlagi stanovanja) • ko razpolagaš z lastnim delom veljajo v principu ista pravila kokr na splošno pr NP: • etažni lastnik ne more na skupnem delu ustanovit ničesar; bo pa če pride do hipoteke pr prodanmu stanovanju tud se zravn prenesla akcesorna, kokr da je idealni delež obremenjen, ni pa cela stvar c) • določitev solastninski delež se odloča odvisno od vrednosti posameznega dela, pol se da pa dogovort

Answer 55

• ni nujno FO, lah tud država, občina -> v trenutku, ko se lastnik odloč stvar prodat, majo pred tretjo osebo pravico upravičenci, kot jih določa zakon • to lah določa samo zakon (ne sme uredba, podzakonski) -> dejansko ti je omejena lastninska, zakaj -> ker ti omejijo razpolaganje • utemeljitev: • javni interes • šele ko pride do prodaje dobiš posest nad stvarjo, sam na zakoniti predkupni nimaš nobene pravice • odvisna od obstoja predkupnega upravičenca (vendar ni to čist res: sam obstoj velja z zakonom in preneha z njim)

Answer 56

• zakonita in pogodbena: če pride do konflikta, ma prednost zakonita • publicitetni in vse • edin pazi: časovna omejitev 5 let • več pogodbenih: tista ko je prej vpisana, gledaš ZK • več zakonitih: ponavad že zakon določ, drgač se pa gleda ožjo tematiko (recmo naravna znamenitost pred kmetijskim itd.) Ppt Pogodbena (507. člen OZ in naslednji): • Izključno po volji strank; • publicitetni učinek z vpisom v ustrezen register (npr. ZK); • v interesu ene od pogodbenih strank; • časovna omejitev, kot jo določita stranki, sicer 5 let od sklenitve pogodbe. Zakonita: • Nastane na podlagi zakona – stranki je ne moreta izključiti; • publicitetni učinek že z uveljavitvijo zakona – vsakomur je znana; • ščiti javni interes (naravne in kulturne znamenitosti, kmetijsko in gozno zemljišče itd.) in nekatere kategorije upravičencev; • časovno neomejena; • pravila o pogodbeni predkupni pravici se smiselno uporabljajo tudi za zakonito predkupno pravico, če za posamezen primer zakon ne določa drugače.

Answer 57

• Prednost pogodbeni volji? Pogodbene stranke bi lahko vselej obšle pravni režim zakonitih predkupnih pravic. • Pogodbena predkupna pravica le, če zakoniti predkupni upravičenec svoje pravice do prednostnega nakupa nepremičnine ne bi izkoristil. (1) zakoniti predkupni upravičenec, (2) pogodbeni predkupni upravičenec in šele na koncu bo lahko prišel kot kupec v poštev (3) nekdo tretji, če predkupne pravice ne bosta izkoristila niti zakoniti niti pogodbeni predkupni upravičenec. • Kaj pa v primeru konflikta več pogodbenih predkupnih pravic?

Answer 58

• usmerjanje pravnega prometa zarad interesa določenih kupin posameznikov (lah javni, lah pa to da se če se najemnik preseli lah da predkupna v etažni) • ali je močna omejitev LP: ne, ker mi tud če smo s tem obremenjeni nas nihče ne sil da prodamo stvar

Answer 59

odkupna spi do takrt ko je ne zahteva upravičenc (precej večje obremenjevanje), predkupna pa doklr ne prodaš Ppt Predkupna pravica =/= zahteva, da se nepremičnina proda; ne moremo iztožiti sklenitve pogodbe. Odkupna pravica = opcija. • Odkupna pravica je zrcalna slika predkupne pravice ter daje upravičencu opcijo, da lahko od zavezanca odkupi stvar. • Upravičenec lahko na podlagi izgovorjene odkupne pravice izjavi, da želi stvar odkupiti. • Po takšni upravičenčevi izjavi mora zavezanec stvar oziroma lastnino prenesti na upravičenca, ta pa mora zavezancu plačati kupnino. • Neugodni položaj za zavezanca. • Oblikovalna pravica (uresniči se z enostransko izjavo volje → nastanek pravnega razmerja; ZPP). • Odkupna pravica se lahko časovno omeji; preneha s smrtjo / prenehanjem druge pogodbene stranke – 38(5) SPZ). • Odkupna pravica učinkuje proti tretjim z vpisom v ZK.

Answer 60

SPZ: • prodaja solastniškega deleža (66): proba se zmanjšat število solastnikov (s tem poskušamo manjšat skupnost, tak gentle pritisk) • vprašanje konflikta med zakonitimi predkupnimi: najemnika pa pravico če solastniki ne uveljavljajo pa take • etažna lastnina (124) • smiselno se uporabljajo pravila glede solastnine • 176: na stanovanjih

Answer 61

drugje: ni treba se natančno s tem ukvarjat ful, ampak fajn da poznaš • stanovanjski • kmetijsko • zakon o urejanju prostora • zakon o gozdovih • zakon o vojnih grobiščih • o varstvu kulturne and so much more!

Answer 62

lah je v kšnih primerih tud premičnina (arhivska gradiva, kulturno pomembne zadeve) - lah spodej padejo tud premičnine Ppt Zakon o varstvu kulturne dediščine = zakonita predkupna pravica kulturnem spomeniku v korist države. Če gre za spomenik državnega pomena, ima najprej predkupno pravico država. Pri kulturnem spomeniku lokalnega pomena pa ima predkupno pravica samo lokalna skupnost (62. člen). • Spomenik je lahko premična ali nepremična stvar. • Lastnik stvari mora o nameravani prodaji in o pogojih prodaje pisno obvestiti predkupnega upravičenca. Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih = država ima predkupno pravico pri prodaji zasebnega arhivskega gradiva. Lastnik zasebnega arhivskega gradiva mora ponudbo za prodajo svojega gradiva poslati pristojnemu ministrstvu (48. člen). • Arhivsko gradivo je dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo ali trajen pomen za pravni interes pravnih in fizičnih oseb (2. člen).

Answer 63

• yea • pr menjalni preprečuje isto kokr predkupna prodajo ta specifičnost Ppt • Gre za mirujočo pravico – aktivira se, ko se lastnik odloči za razpolaganje (razpolaganje kot prodaja stvari). • Primarni interes prodajalca pri prodaji stvari = prejem kupnine. Zanj je zato pomembno, da je kupnina plačana in ne kdo jo plača. • Predkupni upravičenec lahko stopi na mesto kateregakoli kupca, saj bo obveznost iz prodajne pogodbe izpolnjena enako. • Pri menjalni pogodbi si stranki obljubita specifične izpolnitve, ki jih ni mogoče nadomestiti, zato predkupni upravičenec te stranke ne more nadomestiti. VSRS II Ips 580/94: Prednostno pravico nakupa po 24. členu ZKZ je mogoče uveljavljati samo v primeru, ko se kmetijsko zemljišče prodaja. Za menjavo po 69. členu ZKZ prednostna pravica nakupa ne pride v poštev. (*od sodbe do danes veljavnega ZKZ nekaj sprememb v samih členih) Menjalna pogodba ne sme prikrivati resničnega namena strank – pravila o simuliranih pravnih poslih (velja prikriti posel in je menjava neveljavna): VSL I Cpg 126/99: Pravila o predkupni pravici so uporabna pri menjalni pogodbi le takrat, ko ta pogodba pomeni ali je vsaj zelo blizu simulirani pogodbi, ki prikriva prodajo.

Answer 64

a) pri darilni pogodbi mamo ožji krog ljudi, nau šlo • promet s kmetijskimi zemljišči: pridobitev LP s PP med živimi in v drugih primerih, ki jih določa zakon • darilna je lah sam zakonc, zet, nosilci kmetije, lokalna skupnost -> prjatlu glih ne morš dat • je pa posebnost darilne, da tega UE ne potrjuje Lastnik lahko sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija, le z: 1. zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otroci oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki oziroma vnukinjami; 2. zetom, snaho oziroma zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetije; 3. nosilcem kmetije, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije, če od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let; 4. lokalno skupnostjo ali državo. b) tud ne more kupt, ker je postopek na UE in en random vrtnar ne more kuj kupt • kupi lah vsaka FO in PO (kdorkol lah kup), majo pa določene osebe predkupno in odobrit more to UE • postopek: ponudba na UE (cena, pogoji, podatki o prodajalcu) -> objava, rok za sprejem 15 dni -> predkupni upravičenci (solastnik, kmet mejaš, zakupnik, drug kmet, kmetijska organizacija, sklad kmetijskih zemljišč) -> če se nben ne odloč, pride frend lah v poštev Pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; 4. drug kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti; 6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo. c) • obsega kmetijskih zemljišč, ohranjanje pridelovalnega potenciala • tud varva se proizvodnja hrane • zagotavljanje ekološke, gospodarske in socialne funkcije in omejevanje za to d) • postopek prodaje: postopek z UE -> pol maš pa še pravila če se javta dva iz iste kategorije (recmo če sta dva kmeta da vidš a je to od enga edina dejavnost) • če je tretja oseba se sklene pod odložnim pogojem, in če se nben ne javi potem gre res njemu Ppt • Prodajalec mora na upravni enoti, kjer zemljišče leži, objaviti ponudbo skupaj s pogoji prodaje. • Ponudba mora vsebovati podatke o prodajalcu, podatke o kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji, ceno in morebitne druge pogoje. • Rok za sprejem ponudbe je 15 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote. • Če v roku iz prejšnjega odstavka nihče ne sprejme ponudbe, mora prodajalec, če še želi prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo ponoviti. • Predkupni upravičenci po 23. členu ZKZ imajo prednost. • Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu: 1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost (kmetijska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje); 2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje; 3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe. • Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti. • Če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom tega zakona. e) • ma država predkupno pravico -> včash pride do nasprotja med različnimi predkupnimi in kle trčta ZKZ in zakon o ohranjanju narave, po kermu ma predkupno narava • ta trk rešuje sam zakon: prioritizira državo (po ZONu predkupna povoz tisto po ZKZju)

Answer 65

• 38. člen SPZ • Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar) (213. člen SPZ). • (Prava) stvarne služnosti, osebne služnosti, neprave stvarne služnosti in služnosti v javno korist. • Imetnik služnosti? Stvarne vs. osebne. • Načela: 1. Služnost služnosti ni mogoča 2. Služnost dajatve ne obstaja (služnost: opustitev / dopustitev) 3. Služnost se mora izvrševati obzirno 4. Služnost na lastni stvari ni mogoča

Answer 66

• Stvarna pravica, ki izhaja iz odnosa dveh nepremičnin tako, da učinkuje v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine (tista, v korist katere je služnost ustanovljena) proti vsakokratnemu lastniku služeče nepremičnine (nepremičnina, ki jo služnost bremeni). • Dve nepremičnini: gospodujoča in služeča. • Ne more nastati na premičnini ali pravici. - ni numerus clausus • razmerje med dvema nepremičninama • omogoča boljše izkoriščanje nekaterih pravic, ki jih ima uporabnik gospodujoče nepremičnine —> služnost lahko izvršuje npr. tudi najemnik • lahko nastane na podlagi pogodbe, oporoke, odločbe državnega organa (npr. sodišče določi nujno pot) ali priposestvovanja (dobroveren: 10 let; nedobroveren: 20 let —> ne sme biti pridobljena na viciozen način) • prenehanje: pravni posel med lastnikoma in izbris v ZK; odločba (lastnik služeče nepremičnine zahteva prenehanje služnosti); zakon (npr. uporabnik gospodujoče nepremičnine služnosti ne izvršuje že tri leta, lastnik služeče stvari pa zahteva, da se služnost odpravi); združitev (lastnik gospodujoče nepremičnine postane še lastnik služeče nepremičnine —> služnost je treba kasneje ponovno ustanoviti, če je bila izbrisana iz ZK, sicer služnost samo „spi“ in je ne bo treba na novo ustanavljati)

Answer 67

Užitek, raba služnost stanovanja Pravica imetnika da uporablja tujo stvar ali izkorišča tujo pravico V korist poimensko določene osebe Predmet - razlika s stvarno služnostjo (stvari in pravice ki dajejo korist) užitek LP popolnoma izvotli, ker užitkar lahko stvar uporablja, pripadajo mu plodovi itn. —> najpogosteje na nepremičninah, lahko pa tudi na nepotrošnih stvareh; če je na potrošni stvari, govorimo o nepravem užitku raba je že bolj omejena —> ustanavlja se na nepotrošnih stvareh niso prenosljive ali podedljive —> lahko prenesemo samo izvrševanje so časovno omejene, najkasneje prenehajo s smrtjo fizične osebe ali po 30 letih, če je upravičenec pravna oseba + niso prenosljive

Answer 68

• služnost je ustanovljena na nepremičnini, ampak v korist določene osebe —> gre za nekakšno kombinacijo osebne in prave stvarne služnosti • ustanovi se samo na nepremičninah • razlika s pravimi stvarnimi: gospodujoče nepremičnine ni, ker je služnost ustanovljena v korist osebe •ni numerus clausus • urejeno v poglavju o pravih stvarnih služnostih —> uporabljamo pravila o pravih stvarnih služnosti, razen glede nastanka in prenehanja, ko uporabljamo pravila o osebnih služnostih • razlika z osebnimi služnostmi: vsebina upravičenja (pr nepravih so določena dejanja uporabe, pr osebnih pa uporabljaš uno stvar res v celoti

Answer 69

• ZUreP-3: 221. člen • LP na nepremičnini se lahko začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist . • Če je to nujno potrebno za gradnjo omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture ali njihovo nemoteno delovanje. • Ustanovitev služnosti lahko predlagadržava,občina oziroma izvajalec javneslužbe. • Drugače kot navadne služnosti, se ta ustanovi v javnem interesu, ostale nastajajo v zasebnopravnih razmerjih.

Answer 70

• Delitev je odvisna od namenaslužnosti oz. podelitve upravičenj, ki jih vključuje služnost. • Delitev je odvisna od dejstva, včigavo korist učinkuje služnost. • Dovoljen obseg / vsebina upravičenja uporabe, ki ga vključujejo stvarne služnosti = omejen → boljša uporaba gospodujočene premičnine. • Osebne služnosti – zadovoljevanje osebnih potreb, zato lahko vključuje tudi uživanje plodov (tipizacija upravičenj v SPZ). • Namen služnosti pogojuje tudi trajanjeslužnosti določene vrste: • Prave stvarne služnosti: gospodujoča nepremičnina = trajna dobrina (v pomenu, da se navadno uporablja relativno daljše časovno obdobje), zato so stvarne služnosti časovno neomejene. • Osebne služnosti – namenjene zadovoljevanju potreb neke FO = do smrti oz. PO = max 30 let. • 241(1) SPZ določa, da užitek preneha s smrtjo oziroma prenehanjem užitkarja. To pravilo se po 246(1) SPZ oziroma po 248 SPZ smiselno uporablja tudi za služnost rabe in služnost stanovanja.

Answer 71

• v dvomu na izpitu napiši oba scenarija, če ne veš, ali gre za pravo ali nepravo stvarno služnost • Trajnost stvarne služnosti ne pomeni, da bi jo bilo prepovedano časovno omejiti (npr. tako, da preneha s potekom določenega časa). • Pomeni le, da je stvarno služnost dovoljeno ustanoviti za nedoločen čas in da ni vezana na določeno osebo. • V drugem primeru služnostni upravičenec nima pravice izvrševati služnosti kadarkoli, ampak samo v natančno določenih časovnih obdobjih. • Ni nujno, da se omejitev izvrševanja veže na določen koledarski čas. Dopustna je vsaka omejitev izvrševanja na določeno časovno obdobje. • V dvomu je časovno obdobje neomejeno. Tri vrste zakonskih pravil o (morebitni) časovni omejenosti pravic 1. Pravila, ki dovoljujejo časovno omejenost pravice, vendar je ne zapovedujejo 2. Pravila, ki zapovedujejo časovno omejenost pravice, vendar hkrati ne določajo najdaljšega obdobja njenega trajanja (npr. 511. člen OZ) 3. Pravila, ki zapovedujejo časovno omejenost pravice in hkrati določajo najdaljše (dovoljeno) obdobje njenega trajanja

Answer 72

• omejeno na 30 let, ne moreta se dogovoriti za 99 let —> določilo spregledamo po 88/I OZ • če ne določita časa trajanja, velja 30 let • PPT 227(2) SPZ: Če je osebna služnost ustanovljena v korist pravne osebe, čas njenega trajanja ne sme biti daljši od trideset let. • 86(1) OZ: Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. • Izjema = 88(1) OZ: Zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. • 17(2) OZ: Določbe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, so sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi. Prenosljivost • Prava stvarna služnost se lahko prenese samo, če se prenese lastninska pravica na gospodujočem zemljišču (ker je lastnik gospodujočega zemljišča služnostni upravičenec). • Osebne služnosti niso prenosljive. • Prenosljivost omogoča samostojno razpolaganje imetnika – prenos na novega imetnika. • Neprenosljivost – pravica, ki je vezana na osebo. • Prenosljivost stvarnih in osebnih služnosti: • Stvarne – samodejno se prenesejo s prenosom LP na gospodujočem zemljišču. • Osebne – neprenosljivost (229 SPZ; izvrševanje se lahko prenese), razen če zakon določa drugače. Prenosljivost nepravih stvarnih služnosti • SPZ ne določa ničesar o prenosljivosti nepravih stvarnih služnosti, medtem ko osebne služnosti niso prenosljive. ▪ Če bi zakon želel, da je neprava stvarna služnost neprenosljiva, bi jo uredil v poglavju o osebnih služnostih. ▪ Premoženjske pravice so v dvomu prenosljive, razen če zakon / narava določa, da so vezane na točno določeno osebo. Ker je neprava stvarna služnost izvzeta iz poglavja osebnih služnosti, neprenosljivost neprave stvarne služnosti ni določena s samim zakonom. ▪ Smiselna uporaba določb glede osebnih služnosti samo za nastanek in prenehanje, ne pa za prenosljivost. ▪ Juhart, v Juhart, Tratnik, Vrenčur, SPZ s komentarjem, str. 1088 (glej tudi: Tratnik, SPZ s praktičnim komentarjem, str. 719) Dodatno glede služnosti v javno korist • služnost je vedno ustanovljena v korist gospodarskega podjema, kar pomeni, da mu je akcesorna • časovne omejitve za osebne služnosti so irelevantne - ppt S to služnostjo so zajeta upravičenja izvrševati dejanja uporabe služeče nepremičnine, ki so potrebna za: • Postavitev določene naprave na služeči nepremičnini (npr. antene, transformatorske postaje itd.) • Namestitev (gradnja) kanalov ali cevi in (inženirskih) objektov za postavitev telekumunikacijskih ali energetskih vodov ali drugih omrežij / naprav gospodarske infrastrukture. • Izvajanje dejanj na služeči nepremičnini, ki so potrebna za vzdrževanje ali zagotavljanje nemotenega delovanja omrežij in objektov gospodarske infrastrukture. Ker ZUReP-3 ne ureja tega celovito se smiselno uporabljajo tudi določbe SPZ. • Glede načina in obsega uporabe služeče nepremičnine imaznačilnosti prave stvarneslužnosti. • Lahko omejuje in obremenjuje zgolj vse osnovne pravne položaje nepremičnine, zato ni mogoča npr. le na posameznem solastniškem deležu (enako kot stvarna služnost; izjema npr. užitek). • Imetnik pravice? • Služnost v javno korist ni vezana na osebo, v korist katere je bila ustanovljena, ampak na podjem upravljanja gospodarske javne infrastrukture. • Časovne omejenosti osebnih služnosti so tu nerelevantne → več kot 30 let / neomejeno (226(2) SPZ). • Služnost v javno korist je akcesorna podjemu. • Ni samostojno prenosljiva – če oseba dobi pravico upravljati neko infrastrukturo, nanjo preide služnost.

Answer 73

• Izvrševanje služnosti na način, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino oz. LP na služeči nepremičnini. • Ali je isti namen mogoče doseči na več načinov? Kateri je za služečo nepremičnino najmanj obremenjujoč? • VSRS Sklep II Ips 669/2007: Stvarne služnosti se morajo utesnjevati, kolikor dopuščata njihov namen in narava. Smoter te stvarne pravice namreč ni v omejevanju lastninske pravice na služeči nepremičnini, ampak v koristi, ki jo ima upravičenec s tem, da se mu omogoči lažje in boljše izkoriščanje njegove nepremičnine. • Večinoma = namen mogoče doseči z izvajanjem služnosti na prostorsko omejenem delu nepremičnine. • Ali je uživanje nepremičnine (nabiranje plodov) namenjeno uporabi druge (gospodujoče) nepremičnine? Že pojmovno izključujoče. • Uživanje nepremičnine je namenjeno osebnim potrebam določene osebe – to ne more biti vsebina stvarne služnosti. Iza • nepremičnina se obremeni samo toliko, kot je nujno potrebno, kar bi bilo v primeru uresničitve A-jeve zamisli nesorazmerno • cilj služnosti ni čim večje omejevanje LP ampak boljše izkoriščanje gospodujoče nepremičnine —> četudi bi se oba lastnika strinjala, to presega obziren namen izvrševanja in načela SPZ • stvarna služnost že po definiciji ne vsebuje pobiranja plodov, ker je v korist osebe, ne gospodarkskega izkoriščanja nepremičnine

Answer 74

• VSL sklep I Cp 2750/2013: Vse aktivnosti, ki so povezane ali potrebne za izvrševanje stvarne služnosti, bremenijo lastnika gospodujoče nepremičnine, torej toženko (in ostale uporabnike služnostne poti). Lastnik služeče stvari ni zavezan opravljati pozitivnih dejanj. Pot so torej dolžni vzdrževati lastniki gospodujočih nepremičnin. Tudi pri tem pa se morajo držati načela, da je potrebno služnost izvrševati obzirno in samo v obsegu, ki ustreza njeni vsebini; razširjanje služnosti ni dopustno. • Služnost dajatve ne obstaja. • Bistvo služnosti je, da lastnika služeče nepremičnine zavezuje, da nekaj trpi. To trpljenje pa je lahko podano v obliki dopustitve ali opustitve. • Tudi delitev na pozitivne in negativne služnosti ne pokriva storitev. Izvrševanje služnosti 219. člen (1) Stvarna služnost se izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar. (2) Če je za izvrševanje stvarne služnosti potrebna uporaba kakšne naprave ali je potrebno kakšno dejanje, krije stroške vzdrževanje ali takega dejanja lastnik gospodujoče stvari. (3) Če napravo uporablja tudi lastnik služeče stvari ali je dejanje tudi v njegovem interesu, krijeta stroške vzdrževanja takšne naprave in stroške takega dejanja lastnik gospodujoče in lastnik služeče stvari v sorazmerju s koristjo, ki jo imata.

Answer 75

Nemini res sua servit - solastniki ne morejo imeti služnosti na lastni stvari • 88. člen SPZ (nujna pot): Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. • Sklep VSRS II Ips 165/2012: o Nujna pot, čeprav je v SPZ urejena v poglavju o sosedskem pravu, v bistvu predstavlja posebno obliko stvarne služnosti in zanjo veljajo enaka pravila kot za ostale stvarne služnosti. o Stvarna služnost je po svoji vsebini in namenu stvarna pravica na tuji stvari. Za tujo stvar pa ne gre, če je potencialni služnostni upravičenec oziroma imetnik nujne poti sam solastnik služečega zemljišča. Zato je ustanovitev stvarne služnosti oziroma nujne poti na solastni stvari že pojmovno izključena. o Ob tem velja še dodati, da ima vsak solastnik pravico do (so)posesti solastne stvari, in da soposest solastniki lahko izvršujejo tudi hkrati, če je to glede na naravo solastne stvari mogoče (na primer posest poti ali športnega igrišča). Tako je, če je več solastnikov parcele, po kateri poteka pot, vsak solastnik upravičen to pot uporabljati kot bi bil izključni lastnik te poti, ker to izhajaže iz narave solastne stvari.

Answer 76

• Stvarne služnosti se lahko ustanovijo tudi na podlagi oporoke (ali volila). • Kadar je zapustnik lastnik več nepremičnin, ki jih dedujejo različne osebe. o Če imamo enotno lastništvo, služnosti niso potrebne. o Kadar pa nepremičnine pridejo v last različnih oseb (lastnikov), je včasih potrebna ustanovitev služnosti za nemoteno uporabo sosednjih nepremičnin. o Ker imamo tu oporoko, pride do vpisa služnosti v ZK po uradno dolžnosti (podlaga je pnm sklep o dedovanju 40. čl. ZZK-1). o Če imamo volilo, se to v ZK vpiše na predlog volilojemnika. o Vpis v ZK ima v obeh primerih konstitutiven učinek.

Answer 77

• služnost lahko priposestvuje vsakokratni uporabnik stvari, ker je služnost ustanovljena v korist stvari, ne v korist njenega lastnika ª služnost lahko priposestvuje tudi posestnik • vprašanje je, v kakšnem obsegu se služnost priposestvuje ª v tistem, kot se je služnost doslej običajno izvrševala ª omejitve so sicer mogoče, vendar se utegne zgoditi, da gre za prekomeren poseg v namen služnosti; kvantitativna omejitev voženj ne pride v poštev • tožnik mora izkazati, da je služnost izvrševal v tem obsegu, kot ga zahteva Ppt Priposestvovanje stvarne služnosti (217. Člen SPZ) (1) Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost v dobri veri deset let. (2) Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval. (3) Stvarne služnosti ni mogoče priposestvovati, če je lastnik gospodujoče stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali neposrednega posestnika služeče stvari, če je služnost izvrševal s silo ali zvijačo ali če je bila služnost dovoljena do preklica. (4) Negativne služnosti ni mogoče priposestvovati. Sodba VSRS II Ips 419/2008: Stvarna služnost je v zakonu resda opredeljena ozko, tj. kot razmerje dveh lastnikov, gospodujočega zemljišča na eni in služečega zemljišča na drugi strani. … Vendar pa subjektov stvarnega služnostnega razmerja oziroma, kot v predmetni zadevi, stvarnega služnostnega razmerja v nastajanju ne gre pojmovati tako omejeno. Ena ključnih prvin stvarne služnosti je namreč prav to, da ni ustanovljena v korist določene osebe, pač pa je zavoljo lažjega in učinkovitejšega izkoriščanja gospodujoče nepremičnine ustanovljena v korist njenega vsakokratnega lastnika oziroma, preprosteje rečeno, ustanovljena je v korist gospodujoče nepremičnine. … Kljub temu, da tožničin oče ni bil lastnik, ampak ''le'' posestnik gospodujoče nepremičnine (njena lastnica je bila v tistem času njegova mati, tožničina babica) in je kot tak že tedaj izvrševal sporno služnost, priposestvovalna doba začela teči. Nadaljevanje sodbe VSRS II Ips 419/2008: • Zgrešeno je naposled tudi prizadevanje revidentov po omejitvi vsebine sporne služnosti na največje dovoljeno število voženj po služnostni poti v določenem časovnem razdobju. /.../ tovrstna omejitev služnosti lahko pregloboko zarezala v namen same služnostne pravice, ki je na tnalu, ali ga celo izvotlila. • Stvarna služnost že po naravi stvari omejuje lastnika služečega zemljišča največ toliko, kolikor razsežna sta namen izkoriščanja gospodujoče nepremičnine in narava same služnosti. • V primerih, kot je predmetni, kjer je stvarna služnost generirana ''od dejanskega na pravno'', tj. ko služnost nastane na temelju dolgoletnega izvrševanja na določen način in v določenem obsegu, pa je pomen namena gospodarske izrabe gospodujoče nepremičnine in narave same služnosti še dodatno poudarjen. • Glede na ugotovitve, da tožnica služnost potrebuje za lažje obdelovanje gospodujočega zemljišča oziroma, konkretno, za enostavnejši dostop do tega zemljišča, za dovoz in odvoz materiala v zvezi njegovim obdelovanjem ter za spravljanje pridelkov, je jasno, da bi mogla kvantitativna maksimizacija voženj v ta namen bistveno poseči in ga omejiti. • Predvsem pa bi tovrstna omejitev v procesu pravnoformalnega opredmetenja originarno nastale in s tem že obstoječeslužnosti utegnila pomeniti zožitev vsebine te služnosti, kar je nedopustno tudi s konceptualnega vidika. Stvarna služnost se priposestvuje s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju. Če se je služnost izvrševala na različne načine, se lahko pridobi z najobsežnejšo vsebino samo, če so glede takšnega načina izpolnjeni vsi pogoji. • Vsekakor toženec služnost vožnje s tovornjaki in vlačilci ni mogel priposestovati, saj v takem obsegu služnosti, niti on, niti njegovi pravni predniki, niso izvrševali 20 let. Vendar to ne more biti ovira za priposestvovanje služnosti v manjšem obsegu, to je pravice hoje in vožnje z vsemi vozili, razen tovornjaki, tovornjaki s prikolicami in vlačilci, kot so jo izvrševali že toženčevi pravni predniki v zvezi z dostopom do njihove domačije in do kmetijskih obdelovalnih površin.

Answer 78

VSL sodba II Cp 1470/2011: • Hoja in vožnja ne implicira tudi parkiranja vozil. Pomeni vsebinsko oziroma namensko drugačno - večjo obremenitev služečega zemljišča v korist gospodujočega zemljišča, saj omogoča služnostnemu upravičencu trajnejšo neprekinjeno uporabo služečega zemljišča ob zasedbi zemljišča s parkiranim vozilom. Zato služnostne pravice parkiranja ni mogoče subsimirati pod služnostno pravico hoje in vožnje.

Answer 79

224(1) SPZ: Stvarna služnost preneha, če postane ista oseba lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine. • Ta določba ureja poseben način prenehanja stvarne služnosti, ko ista oseba postane lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine (konsolidacija). Služnost preneha, ker skladno z enim izmed temeljnih načel služnostnega prava, služnost na lastni stvari ni mogoča. • Služnost preneha samodejno, na podlagi zakona, ostane pa vpisana v ZK. Dve možni situaciji: 1. Lastnik lahko predlaga izbris služnosti iz ZK iz obeh nepremičnin → zadošča pisna izjava volje lastnika, ki vsebuje ZK dovolilo. 2. Lastnik ne predlaga izbrisa → če služnost ni izbrisana, »spi«. Ponovno oživi, če nekdo drug pridobi lastninsko pravico na gospodujoči ali služeči nepremičnini. VSL sodba I Cp 468/2018: Eden od primerov prenehanja stvarne služnosti na podlagi zakona je združitev, ko ista oseba postane lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine. To pravilo velja po stališču nekaterih pravnih teoretikov tudi v primeru, če se na obeh nepremičninah vzpostavi identično solastninsko razmerje glede solastnikov in njihovih deležev. V vseh drugih možnih situacijah (tudi v obravnavanem primeru, ko je toženka lastnica gospodujoče nepremičnine in solastnica služeče nepremičnine) pa določbe prvega odstavka 224. člena SPZ ni mogoče uporabiti. Ista oseba je lahko izključni lastnik gospodujoče nepremičnine in solastnik služeče nepremičnine - tedaj pravilo nemini res sua servit ne velja.

Answer 80

NAJEM MORE BIT VSELEJ ODPLAČEN, SLUŽNOST PA NI NUJNO • Najem je obligacijskopravno razmerje. • Najem je zmerja odplačen, kar ne velja za služnost stanovanja. • Najemna oz. zakupna razmerja so podedljiva, če se stranke ne dogovorijo drugače (618. člen OZ). • Čeprav služnost stanovanja ni podedljiva, lahko za čas življenja upravičenca = stabilnejša, saj je ni mogoče odpovedati iz nekrvidnih razlogov. • Pri služnosti stanovanja ni dopusten prenos izvrševanja, med tem ko pri najemni pogodbi poznamo možnost podnajema (gl. tudi 84. člen SZ-1 – lastnik se mora strinjati). • Najem učinkuje tudi brez vpisa v ZK - lahko se vpiše (vpis ima publicitetni učinek), služnost stanovanja pa se pridobi z vpisom v ZK.

Answer 81

• zastavna pravica na nepremičnini • poznamo več vrst zastavnih pravic: pravica zastavnega upnika, da se zaradi nepračila zavarovane terjatve poplača iz predmeta • maš posestne, neposestne itd. • lah maš na eni stvari več pravici, najstarejša ma prednost pred ostalimi, ki se pa tud poplačajo če po prvi kej ostane • upravičenje začne veljati po zapadlosti • učinek na LP: upnik nikoli ne rata lastnik, ampak ko začne uveljavljat hipoteko lah doseže, da pride do menjave lastnika te NP -> hipoteka torej pogojno izključuje LP • neposestna in knjižna pravica (da se vpiše v ZK) • tud če NP ni v ZK to velja (glej slide) • do tretjih oseb ima učinek od takrat, ko so izpolnjeni vsi pogoji (pr zakoniti?) •‘Ker je hipoteka knjižna stvarna pravica, se za njeno ustanovitev zahteva vpis v zemljiško knjigo, ki ima konstitutivni učinek. Izjema od navedenega je zakonita hipoteka, ki nastane v trenutku, ko so izpolnjeni zakonski pogoji. Vpis zakonite hipoteke v zemljiško knjigo ima zato le deklaratorni učinek”

Answer 82

1. Učinek stvarnih pravic proti vsakomur (5. člen SPZ) 2. Učinek proti vsakokratnemu lastniku 3. Učinek na pozneje pridobljene izvedene pravice (ratio?) 4. Učinek proti drugim upnikom zastavitelja

Answer 83

• zastavni upnik more it isti kokr imetnik terjatve, zastavitelj pa ni nujn da je dolžnik -> dolžnik edin neomejeno odgovarja, zastavitelj ki ni dolžnik pa omejeno v višini NP (poroštvo) • če hipoteka ne zadošča, potem terjatev ne ugasne

Answer 84

1) načelo določnosti oz. specialnosti: predmet je lah sam individualno določena samostojna stvar (ti ne morš met hipoteke sam na delu NP), lah pa za isto terjatev zastavmo več individualnih stvari (idealni delež je lah recmo samostojn predmet, lah ga zastavš) • posamezni del lah zastavš, sam na zgradbi načeloma ne razen če maš stavbno pravico (tm je vprašanje a gre za hipoteko na zgradbi ali sami pravici) • s solastniškim deležem lah svobodno razpolagamo skupne lastnine rabš pa solglasje vseh 2) načelo javnosti (vpis v ZK je obvezen, zato je načelo domneve, da se vsi lah seznanjo z vpisanim v ZK) 3) vpisno načelo (nastane konstitutivno, razen če gre za zakonito tm pa dobi učink s tem da so pogoji izpolnjeni in je vpis sam deklaratoren) 4) načelo akcesornosti (stranske stvari bodo vedno delile usodo glavne stvari - terjatve bodo vedno delile usodo glavne stvari) • ne mormo ustanovit hipoteke na prihodnje terjatve, razen če je maksimalna hipoteka: tm lah nastane hipoteka tud če še ni terjatve po dogovoru da je za nevemkok prihodnjih • do vrednosti nepremičnine odgovarjaš • hipoteka preneha z izbrisom iz ZK (če terjatev preneha potem preneha tud hipoteka) 5) načelo vrstnega reda (gleda se nastanek hipoteke) 6) nedeljivost hipotekarnega jamstva (če v zavarovanje terjatve vzameš hipoteko in delno poplačaš terjatev, se hipoteka ne zmanjša, ampak je treba celo terjatev poplačat - tud če pride do delitve NP so ti deli predmet obremenitve s hipoteko) 7) načelo oficialnosti (postopek poplačila terjatve je možen sam po sodni poti, zato rabš nek izvršilni naslov - temu se lah izogneš s hipoteko na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa)

Answer 85

Točno določena nepremičnina → prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (18. člen SPZ). Sestavine → vse, kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari (16. člen SPZ). Pravno nesamostojna stvar – superficies solo cedit. Pritiklina → premičnina, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari. Načeloma je samostojna, v dvomu deli usodo glavne stvari (17. člen SPZ). 140. člen SPZ: Hipoteka obsega nepremičnino v celoti, kot tudi vse njene sestavine in plodove, dokler ti niso ločeni od glavne stvari. Hipoteka obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja.

Answer 86

Glavna stvar = nepremičnina. Superficio solo cedit (8. člen SPZ → vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine, razen če zakon določi drugače). Sestavina ne more biti samostojen predmet stvarne pravice, dokler se ne loči od glavne stvari. VSL sklep II Cpg 766/2001 z dne 23. 10. 2001: Dejstvo, da se zastavna pravica razteza na vse nepremičnine te vložne številke, pa pomeni, da se razteza tudi na tiste dele, ki nastanejo kasneje z gradnjo, prezidavo, dozidavo, torej tudi na zemljišču novozgrajeno gospodarsko poslopje.  Tudi naknadneizboljšave.

Answer 87

Naravni plodovi so do ločitve del matične stvari, z ločitvijo pa postanejo samostojni. Ko se ti ločijo od glavne stvari, pridobi lastninsko pravico na plodovih lastnik glavne stvari, če SPZ ne določi drugače. Kdaj hipoteka na plodovih preneha? Neločeni plodovi se ne morejo samostojno zastaviti, ampak delijo usodo glavne stvari.

Answer 88

Samostojna premična stvar, ki samostojno nastopa v pravnem prometu. V dvomu deli usodo glavne stvari. Obremenitev nepremičnine pomeni tudi obremenitev pritiklin, če ni drugače dogovorjeno. Na pritiklini pridržana LP?

Answer 89

Obremeni se v celoti ali tako, da so obremenjeni samo posamezni idealni deleži. Obremenitev nepremičnine v celoti – razpolaganje vseh solastnikov (ZK in notarsko overjeni podpisi). Lastnik solastninskega deleža lahko ustanovi hipoteko na svojem idealnem deležu, saj z njim samostojno razpolaga. Kaj pa skupna lastnina? Kot celota.  VSK sklep I Cp 1070/2004 z dne 5. 1. 2005: Če je nepremičnina v skupni lastnini, se namreč lahko obremeni le nepremičnina kot celota, kar izhaja že iz splošnih pravil o skupni lastnini, ko idealni delež posameznega skupnega lastnika ni vnaprej določen in zato s stvarjo lahko razpolagajo le vsi skupni lastniki skupaj.

Answer 90

Hipoteka je premoženjska pravica akcesorne narave → vezana na zavarovano T in ni samostojno prometna. HU lahko (pravno učinkovito) prenese hipoteko na novega imetnika samo, če je (prej ali hkrati) nanj prenesel tudi terjatev kot samostojno pravico = hipoteka je omejeno (pogojno) prenosljiva. Učinek prenosa proti tretjim– vpis v ZK.

Answer 91

Glede na pravni temelj: hipoteka, ki nastane na podlagi pravnega posla (pogodbena hipoteka), hipoteka, ki nastane na podlagi sodne odločbe (prisilna hipoteka) in hipoteka, ki nastane na podlagi zakona (zakonita hipoteka). o Hipoteka na podlagi pravnega posla oziroma pogodbena hipoteka nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Vpis ima konstitutivne učinke. SPZ zahteva: ▪ veljaven ZPP = zastavna pogodba (inominatna obligacijska pogodba); ▪ veljaven RPP =zemljiškoknjižno dovolilo; ▪ vpis vzemljiško knjigo– pridobitninačin; ▪ razpolagalno sposobnost. Fiksna in maksimalna hipoteka • MH varuje vse terjatve do vnaprej določenega skupnega zneska, ki izvirajo iz vnaprej določenega upniško-dolžniškega razmerja. • Hipoteka pri MH ni akcesorna terjatvi, ampak U-D razmerju. Posamične in skupne hipoteke. • PH → obremenjena je le ena nepremičnina. • SH → obremenjenih več nepremičnin hkrati.

Answer 92

• varujemo zastavitelja, ker je lah stvar precej več vredna od terjatve (132 ZPZ: nična je taka pogodba) • prepoved komisornega dogovora (ničnost) Prepoved komisornega dogovora (ničnost) Namen prepovedi? Del zastavne pogodbe ali ga pa posebna pogodba. Faza ustanovitve in trajanja zastavne pravica; kaj pa v primeru, da je terjatev že zapadla?

Answer 93

• dogovor da lah zastavni upnik izkorišča tako stvar • ker je to neposestna zastavna je tak dogovor ničen in se ne sme tko jemat • mau drgač je pr ročni zastavi: v tem primeru upnik tega ne sme uporabljat, plodovi so v lasti zastavitelja razen če je drgač dogovorjen (tkoda tm pa je dovoljen) -> pr hipoteki torej ni dovoljen, kle pa gre Prepoved antihreze (152. člen SPZ): Ničen je dogovor, s katerim si hipotekarni upnik izgovori pravico do pobiranja plodov, ki jih daje nepremičnina, ali da bo nepremičnino kako drugače izkoriščal. Hipoteka je neposestna zastavna pravica. Plodovi nepremičnine (naravni ali civilni) imajo lahko pomembno ekonomsko vrednost za zastavitelja.

Answer 94

a) nima veze - hipoteka obremenjuje vsakokratnega lastnika b) odgovarja sam v vrednosti NP, ne sme vzemat kredita •Učinek hipoteke? •Obremenjenost vsakokratnega lastnika. •Prenos LP? •Vsebina poplačilnega upravičenja in obseg obvenozsti novega lastnika?

Answer 95

• pri maksimalni hipoteki ni nujno da neka terjatev že obstaja, važn je, da mamo opredeljeno dolžniško-upniško razmerje • kdo je upnik, kdo je dolžnik, maksimalna dolžnia te hipoteke • pri fiksni hipoteki bi v teoriji šlo, ampak ni znana višina terjatve vnaprej tkoda uresnic bl težko Ppt MH se lahko ustanovi, tudi če še ne obstaja nobena terjatev, ki bo z njo zavarovana. Dovolj je, da se opredeli U-D razmerje, iz katerega bodo izvirale terjatve. o Zadostuje, da se določijo zastavitelj, hipotekarni upnik in najvišji znesek maksimalne hipoteke. Čeprav 129. člen SPZ: možna ustanovitev tudi fiksne hipoteke za zavarovanje bodočih terjatev. Ampak, pri fiksni hipoteki je potrebno že vnaprej, tj. ob njeni ustanovitvi v ZK vpisati tudi podatke o višini, zapadlosti, obrestni meri in morebitni valorizacijski klavzuli. To pa pri bodočih terjatvah pogosto ni mogoče, zato pride v poštev le maksimalna hipoteka. Posledično interpretacija 141. člena SPZ → glede na naravo MH zadostuje, da je opredeljeno U-D razmerje.

Answer 96

• skupna hipoteka (145): se veže na določeno terjatev, sam da je zastavljenih več stvari hkrati -> ena terjatev in več NP -> ena se določ kot glavna (ne pomen da najprej posežeš po njej, ampak da vsi vpisi pri glavni vplivajo tud na ostale) • lah se pozneje razširi še na druge NP (in lah poseže kerokol NP najprej, ni nujno da glavno) • maksimalna: določ se maksimalni znesek, ki predstavlja zgornjo mejo, nastane iz razmerja • predmet varstva ni terjatev ampak razmerje - hipoteka ne preneha v trenutku ko preneha terjatev, ampak preneha ko to razmerje preneha • če so poplačane vse terjatve, še vedno obstaja: ostane prostor, ki se ga lah zapolne z novimi terjatvami • povzetek prednosti teh treh hipotek (fiksna je ponavad za enkratno terjatev, maksimalna je pomembna za poslovna razmerja in razmerja med gospodarskimi subjekti kjer pogosto nastajajo terjatve, skupna je pa ko je terjatev res ogromna in se je ne da z eno zavarovat) Ppt Skupna • Zavarovanje iste terjatve navečnepremičninah. • 1 hipoteka, 1 terjatev,večnepremičnin. • Nastanek z vpisom v ZK. • Predlagatelj določi eno nepremičnino kot glavno → Če se glavna nepremičnina ne navede, se domneva, da je prva navedena nepremičnina v predlogu glavna. • Sočasno z ustanovitvijo skupne hipoteke se obremenijo drugenepremičnine. • Možno jerazširiti skupno hipoteko. • Pojem glavnenepremičnine je pomemben z vidika zemljiško knjižne tehnike. • Poplačilo iz skupne hipoteke: če ob dospelosti ni poplačila terjatve, lahko upnik zahteva poplačilo iz katerekoli nepremičnine in v kakršnemkoli vrstnem redu. Maksimalna • Zavarovanje terjatev, ki nastanejo iz določenega upniško-dolžniškega razmerja in katerih višina in zapadlost v trenutku njene ustanovitve še nista znani. • V ZK sevpiše maksimalen znesek, ki predstavlja zgornjo mejo. • MH namreč varuje le tiste terjatve, katerih vsota v danem trenutku (skupaj z obrestmi in stroški) ne presega najvišjega zneska. • Posebnosti gledenačela specialnosti– kaj je predmet varovanja? • Posebnosti gledenačela akcesornosti. • Kakšna je usoda maksimalne hipoteke, če so v danem trenutku vse terjatve poplačane? • Fiksna hipoteka je idealna oblika hipotekarnega zavarovanja, ko gre za enkratno kreditno razmerje, npr. financiranje nakupa stanovanjske nepremičnine. • Poglavitna prednost MH je v tem, da omogoča zavarovanje cele vrste terjatev med istim dolžnikom in upnikom ob enkratni ustanovitvi hipoteke, kar močno znižuje transakcijske stroške. o Za zastavitelja je pomembno tudi dejstvo, da njegovo hipotekarno jamstvo ne more biti višje od višine zneska maksimalne hipoteke. o Najbolj primerna za pravna razmerja med gospodarskimi subjekti, kjer obstaja potreba po večih kreditih v daljšem časovnem obodbju. • Skupna hipoteka pa pride v poštev, ko pri dolžniku vrednost kredita presega vrednost posamezne nepremičnine.

Answer 97

• Nedeljivost hipoteke pomeni, da stvarne pravice ni mogoče razdeliti tako, da različne osebe postanejo imetniki različnih upravičenj → ni mogoče razpolagati tako, da bi na novega imetnika prenesli samo nekatera upravičenja, ki jih vključuje izvedena pravice. • Izvedena stvarna pravice je nedeljiva tudi, če omejuje osnovne pravne položaje glede več nepremičnin. • Skupna hipoteka tako vključuje upravičenje prednostnega poplačila terjatve iz vrednosti vsake nepremičnine. • hipoteka ne more bit samostojen predmet v prometu (nedeljiva je, ne mormo je prenest na novo osebo na enmu delu) • delno poplačilo: hipoteka ostane do celotnega poplačanja

Answer 98

Hipoteka je neposestna zastavna pravica. Uporablja jo sam ali pa tretja oseba na podlagi pravnega razmerja z zastaviteljem (npr. užitkar). V obeh primerih mora zastavitelj skrbeti za ohranitev vrednosti nepremičnine. Devastacijska tožba. Kaj pa če zastavitelj ne ravna v skladu z odločbo, izdano na podlagi devastacijske tožbe? • posebnost: najprej lah prosi za opomin sodišča, če pa ne preneha ma pa predčasno pravico do prodaje • ker je neposestna zastavna izvršuje to posest nekdo drug, zato lah pride do škodljivih ravnanj -> če pride do tega, lah gre upnik zahtevat da se tako ravnanje preneha (devastacijska tožba) -> če pa ne preneha, pa lah zahteva prisilno izterjavo kljub nezapadlosti terjatve (spet izvršilni naslov, upnik mora devastacijsko situacijo dokazvt) • če mamo notarski zapis o devastaciji, je lah direktno izvršljivo na njem -> morš not met, napisan, da bo zapadla terjatev tud, če pride do neupoštevanja devastacijske (in to je neposredno izvršljiv)

Answer 99

• akcesornost: razveljavitev pogodbe učinkuje ex tunc - kot da nkol ni bla sklenjena, zato tud terjatev ni nikoli nastala in obstajala, zato tud hipoteke ne mormo met (načelo akcesornosti) • E se naj sklicuje na neobstoj zavarovane terjatve U-E

Answer 100

Nepremičnina, ki je v solastnini se lahko obremeni v celoti ali tako, da so obremenjeni samo posamezni idealni deleži. Za obremenitev celotne nepremičnine je potrebno razpolaganje vseh solastnikov (ZK dovolilo in vsi njihovi podpisi morajo biti notarsko overjeni). Če se s hipoteko obremeni solastniški delež na nepremičnini, ni potrebno sodelovanje drugih solastnikov. Vsak solastnik lahko samostojno razpolaga s svojim solastniškim deležem. Kaj pa skupna lastnina? • lahko, ker je idealni delež • na podlagi tega lah s tem prosto razpolagamo • če pa bi bla cela stvar in morjo dat vsi, pol more bit pa ZK dovolilo z overjenimi podpisi

Answer 101

načeloma sam v dveh primerih (ni pogosta situacija): • pri delitvi solastnine na NP in rata lastnik solastnine eden izmed njih - v tem primeru majo oni na njegovi NP hipoteko v višini njegovih idealnih deležev • zakon o dedovanju: dediči, ki so bival z zapustnikom, lah zahtevajo da se določene stvari iz zapuščine dajo njim (čeprav bi na podlagi zakonitega dedovanja dobil nekdo drug, lah zahtevaš ti, in če doklr ne izplačaš tega drugim dedičem potem majo oni na teb če je to NP hipoteko v višini njihovih terjatev)

Answer 102

to ni mogoče -> takšni dogovori so nični po 147 SPZ (in itak so nelogični ker itak ma starejša prednost)

Answer 103

• fiduciant prenese del premoženja v last fiduciarja -> ubistvu gre lahko nekak za posestni konstitut (in prejšnji lastnik obdrži poses); lah so pa tretje osebe (kšni najemniki) • če je terjatev plačana prej, se LP prenese nazaj iz fiduciarja na fiducianata • hibridna pravna narava instituta: fiduciar rata lastnik te stvari, ampak hkrati pa spominja na zastavno pravico, velja neakcesornost • fiduciar je tud do tretjih oseb lastnik (lah tud prenaša, se obnaša kot lastnik) •LP je neakcesorna glede na terjatev (kr se dejansko pridobi LP ki je neodvisna od obstoja terjatve - tud če se LP prenese terjatev ostane) • neakcesornost pride do izraza pri nepogojnosti (terjatev lah preneha pa LP na fiduciarju še kr ostane), razen če je razvezni pogoj, pol nekak je avtomatsk prenos in akcesorna • 201: lah gre za pogojni in nepogojni prenos LP • načeloma se sklepa da gre za razvezni pogoj (ko bo terjatev poravnana, ko bo plačana, tud LP preneha) kar je pogojni prenos, lah je pa koj nepogojni prenos (v tem primeru pa s plačilom terjatve LP ne pride avtomatično nazaj na fiducianta, ampak ostane pri fiduciarju in je treba narest posebej neavtomatičen prenos) • zavarovanje lah ustanovimo neodvisno od obstoja terjatve (tud če ne obstaja še terjatev, tud če je že poplačana, useen) • nastanek: smiselno določila o prenosu LP (zavezolaln, razpolagaln, tradicija, razpolagalna sposobnost) • ZPP: posebej pogodba alpa klavzula recmo v kreditni pogodbi • RPP: sporazum o prenus LP v zavarovanje (202); posest ostane pri fiduciarju, na videz zgleda fiduciar kokr da ma polno posest -> dobroverna tretja oseba se lah zanese na to da jo ma legalno, ker ni publicitete, in jo s pridobitvijo dobi -> ravno zato je določeno da more bit RPP sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (in ta obličnost je ad valorem, drgač je nična, zato da je točno določen) • obvezne sestavine: maš na PPT (+ če je nepogojna ne rabš določat terjatve, ker ni razvezn pogoj) • fakultativne: neobvezne zadeve • plačilna nesposobnost fiduciarja: • izvršba: upniki lah probajo poseč na to od fiduciarja, ampak to ni namenjeno varstvu njegovih upnikov, zato lah prenosnik ugovarja nedopustnost (64) in majo 8 dni za odgovor upniki • stečaj in prisilna poravnava: izločitvena pravica (205 SPZ, da se premoženje fiduciarja izloči iz stečajne mase) • plačilna nesposobnost fiducianta: • kolizija pravice fiduciarja in ostalih upnikov -> če pride do izvršbe fiduciar lah zagovarja nedopustnost te izvršbe, kar je pa razlika je pa ločitvena pravica (lah zahteva prednostno poplačilo na podlagi točno določenega premoženja)

Answer 104

• upniku ta NP nau izročena v neposredno posest, ampak jo obdrži sam lastnik alpa tretja oseba (zakup, najem itd.) -> bistvena razlika z ročno (ker tam dobi sam upnik stvar v neposredno posest) • razlog za razvoj tega: gospodarsko izkoriščanje zadeve + dolžnik je lah odvisen od te stvari in mu drgač ne more odplačvt dolgov + lah bi upnik zmanjševal vrednost zadeve če se ne uporablja in to ni v interesu upnika • NPZ z ročno zastavo: • pr obeh je vrednost premičnine zavarovanje terjatve • pravica do prednostnega poplačila • razlike: • prenehanje terjatve (preneha ex lege pr NPZ, pr ročni pa rabš prenos od upnika + če slučajn zgubi stvar potem bo shit) • posest v času pravice: pr NPZ zgleda kokr da ma dolžnik še vedno pravico, zato se nardi namest prenosa posesti neposredno izvršljiv notarski sporazum (da ne pride do zmišljevanja)

Answer 105

• pr enmu je prenos LP, pr neposestni zastavni je pa omejena stvarna pravica (imetnik take pravice nima polnega razpolaganja s to stvarjo) • razlika tud v sami akcesornosti (fiduciarna je neakcesorna, NPZ pa je zastavna pravica akcesorna do terjatve, torej če je poplačana preneha tud ZP - to se vid pol tud v odstopu od terjatve -> LP se lah prenese pr fiduciar brez terjatve, pr NPZ pa se stvar prenese s terjatvjo) • poplačilo: mau je drgač, ampak pr obeh je zahtevan neposredno izvršljiv notarski zapis (kot publiciteta, zagotovilo) • posebnost pri registrski NPZ (za razliko z navadno): kr je pr registrski v registru zagotovljena publiciteta, ne rabš tok stroge obličnosti!!

Answer 106

a) • čeprav načeloma LP ne more bit vezana na pogoj in rok imamo tukaj izjemo če to določa zakon, in to dela ravno pri tem primeru (prenos LP v zavarovanje + pridržek LP + pr obeh lah sam na premičninah!) • pazi: pr NP je pa prenos absolutno prepovedan (zakaj: kr je RPP ZK dovolilo, ki nikoli ne sme bit pogojno, zato lah že iz tm sklepaš da to nau veljalo) • zlasti: ni omejen tak prenos za LP, dopustni so tud drugi primeri pogojnega prenosa (SPZ izrecno poudarja ta primer) b) • kva je razlika med prenos LP v zavarovanje + pridržek LP: različen namen (pr pridržku gre za to da zadržiš stvar zase, odložni pogoj, medtem ko pr fiduciarni gre za razvezni pogoj) • kaj to pomen: odložni pri pridržku (šele z izpolnitvijo pogoja se LP prenese) VS razvezni (LP se prenese, ampak se lah razveže) • kaj je pridržek LP: čeprav bo izročil prodajalec blago, bo prodajalec ostal lastnik, dokler kupec do konca ne poplača (ma lastnosti obligacij, ma pa stvarnopravne, ker gre za prenos LP pod odložnim pogojem plačila celotne kupnine) • prodajalcu ostane ta LP, posestnik pa dobi nelastniško posest in pričakovanje prenosa • pomen: močno zavarovanje za prodajalca, za kupca pa predčasna uporaba • možno sam glede premičnin (SPZ izključno omejuje + ZK dovolilo ne prenaša pogoja) • podobnosti in razlike: • Pogojni prenos lastninske pravice na premičnini. • Če ni dogovorjeno drugače, fiduciar pridobi LP pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve, medtem ko gre pri pridržku za prenos LP z odložnim pogojem plačila terjatve. • Podobnosti med institutoma se kažejo predvsem v treh vidikih: 1. V obeh primerih se LP pojavlja v funkciji zastavne pravice, 2. v obeh primerih dolžnik stvar ohranja v neposredni posesti, 3. oboje spremlja pričakovanje, da bo dolžnik s plačilom dolga postal pravi lastnik stvari. c) • nepogojni prenos LP: je možno (predvideva se za pogojni, možen pa je seveda nepogojni) • pr temu gre za romansko fiducijo (dva PP: en za prenos, drug za nazaj ker ne pride avtomatsko) • ravno ta nepogojnost kaže na neakcesornost, kar je značilnost tega instituta • pr vseh zastavnih pravicah velja, da ne smeš met komisornega dogovora: ta dogovor za fiduciarno bi lah spominjal na to, in zato je sodišče poudarlo, da ravno za to spoštovanje treba vključt v pogodbo posebne klavzule, da preprečujejo kršitve teh komisornih dogovorov (da se bojo vsi presežki od vrednosti stvari nad dolgom vrnli dolžniku) -> če teh klavzul ni, potem je to nično

Answer 107

prednost: stroškov ne nosi, odgovarja upnik za uničenje in poslabšanje pri ročni recimo (Upnika ne bremenijo hramba in vzdrževanje stvari ter morebitna odgovornost za njeno uničenje ali poškodovanje. ) Slabosti: ( izvedba poplačila, ker se more stvar nazaj prenest nazaj posest, upnik je izposavljen neupravilčenemu razpolaganju (dobroverne tretje osebe se lah zanesejo na videz LP, lah je clo nekdo zastavni upnik pol in to uzame in bo meu prednostno poplačilo pa take fore) o Poplačilo iz zastavne pravice: o Unovčenje ročne zastave (z izročitvijo: neposestna zastava → v ročno zastavo) je možno samo s prodajo, za kar je bistvena posest stvari. o Če zastavitelj noče izročiti stvari, je potrebno posredovanje sodišča. o Zastavni upnik postavljen v šibkejši pravni položaj, saj je izpostavljen nevarnosti neupravičenega razpolaganja zastavitelja s stvarjo. ▪ Zastavitelj nasproti tretjim ohranja videz popolne razpolagalne sposobnosti. ▪ Dobroverni tretji lahko pridobi neomejeno lastninsko pravico na stvari oz. ročno zastavno pravico z boljšim vrstnim redom. ▪ Gl. 156(2) SPZ.

Answer 108

• kaj so obveznosti notarja med hipoteko in NPZ: do te primerjave pride zarad 142 SPZ, ki notarju v trenutku ko se sklene notarska hipoteka nalaga dolžnost da se nemudoma da prenos v ZK pr hipoteki, poleg tega pa pr registrski NPZ govori o smiselnem uporabljanju določb o hipoteki -> ali torej dolžnost nemudoma predlaganja vpisa v ZK velja tud za registrsko NPZ? • sodišče pove da je ZK širša kokr register NPZ, AJPES vod ta register kar je težji nadjt, iščemo negativn izsledek v registru • je pa bistvo teh registrov zagotavljanje publicitete, ki obstaja tud pr premičninah • predpostavke za NPZ smo prevzel od hipoteke (ZPP, RPP itd.) • vpliv vpisa v ta register: en del teorije prav da nima vpis v register nobene konstitutivne vloge, ampak da nastane z PP -> sodišče pa da prav delu teorije, ki zagovarja konsitutivn učinek vpisa ki izhaja iz SPZ • zarad vseh podobnosti med registrsko neposestno in hipoteko -> torej obveznost nemudnega zahtevka za vpis v register obvezuje notarja tudi tukaj • so pa lah predmet registrske zastavne sam zadeve z registri.,mnbv Ppt strnjeno (za več glej 351) Strnemo lahko, da sta (notarska) hipoteka in (registrska) neposestna zastavna pravica instituta stvarnega prava, ki sta umeščena v (ožji) pravni sistem zastavnega prava in imata pomembne stične točke. Pravna pravila, ki ju urejajo, sestavljajo oziroma morajo sestavljati notranje skladno celoto. Ker je tudi pravilo o vpisu neposestne zastavne pravice v RZPP del te celote, ga moramo razlagati tako, da za registrsko neposestno zastavno pravico velja enako, kot je določeno v tretjem odstavku 142. člena SPZ v zvezi z notarsko hipoteko. To pomeni, da mora notar, ki je sestavil notarski zapis o ustanovitvi neposestne zastavne pravice na premičnini, za katero se vodi RZPP, nemudoma po sklenitvi pravnega posla predlagati vpis zastavne pravice v ta register.

Answer 109

a) • zastavitev zaloge je izjema od načela specialnosti: dolžnik lah te zaloge zlo spreminja, vse kar bo v prostoru vo predmet • dopustno je da predmet zavarovanja sicer res ni znan, ampak kljub temu ne glede na to vemo v kermu prostoru so zaloge in vse skp b) • na kaj se Aja opozori: da gre za skupni dogovor za minimalno vrednost zalog ki more obstajat alpa da se upniku • možnost spreminjanja zalog je tveganje, ampak se včash upnikom zdi da bo prou ta način zavarovanja zanje zlo praktičen (ker se bo dal hitr prodat in je konstantna vrednost na trgu (ni bojazni da bi vrednost drastično padla) • tveganje je torej da lah vrednost pade, ampak se z dogovori lah izniči to tveganje (na PPT maš en tak točno določen dogovor) c) • posebnosti: identifikator ni točno določen, ampak je prostor, zaloge se lah spreminjajo • Enolični identifikator zalog ali opreme predstavlja enolični identifikacijski znak nepremičnine, na oz. v kateri se bodo le te nahajale. • Predmet zastavne pravice se lahko ves čas spreminja, če gledamo na predmet zastavne pravice kot na individualno določeno stvar. • namen: omogoči se dolžniku, da se lah ukvarja naprej s svojo dejavnostjo • lah so izdelik in polizdelki, če so pa surovine pa to izgubi značilnost samostojne stvari in na tem nima zastavni upnik pravice na njem, isto na končnih izdelkih nima pravice - sam • končne izdelke: dodatno zavarovanje je lah to da maš tretje osebe in da se da cesija za terjatev do končnih izdelko ki so prodani (glej PPT) • morš ohranjat določeno vrednosr na nek način (recmo izpiski poslovnih knjig itd.) • če se pa ne ohranja in obnavlja zalog, se pa lah ravnaš po devastaciji stvari (174) alpa predčasna prodaja GLEJ PPT 356 ‼️

Answer 110

• če upnik da soglasje, lah dodatno obremeni in proda, lah se tud dogovorita za čšno rabo, če je izven uporabe • dogovor med strankama dodatni: najeme, sankcije za kršitve, za motorna vozila servisi in zavarovanja, za zaloge obveznosti glede obnavljanja, poslovna oprema, določena količina zalog itd. • 172: zarad publicitetne funkcije SPZ določa da razpolaganje je prepovedano, ni pa prepoved absolutna (rabmo soglasje, ampak tud če ga nimaš bo posel veljaven, samo odškodninsko boš odgovoren upniku v notranjem razmerju) + 176: večkratna zastava je možna, če so izpolnjeni pogoji iz 172 (soglasje) in drugi (da se ostale upnike tud prej obvesti o večkratni zastavi) • ni pa odškodninske odgovornosti če se nč ne poškoduje stvar uresnic, ker mamo prednostni vrstni red - sam če pride do škode bo odškodninsko odgovoren Ppt OBVEZNOSTI GLEDE PREDMETA • Skopa ureditev pri neposestni zastavni pravici (gl. 172., 173. in 174. čl. SPZ), pri prenosu LP v zavarovanje: ob odsotnosti dogovora smiselna uporaba določb o neposestni zastavni pravici. • Uporaba zastavljene premičnine (172. člen SPZ): Zastavitelj lahko uporablja zastavljeno premičnino v skladu z njenim ekonomskim namenom oziroma dogovorom z zastavnim upnikom in je nima pravice odtujiti ali obremeniti brez soglasja zastavnega upnika. • V sporazumu pa se stranki lahko podrobneje dogovorita, na kakšen način se lahko stvar uporablja, pod kakšnimi pogoji se lahko stvar prepusti v uporabo tretjim ter kakšne so posledice, če se stvar ne uporablja v skladu z dogovorom (na primer predčasna izročitev, pogodbena kazen, itd.). • Kadar je zastavljeno motorno vozilo, se je smiselno dogovoriti o obveznosti sklenitve zavarovanja, rednega servisiranja, ipd. • Če so predmet zavarovanja zaloge, sporazum natančno določa obveznosti glede obnavljanja zalog, morebitne količinske zahteve ali minimalno vrednost zalog, ki mora biti vedno prisotna na dogovorjenem območju. Podobno velja za opremo. • Sporazum lahko vsebuje tudi natančnejše določbe o načinu nadzora nad obnavljanjem zalog in stanjem poslovne opreme. RAZPOLAGANJE S PREDMETOM • Zastavni upnik je pri neposestni zastavni pravici: posest zastavljene premičnine ostane zastavitelju. • Publicitetna funkcija posesti pri premičninah: navzven ohranja videz lastnika, kar mu omogoča, da z njo neupravičeno razpolaga (jo odsvoji ali obremeni). • 172. člen SPZ zato prepoveduje razpolaganje z neposestno zastavljeno stvarjo. • Kljub temu pa ta prepoved ni absolutna. o Soglasje zastavnega upnika. o Brez soglasja je odsvojitev ali obremenitev kljub temu veljavna, pomeni pa odškodninsko odgovarnost. Soglasje je pomembno predvsem pri navadni neposestni zastavni pravici. o Posebna značilnost registrske NZP je namreč publicitetni učinek. • Pravilo iz 172. člena SPZ se smiselno uporablja tudi za fiduciarni prenos lastninske pravice → fiduciar je izpostavljen tveganju morebitnega neupravičenega razpolaganja s predmetom fiduciarne lastnine.

Answer 111

• NPZ: 175 SPZ, dve možni rešitvi situacije ko pride do nepoplačila terjatve • prostovoljno: posledice ročne zastave, domneva se obstoj sporazuma o izvensodni prodaji • neprostovoljno: podlaga za neposredno izvršbo (s prodajo lah sam z notarskim zapisom tud kle, ali z izročitvijo kar je pa brez notarskega zapisa) • izvensodna prodaja: urejena pr ročni zastavi, lah se oprav na javni dražbi ali na borzi -> kar morš bit pozoren je da upnik tega ko dobi v posest ne more prodat isti dan ampak more dolžnika obvestit o prodaji in lah šele po 8 dneh lah proda ( s tem se kokr zagotovi še en dodaten rok) • fiduciarja: prenosnik mora izročt stvar v neposredno posest -> kle je nekje tud domneva obstoja sporazuma o izvensodni prodaji (tm kjer se sklicuje na določila o neposestni zastavi premičnine) • manjka

Answer 112

• upnik ne dobi posesti, LP se prenese, upnik je lastniški in posredni posestnik, dolžnik je pa neposredni nelastniški posestnik • 60. člen: posestni konsitut (izjema od tega da se LP pridobi z izročitvijo v posest) Pri posestnem konstitutu: • Fiduciar postane lastnik stvari in njen lastniški (posredni) posestnik. • Fiduciant se iz lastnika in neposrednega lastniškega posestnika prelevi v neposrednega nelastniškega posestnika. • Fiduciant ima stvar v neposredni posesti za fiduciarja.

Answer 113

• oseba še ni razpolagalno sposobna (stvari še niso tvoje, lah gre za pridržek lastninske, lah pa sploh še nima v posesti ko prenaša kot fiduciarno lastnino) • fiduciar tud ne dobi s prenosom LP, ampak se prenese LP s trenutkom, ko rata fiduciant razpolagalno sposoben (61. člen SPZ) • ko bo ratou fiduciant • če mamo več anticipiranih fiduciarjev, gre lah sam enmu -> šele ko dolžnik poplača terjatev do prvega fiduciarja bo ratou razpolagalno sposoben da lah dobi drugi fiduciar Ppt Pri fiduciarnem prenosu ne pride do dejanske izročitve, ampak se ta opravi s posestnim konstitutom ali z izročitvijo na dolgo roko (v neposredni posesti tretje osebe, na primer na podlagi najema). Fiduciarni prenos se pogosto opravi vnaprej, s t.i. anticipiranim posestnim konstitutom. Predmet anticipiranega posestnega konsituta je lahko: • stavr, ki je (v trenutku prenosa) v posesti fiducianta in še ni njegova last (zalsti pridržek LP ali ker je bila že fiduciarno prenesena drugemu upniku) oz. • v trenutku prenosa še ni v posesti fiducianta in tudi še ni njegova last (npr. bodoče zaloge). Fiduciar dobi LP šele, ko postane fiduciant razpolagalno sposoben. 61. člen SPZ (1) Če je bila premičnina izročena, ko prenosnik ni imel pravice z njo razpolagati, to pravico pa je pridobil kasneje, je takrat pridobljena tudi lastninska pravica. (2) Če je bila premičnina tako izročena več pridobiteljem, je lastninsko pravico pridobil tisti, ki mu je bila stvar prvemu izročena.

Answer 114

• lah se dogovorijo za neko posebno rabo -> 172 (uporaba zastavljene premičnine) • maš pogoje na PPT • tole najverjetneje ne bi šlo, razen če bi se upnik prou strinjou (ker rent a car kr zmanjša vrednost - daš načeloma v dogovor) • prepoved razpolaganja ni absolutna za prodajo - če zastavni upnik da soglasje, lah proda in ga poplača • zastavni upnik se lah tud dogovori da na stvari ostane dolžnost za zavarovanje (na to morjo predvsem drugi upniki pazt) -> upnik lah od novega dolžnika (kupca) poplačilo terjatve in pride do izvršbe • to si tud v knjigi poglej Ppt 172.členSPZ:Uporaba zastavljene premičnine Zastavitelj lahko uporablja zastavljeno premičnino v skladu z njenim ekonomskim namenom oziroma dogovorom z zastavnim upnikom in je nima pravice odtujiti ali obremeniti brez soglasja zastavnega upnika. • Način uporabe stvari se objektivizira (interesi upnika). • Ekonomski namen je pravni standard. • Možen poseg v dotedanji način uporabe stvari, če ta ni v skladu z ekonomskim namenom. • Drugače je, če je zastavnemu upniku neobičajen način uporabe znan ob ustanovitvi neposestne zastavne pravice. • Splošno pravilo rabe v skladu z ekonomskim namenom stvari pa se mora umakniti posebnemu pravilu, ki se dogovori med strankama. • Prepoved razpolaganja med trajanjem neposestne zastavne pravice ni absolutna. • Soglasje zastavnega upnika. • Že pred zapadlostjo zavarovane terjatve se lahko pokaže ugodna priložnost za prodajo zastavljene stvari. • Če zastavni upnik s tem soglaša, lahko zastavitelj sam in v svojem imenu proda stvar, ne da bi kršil svoje dolžnosti iz zastavne pravice. • Nadomestilo za zavarovanje.

Answer 115

• 256 SPZ • gre za odstop načela superficies solo cedit -> na podlagi tega lah imetnik stavbne dobi lastninsko nad stavbo na parceli, ki ni v njegovi lasti • dost sprememb z novo novelo: stavbna pravica zdj ni več omejena na 99 let, ampak je lahko tud na nedločen čas + ratala je prenosljiva (lah pravico prodamo in jo lah nekdo za nami podeduje) • pr ns od 2003 v SPZ, izvedena niz LP • ni nujno, daj stavba že zgrajena -> lahko se šele zgradi čez neko obdobje • mi lah s stavbno obremenimo samo celotno NP, ne morš solastniškega deleža v nobenem primeru obremenit • ekonomski pomen: velikrat je to precej cenejš kokr LP na NP in je to z vidika investitorjev bl ugodno + če mamo mi neko javno dobro tega načeloma ne mormo kupt, lah mamo pa gor ustavno pravico • predloge zakona greš lah gledat gor na poročevalca DZ!

Answer 116

• širitev uporabe instituta stavbne pravice • zarad sodobne gradnje rata stavbna pravica za nedoločen čas (ni smiselna časovna omejenost v primerih gradnje infrastrukturnih objektov za potrebe GJS) • nadomestilo ob prenehanju: prej je blo kogentno določeno da more bit in da ne sme bit manj kot polovica povečanja vrednosti NP -> zdaj mora bit v vrednosti povečanja tržne vrednosti NP, če se stranki ne dogovorita drugače (po novem se lah odpoveš) ali če zakon ne določa drugače • na iusinfo je res fajn RES fajn dobit ker lah vidš zakona enga zravn drucga

Answer 117

• stavbna je prenosljiva, osebna pa ni, prenosljivo je sam izvrševanje • odstop od superficies solo cedit - osebna tud nkol nau meu LP, stavbna pa ma • oboje formalno obremenjuje celotno NP (ne glede na to al zajema sam del) • pr stvarnih je stavbna vezana na imetnika in ne vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča

Answer 118

omeji jo, lah si tud lastnik garaže pod parcelo, kar pomen da bi zgodnjo parcelo lah uporablou tud lastnik -> ni nujno, daj v celoti izključena • stvarnopravna obremenitev, ki učinkuje proti vsem pravnim naslednikom lastnika • LP lastniku zemljišča ostane • poseg v upravičenje rabe in uživanja (lah je popoln poseg in ostane gola Lp, lah pa maš skupno rabo lastnika parcele in imetnika stavbne)

Answer 119

• odvisn, a je bla prej al pol: stavbne pravice ostanejo sam če so nastale pred pravicam zastavnih upnikov, če so nastale pol pa prenehajo

Answer 120

■ Superficies solo cedit – Različen lastniški položaj na zemljišču in na njem zgrajemenem objektu. – Fikcija: stavbna pravica je izenačena z zemljiščem → zgradba v času trajanja stavbne pravice ni sestavni del zemljišča, ampak sestavni del stavbne pravice (=/= položaj premičnine). – Stavbna pravica je nova nepremičnina, ki z ustanovitvijo “vstopi” v pravni promet. ■ Načelo specialnosti – Samo individualno določena samostojna stvar je lahko predmet stvarnih pravic, razen če zakon določa drugače. – Zgradba, ki je sicer sestavina nepremičnine, se v pravnem pogledu osamosvoji. – + vedno bremeni celotno nepremičnino, na kateri je ustanovljena.

Answer 121

– Ne samo objekti, namenjeni bivanju ali opravljanju določene poslovne dejavnosti. – Že zgrajena zgradba (do ustanovitve stavbne pravice je to del zemljišča) ali pa zgradba še ne obstaja. ■ Imetnik najprej pridobi stavbno pravico in šele nato zgradi zgradbo → splošno pravilo o prirastu k zemljišču? Sodba Višjega sodišča v Mariboru I Cp 563/2023 z dne 12.3.2024: Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje, je pojem zgradbe, za katero se lahko pridobi stavbna pravica na določeni nepremičnini, treba razlagati zelo široko in obsega kakršenkoli zgrajen objekt. Bistvo zgradbe je, da je njen namen trdna in razmeroma trajna povezanost z zemljiščem, sem pa je med drugim šteti tudi različne napeljave nad ali pod zemljiščem (zgrajeni kanali, jaški, cevi, vodnjaki ipd). Tako niso utemeljena zatrjevanja tožencev, da povezovalnega cevovoda, ki teče pod zemljiščem tožencev, ni šteti za zgradbo.

Answer 122

včash je blo določen do 99, zdj je lah neomejena (izjema je bla, ker je šlo za superficies solo cedit in da bi mogl ostat omejeno)

Answer 123

257. člen • 1: veljaven PP + ZK dovolilo in vpis • 2: pogodba o ustanovitvi (ime lastnika NP, ZK oznaka, opis stavbne kr lahko recmo in lastnik in upravičenc skp izvršujeta, čas trajanja, nadomestilo v obliki enkratnega ali večkratnega zneska, lahko pa je tud brezplačno oz. neodplačno) • 3: stavbna pravica ne sme bit omejena z razveznim pogojem (problem, da razvezn sploh ni nujno da kadarkol nastopi in pride do neomejene negotovosti in posega v LP, stavbna bi bla tko na nek način časovno neomejena kar je pa clashal z 99 let) • stranke so doklr je blo 99 let lahko še vseeno stavbno ponovno ustanovile - tihega podaljšanja ni, more bit ponovno ustanovljen • odločba o razveznem pogoju: ali je to način prenehanja al je to razvezni pogoj -> sodišče je reklo razvezni pgooj in ponovilo zakaj je prepovedan

Answer 124

(ni vezana na osebo in je zato prenosljiva; SPZ govori samo o prenosljivosti in ne o podedljivosti, ampak je nekak sprejeto da je stavbna vseen lah predmet dedovanja) • ZPP + RPP + razpolagalna sposobnost (ima imetnik stavbne, ne lastnik NP + ne rabi soglasja od lastnika NP) • možn pa je dogovor, da se imetnik stavbne zaveže, da določen čas ne bo razpolagal s stavbno (ampak to je obligacijskopravni posel, lah je pol pogodbena kazen in odškodninska odgovornost) • stavbna je premoženjska pravica zato je lah zastavljena -> problem, če vmes preneha -> SPZ 264 to rešuje tko da po prenehanju stavbne na terjatvi ki jo ima imetnik stavbne za plačilo nadomestila (ker po prenehanju stavbne more lastnik zemljišča plačat nadomestilo) • nadomestili sta dve: ena na začetku ena na koncu (v procesu stavbne plačuje imetnik lastniku, na koncu pa lastnik imetniku, pol je pa še eno nadomestilo ki ga lah določa sodišče ampak do tega še pridemo) • predkupna pravica lastnika NP do stavbne pravice: ni zakonite, ampak je pa lah predmet dogovora in se ustanovi pogodbena predkupna

Answer 125

• pogodba o ustanovitvi stavbne (obligacijskopravno -> v pisni more bit nujno, ker je NP) • 259: imetnik stavbne ma zlo primerljiv položaj z užitkarjem (zemljišče/NP lah uporablja in uživa) -> če v pogodbi ni natančneje opredeljeno, ma imetnik stavbne v celoti pravico izkoriščat in uporabljat in uživat NP • lah se v pogodbi tud določi tip zgradbe, če še ni zgrajena (če ni določen pa lah karkol) • nadomestilo (enkratno, periodično, odpovemo) • čas trajanja (nedoločen, določen čas) • možni tud drugi dogovori (predkupna imetnika stavbne, prednostna glede obnovitne stavbne)

Answer 126

• redno prenehanje: izbris iz ZK (učink izbrisa konstitutiven, ker pretek časovnega obdobja ni dovolj, more bit izbrisan) • združitev LP in stavbne • dogovor o predčasnem prenehanju (pisna izjava zastavnega upnika, da s prenehanjem soglaša) • PNM sodba sodišča zaradi kršitve imetnika stavbne v obliki neplačevanja nadomestila za uporabo (posebej sodišče vedno presoja okoliščine)

Answer 127

– Superficies solo cedit. – Nadomestilo v višini povečanja tržne vrednosti nepremičnine, če se ne dogovorita drugače ali če drug zakon ne določa drugače. ■ Razlika med tržno vrednostjo celotne nepremičnine (zemljišča z zgradbo) in tržno vrednostjo samega zemljišča ob prenehanju stavbne pravice. ■ Če se tržna vrednost ne poveča? ■ Negotovost.

Answer 128

• pod pogojem vzajemnosti -> če si oporočni dedič ki bi biu tud zakonit se vzajemnost domneva, če je pa oporočni dedič ki ni hkrat tud zakonit je pa treba vzajemnost ugotovit • kle bi šlo za tretjo državo: lah dobi ta tretja kategorija sam z dedovanjem, ona bi kle dobila ker je zakonec • OECD: ja, isto, lahko dobijo ker za njih velja isto kokr EFTA in za EFTO velja isto kokr za EU in za EU velja isto kokr za državljane Slovenije in lah priposestvujejo

Answer 129

• dedovanje + vzajemnost • dobi ona na podlagi hipoteke, ker ni nobene omejitve da tujc neb mogu bit zastavn upnik

Answer 130

dodelitev odškodnine (razvije kot pravico ESČP in ni konvencijska pravica)

Answer 131

• po kakšnih kriterijih presoja ESČP, al je pršlo v tak poseg (baza v Švedskem primeru): 1) ali v konkretnem primeru obstoji premoženjska pravica, ki jo je mogoče uvrstiti pod 1. člen Dodatnega protokola? 2) ali je prišlo do posega v to pravico? 3) kakšna je narava tega posega? -> tri možnosti a) poseg v mirno uživanje premoženja b) odvzem premoženja c) nadzor uporabe premoženja • hujši kot je poseg, večja odškodnina 4) ali je tak poseg dopusten? -> je, če (vse tri more bit) • je poseg pravno predpisan • je v javnem interesu • je sorazmeren

Answer 132

• neposredna nevarnost, intenzivnost primerna, takojšnjost • pogoje se razlaga restriktivno • takojšnjost je kle problem • kle to ne bi šlo, ker je dajou opozorila

Answer 133

• predpostavke motenjke -> šest jih je: aktivna, pasivna legitimacija, motilno ravnanje, protipravnost, rok, pravni/ekonomski interes

Answer 134

• kavzalnost: če je ZPP pol tud RPP ne bo veljaven (ZK dovolilo) in vse skp pade, LP ostane pri prodajalcu razen če priposestvuje vmes kupec v dobri veri • kavzalnost: zato da je prenos veljaven, rabmo nujno veljaven zavezovalen • sanira se z izbrisno tožbo

Answer 135

• pr e ni dobroverne lastniške, zmanjka dobrovernost • praviln odgovor je d

Answer 136

• stroški gremo po dobrovernem, pr plodovih more vrnt sam plodove ko jih še ma (nemu ni treba vrnt tiste dohodke ko jih je dobu od najema), dobroverni za poškodbe nau odgovarjal nedobroverni pa bi razn tisto kar bi se tud drgač naredla • uporabnina: ni treba mu plačat, sam nedobroverni • stroški se odštevajo od tvojih koristi (torej če ti stvar daješ v najem in maš also stroške se ti vrne sam razlika) • nedobroverni • subjektivna vrednost: kok stvar pomen za lastnika (kok so lastniku ušeč, tok lah zahteva da se povrne!!!) •3 leta • možnost uporablat je za nekej že dost

Answer 137

• odsvoji lah čist normalno, ampak pr NP majo ostali solastniki predkupno pravico (brez tega da ponudi solastnikom tega ne more Blažu odsvojit) • ja, ker je nujn posel: kle gre za posel rednega upravljanja, kle preglasujeta in je to izpolnjeno (lah se pa sodišče meša noter v unmu nepravdnemu če nekdo predlaga ukrep pa večine ne dobi) • delitev lah vedno zahteva vsak solastnik razen ob neprimernem času, dogovor nau veljaven • oni se probajo zment, če se pa ne bojo pa grejo pred sodišče -> če se le da pride do fizične delitve glede na interese, če ne pa civilna delitev -> stvar se proda in se izplača solastnike -> lah pa en solastnik predlaga da rata solastnik NP ali premičnine, pol more izplačat ostale in majo hipoteko, torej en lah predlaga da bo odkupu

Answer 138

• kaj mora bit v pogodbi o medsebojnih: kdo je upravnik, oblikovanje rezervnega sklada, način upravljanja in uporabe skupnih delov itd.) • potreba po imenovanju upravnika maš ene nujne pogoje kdaj (8 posameznih delov in več kot 2 lastnika + nujni primeri) -> lah se pa že dogovorijo prej -> zakaj ga rabmo: da zastopa use skp, da upravlja z rezervnim skladom • imenovanje upravnika je posel rednega upravljanja - rabjo met polovico solastniških, lah se pa tud v nepravdnem pros sodišče • gospa Zupan: lah proda stanovanjee

Vaje Flashcards

(168 cards)