1
Q
Elementi enosklepnega sistema
A
●Hrbtenjača
●Periferni živec
●Mišica
●Sinovialni sklep
●Živčna celica
●Okončina
●Receptor
●Ročica
2
Q
Lastnosti mišice
A
●Vzdražnost (kemični, električni, mehanski dražljaj)
●Prevodnost
●Kontraktilnost
●Prilagodljivost (rast, regeneracija)
3
Q
Naloge mišice
A
●Generator gibanja
oRotacija telesnih segmentov
oStabilizacija sklepov
●Generator toplote
●Rezervoar
oEnergijskih snovi
oVode – dehidracija
oOstalo
4
Q
Naloge tetiv
A
●Prenos sile
●Dušilec
●Hramba elastične energije
5
Q
Naloge ligamentov
A
●Fiksacija sklepov
●Ohranjanje sklepne špranje v smiselnem položaju
6
Q
Naloge kosti
A
●Mehanska opora telesnih segmentov
●Produkcija rdečih krvničk
●Shramba za Ca in P ione
●Prenašanje obremenitev
7
Q
Sestava kosti:
A
●Voda 20%
●Kolagen 35%
●Soli 45%
8
Q
Obremenitve kosti
A
●Raztezanje
●Stiskanje
●Upogibanje
●Torzija
●Strižne sile (kombinacija stiskanja in vrtenja)
9
Q
Tipi sklepov
A
●Fibrozni (lobanja)
●Hrustančni (rebra)
●Sinovialni (prosto gibljivi)
10
Q
Funkcija sklepov
A
●Mobilnost
●Prenos sile med segmenti
11
Q
Naloge sklepnega hrustanca
A
●Večja kontaktna površina
●Drsenje
●Dušenje
12
Q
Lastnosti sklepnega hrustanca
A
●brez žil
●brez limfnih kanalov
●brez živcev
13
Q
Sklepni hrustanec- specializacija
A
●diskusi
●meniskusi
14
Q
Mehanizmi dušenja (upiranja) obremenitve pri sklepnem hrustancu
A
●Deformacija kolagenske strukture
●Upor vode pri prehodu skozi kolagensko strukturo
15
Q
Sklepa ovojnica
A
●Mehanska vloga:
oOmejitev amplitud v sklepu
oSkrajša pri imobilizaciji
●Senzorna vloga:
oPodatki o položaju sklepa
16
Q
Funkcije živčnega vlakna:
A
●Sprejem signala
●Vrednotenje signala (da/ne)
●Prenos signala
17
Q
Vrste živčnih vlaken
A
●Aferentna (senzorna) živčna vlakna: Ia, Ib, II, III, IV
●Eferentna (gibalna) živčna vlakna: Aα, Aβ, Aγ, B, C
18
Q
Telesni senzorji – glede lege
A
●Eksteroreceptorji – zunanji
●Interoreceptorji – notranji
●Proprioceptorji – gibanje
19
Q
Telesni senzorji – glede funkcije
A
●Mehanoreceptorji – pritisk
●Termoreceptorji – temperatura
●Fotoreceptorji – svetloba
●Kemoceptorji – metabolični produkti
●Nociceptorji - bolečina
20
Q
Telesni senzorji – glede morfologije
A
●Prosti živčni končiči – nociceptorji
●Zaščiteni živčni končiči – specializacija
21
Q
Mišičnega vretena - funkcije
A
●Merjenje dolžine mišice – II aferenca
●Merjenje hitrosti raztezanja – Ia aferenca
●Kontrola vzdržanosti α motoričnega nevrona – γ + Ia
22
Q
Sklepni senzorji
A
●Ruffinijevi končiči: položaj, razdalja, kotna hitrost, pritisk
●Pačinijeva telesca: sila, pospešek v sklepu
●Golgijevi končiči: napetost v ligamentih
●Prosti živčni končiči: mehanske obremenitve, kemične snovi
23
Q
Kožni senzorji – vrste
A
●Pritisk
●Temperatura
●Raztezanje
●Površina kontakta
24
Q
Kožni senzorji – vloga
A
●Zaščita
●Selektivna rekrutacija motorične eneote
●Podpora propriocepciji
25
Topologija mišičnih vlaken
●Histokemiča: I, IIA, IIB
●Mehanska: počasna vzdržljiva, hitra vzdržljiva, hitra utrudljiva
●Biološka: počasna aerobna, hitra aerobna, hitra glikolitična
26
Elektromiografija – EMG
●Vir EMG signala
●Analiza EMG signala
●Uporaba EMG
27
Značilnosti EMG elektrod
●Materialni
●Polarnost
●Lokacija
opoložaj elektrode na mišici
omedelektrodna razdalja
ogibanje koža mišica
opresluh
●Priprava kože
●Priprava elektrode
●Hranjenje elektrode
27
Znotrajmišični EMG
●Žičnate elektrode
●Igelne elektrode
28
Analiza EMG signala – časovni prostor
●Surovi EMG signal
●Poravnava osnovne linije
●Obračanje signala
●Gladenje signala
●Integracija (površina pod krivuljo na intervalu)
●Amplituda signala (v časovni toki)
●Amplituda vrh do vrha (evocirani potenciali)
●Povprečenje (ponavljajoči dogodki)
●RMS (koren povprečnega kvadrata)
29
Analiza EMG signala – časovni prostor
●Surovi EMG signal
●Obračanje signala
●Gladejnje signala
30
Obdelana EMG amplituda
●Poravnava osnovne linije
●Obračanje
●Glajenje signala
31
Analiza EMG signala – frekvenčni prostor
●Močnostni spekter EMG signala
●Mediana frekvenca
●Srednja močnostna frekvenca
32
Filtriranje EMG signala – filter prepusten za:
●Nizke frekvence
●Visoke frekvence
33
Mehanski odziv mišice na enojen električen dražljaj je odvisen od
●Tipa mišičnih vlaken
●Mišične lokacije
●Zunanjih in notranjih pogojev
34
Vplivi na pojavljanje miotatičnega refleksa
●Stopnja mišične aktivacije (sproščena/aktivna)
●Hitrost raztezanje
●Amplituda raztezanja
●Začetna dolžina mišice
35
Polovični relaksacijski čas
●Vračanje Ca v sarkoplazemski retikulum
●Ca upade
●Zmanjšanje števila vzpostavljenih prečnih mostičev
36
Periferni živčni sistem
●Miotatični refleks
●Recipročna inhibicija
●Rekurentna inhibicija
●Alfa-gama koaktivacija
37
Faze kontrakcije
●Živčni akcijski potencial
●Sinaptični prenos
●Sarkolemski akcijski potencial
●Prevajanje T-cevčice
●Sproščanje Ca iz Ca cistterne (Izločanje Ca v SR)
●Vezava Ca na tropomin (ob dovolj visoki koncentraciji)
●Povezava aktin-miozin
●Vračanje Ca nazaj v cisterno
38
Bistveni refleksi za kontrolo gibanja
●Miotatični refleks
●Golgijev kitni refleks
●Rekurentna inhibicija
●Recipročna inhibicija
●Refleks nasprotnega ekstenzorja
●Hoffmanov refleks
39
Hoffmannov refleks – vplivi nanj
| Večja vzdraženost
●Jendrasikov manever
●Vadba za moč
40
Hoffmannov refleks – vplivi nanj
| Manjša vzdraženost:
●Koordinacija (balet)
●Ravnotežje
●Velik obseg vadbe
●Pretereniranost
●Starost
41
Tonični vibracijski refleks
●Refleksna zanka: miotatični refleks
●50 – 150 Hz
●Recipročna inhibicija
●Uporaba: rehabilitacija po kapi
42
Predsnaptična inhibicija
●Deluje na Ia in II aferenco
●Inhibira akson aference
●Zmanjša izločanje transmiterija
●Različen odziv na isti razteg
●Viri:
oSupraspinalni
oIII in IV aference
43
Kaj vpliva na aktivacijo α – motoričnega nevrona
●Možgani
●Ia aferenca
●Predsinaptična inhibicija
●γ motorični sistem
44
Akutni vplivi na reflekse
| Zmanjšanje miotatičnega refleksa in refleksa H
oAktivno raztezanje mišice (tek)
oPasivno raztezanje – akomodacija
oGibalna strategija (dušenje)
oBoleči dražljaj na metatarzalni del stopala
oUtrujenost (pH, izčrpanost)
45
Akutni vplivi na reflekse
| Povečanje miotatičnega refleksa
oZnižanje pH za 0,2
oGibalna strategija (akcija)
oBoleč položaj za peto
46
Vplivi na reflekse
| Kronični (vpliv vadbe)
●Zmanjšanje miotatičnega refleksa
oBalet, tek na dolge proge
●Povečanje miotatičnega refleksa
oSprint, poskoki
47
Kinestezija = sposobnost uporabiti informacije iz receptorjev za
●Zaznavanje položaja telesa oz. njegovih delov
oZaznavanje položaja našega telesa – aktivna- pasivna reprodukcija položaja
oZaznavanje začetka gibanja
●Razlikovanje občutka napora in teže
o Vnaprejšnja kontrola gibanja
oPovratna kontrola gibanja
●Določevanje časovnega poteka gibanja
oSprožitev ukaza za gib (vnaprejšnja kontrola gibanja)
oZaznavanje začetka gibanja (povratna kontrola gibanja)
48
Izvor signalov iz receptorjev:
●Mišice
●Kože
●Tetive
●Sklepov
●Ligamentov
●Vestibularni sistem
49
Ključni senzor pri kinesteziji
mišično vreteno
50
Poslabšanje zaznavanja položaja
●Vibriranje
●Ishemija
51
Mehanizmi aktivacije mišice
●Rekrutacija motoričnih enot
●Frekvenčna modulacija akcijskih potencialov
●Sinhronizacija motoričnih enot
●Kroženje motoričnih enot (samo pri živalih)
52
Rekrutacija motoričnih eno
●Henemannov princip (velikost ME)
●Prag rekrutacije motoričnih enot
●Vpliv na tip mišičnih vlaken
53
Frekvenčna modulacija
●Zlivanje skrčkov
●Frekvenca akcijskih potencialov 🡪 sila mišice
54
Rekrutacija motoričnih enot in frekvenčna modulacija
●Motorične enote s platojem
●Motorične enote z linearno rastjo
●Rekrutacija do 50 80% Fmax
55
Metode za določanje nivoja aktivacije
●Primerjava največje izometrične in ekscentrične sile
●Metoda vrinjenega skrčka
●Metoda dodatnega vlaka električnih impulzov
56
Mehanske značilnosti mišic
●Odnos sila čas; F(t)
●Odnos sila dolžina mišice; F(l)
●Odnos sila hitrost spremembe dolžine mišice; F(v)
57
Dejavniki napora v sklepu
●Sila mišice
●Ročica sile mišice
58
Odnos sila-hitrost
| Dejavniki vpliva
●Število prečnih mostičev
●Sila na prečni mostič
●Viskoznost
59
Moč v športu – primeri
●Sprint (pospeševanje telesnih segmentov)
●Dvigovanje uteži (pospeševanje uteži)
●Kolesarjenje (optimalno prestavno razmerje)
60
Načini kontrole prečnih mostičev
●Velikost aktivacije mišice
●Dolžina mišice
61
Togost na kratki razdalji je odvisna od
●Dolžine mišice
●Nivoja aktivacije
62
2 vidika kontrole
●Togost na kratki razdalji
●Refleksi (povratna kontrola – povratna zanka)
63
Mišična arhitektura
| Trikomponentni mehanski model sarkomere
●CE-kontraktilni element
●SE-serialni elastični element
●PE-paralelni elastični element
64
Odnos sila – hitrost
| anatomski dejavniki hitrosti
●število sarkomer v zaporedju
●kot penacije
●serialna elastičnost
●ročice (mišica, zunanja sila)
●struktura mišičnih vlaken
●sila mišice/masa bremena
65
Vpliv arhitekture na odnos navor – kot
●Lc - dolžina mišice
●Fm - sila mišice
●Ft - osna komponenta Ft
●Fn - radialna komponenta sile
●d - ročica Fm v sklepu
●c - proksimalna ročica
●q - distalna ročica
66
Lastnosti dvosklepnih mišic
●povezujejo gibanje dveh sklepov
oracionalizacija
okoordinacija
●hitrost krajšanja je manjša F(v)
●prenos energije med segmenti
67
Nivo kontrole našega gibanja
●refleksi – hrbtenjača (nizko-dol)
●CGV
●Možgani (korteks)
68
Kontrola gibanja: CGV (centralni generatorji vzorcev) – gibalni vzorci za avtomatizirana
●Lokomocija
●Dihanje
●Požiranje
●Obrambne reakcije
69
Senzorna modulacija CGV – vloga senzorne informacije
●Prispeva k začetku in ohranjanju ritmičnih gibanj
●Fazični senzorni signali sprožijo glavne fazne premike
●Regulira velikost motorične aktivnosti
●Prilagajanje refleksnih poti med gibanjem
70
Stopnje prostosti pri gibanju
●Anatomske (skelet, mišice, kite)
●Nevralne (gibalni programi)
●Ostale (socialne, etične, ….)
71
Gibalne strategije
●Ohranjanje drže
●Zadevanje cilja
●Koaktivacija
●Balistična gibanja
oEkscentrično-koncentrično naprezanje
oProksimalno-distalni princip
72
Periferni vidiki kontrole
●Refleksi
●Gama sitem
●Predsinaptična inhibicija Ia aference
73
Ohranjanje ravnotežja – ravnotežje = motorična sposobnost, s katero se izogibamo padcu; je
● živčnega sistema (kontrola)
● mišično skeletnega sistema (izvedba)
● senzornega sistema (informacije)
74
Uravnavanje drže = mehanizem za ohranjanje ravnotežja
● stabilnost/ravnotežje
● orientacija
75
Ohranjanje ravnotežja – integracija senzoričnih informacij
● Vid
● Vestibularni sistem
● Propriocepcija (mišica, sklepi, podplat)
76
Ohranjanje ravnotežja – gibalna kontrola
● Odprta zanka (začetek gibanja, korekcija, naučeno)
● Zaprta zanka (zaznavanje porušitve ravnotežja, pozicija telesa in telesnih segmentov)
77
Vloga CŽS pri ohranjanju ravnotežja
● Približna ocena telesne orientacije zaradi zakasnitve senzoričnih informacij
● Ocena orientacije vključuje več senzoričnih sistemov, vsakega s svojim referenčnim sistemom
● Senzorični signali niso vedno zanesljivi (senzorične iluzije)
78
Vloga posameznih sistemov pri ohranjanju ravnotežja
| Vidni priliv:
● Položaj in gibanje glave glede na okolico
● Položaj vertikale
● Lažni občutek gibanja (ohranjanje razdalje)
● Zagotavljanje stabilnost slike na mrežnici med gibanjem glave (vestibulookularni refleks)
● Učinkovit pri nizkofrekvenčni stabilizaciji telesa (< 1 Hz)
● Pomanjkljivo vidno informacijo kompenzira večji poudarek na ostalih virih informacij)
79
Vloga posameznih sistemov pri ohranjanju ravnotežja
| Vestibularni sistem:
● Posreduje informacije
o Orientacija v prostoru glede na gravitacijo
o Kam se premikamo
o Kotne in linearne pospeške glave (hitri premiki glave)
● Sodeluje pri uskladitvi očesnih gibov
● Nevtralizacija sile gravitacije (antigravitacijski tonus)
80
Vloga posameznih sistemov pri ohranjanju ravnotežja
| Proprioceptivni sistem:
● Posreduje informacije o
o položaju telesa glede na podporno ploskev
o medsebojni legi delov telesa
● Glede na hitrost prilagajanja delimo receptorje
o Fazične (hitre)
o Tonične (počasne)
● Sklepni receptorji občutljivi na končne amplitude
● Mehanoreceptorji stopala glavni vir signalov za ravnotežje nad fiksno stabilno ploskvijo
81
Antigravitacijske mišice
● m. erector spinae
● m. iliopsoas
● m. abdominalis
● m. gluteus medius
● m. tensor fascia latae
● m. biceps femoris
● m. gastrocnemius
● m. soleus
● m. tibialis anterior
82
Strategije ohranjanja ravnotežja
● gležnja
● kolka
● koraka
83
Trije vrhovi zadevanja cilja
● štart (pospeši)
● zaviranje (usatvi)
● blokada (stabiliziraj)
84
Koaktivacija
| Pojavljanje:
● Učenje novega gibanja
● Natančnost gibanja
● Ravnotežje
● Tveganje
● Sestavni del gib. programa ( iztegovanje sklepa)
● Posebni primeri (iztegovanje nog lombardov paradoks)
85
Koaktivacija
| Vloga:
● Večji refleksni odziv (M2 in M3)
● Večja togost sklepa
● Večja poraba energije
● Stabilizacija sklepa (strižne sile, zapiranje sklepa)
86
Ekscentrično-koncentrično naprezanje
| primerjava s koncentričnim naprezanjem
● večja sila
● večja hitrost
● večja ekonomičnost
87
Faze aktivacije
● faza predaktivacije
● refleksno kontrolirana faza
● zavestno kontrolirana faza
88
Pogoji, da delamo znotraj amplitud in življenja prečnega mostiča
● kratki kontaktni časi
● majhne amplitude giba
89
Udarec s peto od podlago
● gleženj (pronacija, udarec)
● koleno (rotacija, udarec)
● kolk (udarec)
● hrbtenica (udarec)
ŽMOG
flashcards
Decks in class (7)
# Cards
