1
Q
Ali ledvička (mišljeno na trenažerju) vpliva na odnos sila:hitrost?
A
NE
2
Q
Ali pri linearnem raztegu tetive raztezajo kolagenska vlakna?
A
DA
3
Q
Ali odnosi (F:t), (F:l), (F:v) opisujejo mehanske lastnosti mišice?
A
DA
4
Q
Ali se pojavi predgibalna tišina pri eks-kon skokih?
A
NE
5
Q
Dvosklepne mišice omogočajo prenos energije med segmenti.
A
DA
6
Q
Pri skokih z bremeni merimo spremembo moči.
A
DA
7
Q
Dvojni AP se pojavljajo pri eksplozivnih balističnih gibih.
A
DA
8
Q
Pri skoku s počepa najprej delajo proksimalne mišice.
A
DA
9
Q
Vertikala pri histerezi predstavlja razteg tetive.
A
NE
10
Q
Para razporejena vlakna (MV pod kotom) vplivajo silo.
A
DA
11
Q
Ali togost na kratki razdalji vpliva na koncentrično krčenje?
A
NE
12
Q
Ali citoskelet povezuje mišične celice?
A
DA
13
Q
Pri enaki intenzivnosti in trajanju je utrujenost enaka pri koncentričnem in eks-kon delu (obremenitvi).
A
NE
14
Q
Sprememba temperature bolj vpliva na kontrakcijski čas kot na PRČ.
A
NE
15
Q
Potenciacija je začetno zmanjšanje sposobnosti živčno- miš sistema.
A
NE
16
Q
Ogrevanje je pomembno za preprečevanje poškodb
A
.DA
17
Q
Temperatura vpliva na togost na kratki razdalji.
A
NE
18
Q
Povečana gibljivost je posledica večje tolerance polečine na raztegovanje
A
DA
19
Q
Pri aktivnem ogrevanju je zmanjšana potreba po anaerobni energiji med aktivnostjo
A
DA
20
Q
Po aktivnem ogrevanju je med aktivnostjo prisotno manj laktata
A
.DA
21
Q
Pri nizko-frek utrujenosti (NFU) se povečuje EMG amplituda.
A
DA
22
Q
Pri submaksimalnem naprezanju se povečuje EMG amplituda.
A
DA
23
Q
Sprememba temperature kože je povezana s spremembo temperature m
A
NE
24
Q
Ogrevanje lahko prpreči DOMS
A
.NE
25
DoMS je posledica laktata v krvi.
NE
26
Pri hoji se izmenjujeta potencialna in kinetična energija
DA
27
Med sedenjem se medenica zavrti naprej
NE
28
Razbremenitev glave je največja pri naslonu z nagibom 150 stopinj.
NE
29
Manjša reakcija podlage bolj vpliva na rotacijo petnice kot boljša petna opora.
DA
30
Koaktivacija v predaktivaciji pomeni bolj aktivno postavljanje stopal na tla
DA
31
Višja frekvenca pri šprintu je povezana z močnejšimi proksimalnimi mišicami.
DA
32
Sedenje na žogi lahko poveča mišično aktivacijo.
DA
33
Ledvena opora lahko poveča mišično aktivacijo.
DA
34
Pri frekvencah do 2Hz se vibracije enakomerno razporedijo po telesu
.NE
35
Več kot 50% otrok (11-17let) ima težave z bolečinami v hrbtenici.
DA
36
Obremenitev hrbtenice je večja med normalnim sedenjem kot med stojo.
DA
37
Skrajšane mišice bolj vplivajo na slabo držo kot na oslabele mišice.
DA
38
Dobro hidrirana medvretenčna ploščica bo bolj enakomerno razporedila razporedila pritisk.
DA
39
Najprej se pri teku začne povečevati frekvenca korakov.
NE
40
Potiskanje predmetov je z vidika obremenitve hrbtenice bolj primerno kot vlečenje.
DA
41
Pri plastični deformaciji se tetive vrne na začetno dolžino.
NE
42
Miotatični refleks se odzove na vsako raztezanje mišice
NE
43
III in IV aference so povezane s povečano vzdraženostjo živčnega sistema.
DA
44
Vestibularni sistem sodeluje pri regulaciji anti gravitacijskega tonusa mišic.
DA
45
Največje razlike v obremenitvi sklepov med SJ (skok s počepa) in CMJ (skok z nasprotnim gibanjem) so v kolenu.
NE
46
Naprej nagnjeno sedalo omogoča bolj nevtralni položaj hrbtenice med sedenjem.
DA
47
Povratna kontrola gibanja je zasnovana na konceptu odprte zanke kroženja signalov.
NE
48
Pri zahodnem načinu sedenja je aktivacija mišic večja kot pri stoji.
DA
49
Kontrakcijski čas se pri povečani temperaturi manj podaljša kot PRČ.
DA
50
Povečana temperatura v mišici, zaradi njene večje intenzivnosti dela, se kaže kot povečana temperatura na površini kože nad mišico.
NE
51
Ledvička pri trenažerju omogoča konstantni relativni navor skozi celo amplitudo giba
.DA
52
Pri proksimalno-distalnem principu pri eks-kon. Izvedbi gibanja je koncentrična faza proksimalnih mišic povezana z ekscentrično fazo distalnih mišic.
DA
53
Koncentrično naprezanje je bolj učinkovito kot eks-kon.
NE
54
Pri teku na tekoči preprogi je trup bolj pokončen kot pri teku na ravni podlagi.
NE
55
S pomočjo skokov z dodatnim bremenom izmerimo odnos sila-dolžina mišice
NE
56
Vir EMG signala je živčni AP
NE
57
Refleks H ocenjuje stopnjo vzdraženosti sklada alfa-motoričnih nevronov
DA
58
Z večanjem prirastka sile v mišice se zvišuje prag rekrutacije (aktivacije) ME.
DA
59
MV je edini telesni senzor z Eferentnimi živčnimi vlakni.
DA
60
Pri hoji po stopnicah je petnica bolj poravnana kot pri hoji na ravnem.
DA
61
Mišice zadnje lože so ključne za tek na 1500m
NE
62
Velikost recipročne inhibicije agonista in je odvisna od jakosti aktivacije antagonista.
NE
63
Udarec pete ob podlago pri teku prekine napetost v ahilovi tetivi, ki se pojavi zaradi predaktivacije.
DA
64
Najnatančnejši način merjenja porazdelitve pritiska na podlago med hojo je s tenziometrijsko ploščo.
DA
65
Močnostni spekter EMG signala nam pokaže trenutek največje mišične aktivacije.
NE
66
Rekurentna inhibicija ščiti mišico red prevelikim raztezanjem.
DA
67
Ohranjanje optimalne mišične togosti je ena ključnih nalog živčnega sistema pri eks-kon naprezanju
DA
68
Dejavniki vplivajo na odnos sila-hitrost so isti za koncentrične in ekscentrične kontrakcije.
NE
69
Koaktivacija zmanjša neto navor v sklepu
DA
70
ATP se razgradi v fazi polovičnega relaksacijskega časa
NE
71
Pri balističnih naprezanjih se prag rekrutacije motoričnih enot poviša
NE
72
Kožni senzorji povezani z bolečino omogočajo selektivno rekrutacijo počasnih ME.
NE
73
Biodinamična kompenzacija je povezana z izmeničnim počitkom posameznih mišic kinetične verige med intenzivnim gibanjem.
DA
74
Upor vode pri prehodu skozi kolagensko matriko je glavni vir dušenja hrustanca v sklepu.
NE
75
Skrček predstavlja kontraktilne lastnosti mišice.
DA
76
Obremenitev v kolenu predstavlja največjo razliko med SJ in CMJ, glede obremenitve v sklepih.
NE
77
Štartna moč pri skoku iz počepa je vezana s pomočjo iztegovalk kolena
NE
78
Trajanje faze zaviranja pri teku se določi s pomočjo vertikalne komponente sile reakcije podlage.
NE
79
Ogretost mišic ni povezana z učinkovitostjo raztezanja mišic.
NE
80
Hitrost hoje je omejena s preveliko centrifugalno silo.
DA
81
Nivo aktivacije je med največjim naraščanjem sile višji kot pri največji mišični sili.
NE
82
Čvrst opetnik pri čevlju pomaga stabilizirati petnico
NE
83
Aktivno postavljanje stopal na tla pomeni povečano aktivacijo v zavestno kontrolirani fazi.
NE
84
Ledvička pri trenažerju omogoča konstanten absolutni navor v sklepu.
NE
85
Dvojni AP se pojavljajo pri balističnih naprezanjih
DA
86
Sila mišice je povezana z volumnom mišice
DA
87
Visokofrekvenčna utrujenost govori o težavah pri prevajanju mišičnega AP .
DA
88
Kontrakcijski čas se pri povečani temperaturi bolj podaljša kot PRČ.
NE
89
Eks-kon naprezanje je manj učinkovito kot ekscentrično.
DA
90
Linearen odnos EMG: mišična sila je možna le pri mišici z istim tipom mišičnih vlaken v izometričnih pogojih
NE
91
Recipročna inhibicija zaščiti mišico pred premočnim raztezanjem
NE
92
Pri hoji po stopnicah navzdol je ohranjanje ravnotežja lažje kot pri hoji navzgor
NE
93
Vmesni podplat najbolj določa mehanske značilnosti čevlja
DA
94
Dehidracija tetive poveča njeno togost.
NE
95
Vir EMG signala je živčni akcijski potencial
NE
96
Površinski EMG signal predstavlja aktivacijo celotne mišice.
DA
97
Filtriranje signala pomeni, da izločimo šume iz signala.
DA
98
Za merjenje površinskega EMG signala se najpogosteje uporabljajo bipolarne elektrode.
DA
99
Mediana frekvenca močnostnega spektra EMG signala je povezana s hitrostjo prevajanja akcijskih potencialov po mišici.
DA
100
Navor iztegovalk kolena pri največji hoteni kontrakciji je odvisen od kota v kolenskem sklepu.
DA
101
Sklepanje na mišično silo iz EMG signala je mogoče le v izometričnih pogojih pri mišicah z visokim deležem istega tipa mišičnih vlaken.
DA
102
Golgijev kitni refleks inhibira mišico iz katere izhaja njegov signal.
DA
103
Odziv golgijevega kitnega refleksa je mogoče spremeniti z vadbo.
DA
104
Refleks H ima enako refleksno zanko kot miotatični refleks.
DA
105
H refleks sprožimo z udarcem po tetivi, ki na hitro raztegne mišico.
NE
106
Val H je posledica stimulacije Ia aference.
DA
107
Jendrasikov manevr začasno poveča refleks H.
DA
108
Vzdraženost AMN je večja v stoji kot pri leži na trebuhu.
NE
109
Jendrasikov manevr zmanjša vzdraženost sklada AMN.
NE
110
Rekurentna inhibicija povzroči zmanjšanje vzdraženosti sklada AMN antagonista.
NE
111
Zaradi recipročne inhibicije se zmanjša neto navor v sklepu.
NE
112
Visoke frekvence AP so ključne za prirastek mišične sile v času.
DA
113
Predgibalna tišina označuje čas med električnim impulzom in začetkom rasti mišične sile.
NE
114
Izmed predstavljenih metod merjenja nivoja aktivacije, metoda dodatnega vlaka električnih impulzov najbolj natančno izmeri nivo aktivacije.
DA
115
Ročica mišice v sklepu se spreminja v skladu s spremembo odnosa navor-kot.
NE
116
Ledvička pri trenažerju omogoča relativno konstanten navor v sklepu skozi celotno amplitudo giba.
DA
117
Pri največji mišični sili je togost mišice večja od togosti tetive.
DA
118
Odnos sila hitrost krajšanja mišice za iztegovalke nog merimo s pomočjo vertikalnih skokov z dodatnimi bremeni.
DA
119
Trenažerji omogočajo enostavno merjenje odnosa sila-hitrost (hidravlika) za posamezne mišične skupine.
DA
120
Koaktivacija je hkratna aktivacija dveh mišic v kinetični verigi.
NE
121
Aktivno hlajenje zahteva manj energije kot aktivno ogrevanje pri isti spremembi temperature.
NE
122
Ohlajena tetiva se prej poškoduje kot ogreta.
DA
123
Hitrost prevajanja AP z dvigom temperature ostaja enaka.
NE
124
Dinamično raztezanje je boljše za pripravo na eksplozivna gibanja.
DA
125
Zakasnjena mišična bolečina je posledica trganja sarkoleme.
DA
126
Mišična oslabelost traja več časa kot doms.
DA
127
Pokontrakcijski senzorni odziv je koristen pri vadbi gibljivosti.
NE
128
Poteciacija in utrujenost sta medsebojno povezana procesa.
DA
129
Glavni dejavnik obremenitve hrbtenice je aktivacija mišic, ki tečejo vzporedno z njo.
DA
130
Obnova po dolgotrajni eks-kon obremenitvi ima bimodalni odziv zaradi vnetnih procesov, ki nastopijo z zakasnitvijo.
DA
131
Učinkovitost prenašanja sil sredice medvretenčnega diska je odvisna od njene hidriranosti.
DA
132
Pritisk v trebušni votlini s pritiskom na zadnjo trebušno steno razbremeni ledveno hrbtenico.
NE
133
Mišice iztegovalke hrbta so glavni vir sile, ki stiska ledveni del hrbtenice.
DA
134
Breme v predročenju bolj poveča pritisk v trebušni votlini kot breme na plečih.
DA
135
Nošenje nahrbtnika na prsih manj obremeni hrbtenico kot nošenje na hrbtu.
NE
136
Sedem ur sedenja dnevno je zgornja meja za aktivni življenjski slog .
NE
137
Sedenje na žogi je dobra zamenjava za sedenje na pisarniškem stolu.
NE
138
Prevalenca bolečine v križu je pri starejših učencih podobna kot pri odrasli populaciji.
DA
139
Mikro odmor se izvede, ko začutimo neudobje med sedenjem.
DA
140
Ključni dejavnik vstajanja je moč iztegovalk kolena.
NE
141
Najpogostejši razlog slabih drž so skrajšane mišice.
DA
142
Položaj težiščnice PRED gležnjem omogoča enostavnejšo gibalno kontrolo ravnotežja.
DA
143
Dvojna oporna faza je mogoča dokler centrifugalna sila zaradi hitrosti hoje ne dvigne telesa od podlage.
DA
144
Za elegantno hojo v visokih petah je potrebna povečana dolžina m rectus femoris.
DA
145
Prvi del naraščanja hitrosti pri teku je na račun večanja frekvence korakov, nato na račun večanja njihove dolžine.
NE
146
Pri sproščeni skrajšani mišici je miotatični refleks minimalne ali pa ga ni.
DA
147
Brez utrujenosti ni zakasnjene mišične bolečine
NE
148
Povečana temperatura poveča največjo silo mišice, ne pa njene hitrosti krajšanja.
NE
149
Prednost sedenja na žogi ne presežejo njegovih slabosti.
DA
150
III in IV aference so povezane s povečano vzdraženostjo živčnega sistema.
DA
151
Z inhibicijo inhibitornega vmesnega nevrona pri golgijevem kitnem refleksu inhibiramo sklad alfa gibalnih živčnih vlaken.
NE
152
Močnostni spekter EMG signala nam pokaže trenutek največje mišične aktivacije.
NE
153
Mediana frekvenca se zmanjšuje hitreje med koncentričnimi kot eks-kon mišičnimi naprezanji.
DA
154
Mišična vlakna iste motorične enote so enakomerno porazdeljena po celotnem preseku mišice.
NE
155
Sklepna ovojnica med imobilizacijo ne spremeni svoje dolžine.
NE
156
Bolečina v hrustancu je povezana v njegovo obremenitvijo.
NE
157
Pri plastični deformaciji se tetiva vrne na začetno dolžino.
NE
158
Med submaksimalno aktivnostjo amplituda EMG signala narašča , mediana frekvenca močnostnega spektra pa pada.
DA
159
Vir EMG signala je živčni akcijski potencial.
NE
160
Z večanjem hitrosti prirastka sile v mišici se znižuje prag rekrutacije motoričnih enot.
DA
161
Po-kontrakcijski senzorni odziv deluje na račun povečanega aferentnega toka po Ib aferenci.
NE
162
Elektromehanska zakasnitev kaže na zaostajanje EMG signala za razvojem sile.
NE
163
Poravnava osnovne linije je prva faza pri analizi EMG signala v časovnem prostoru.
DA
164
Linearni del deformacijske krivulje tetive je na račun raztezanja kolagenskih vlaken.
DA
165
Lombardov paradoks opisuje koaktivacijo distalnih mišic pri iztegovanju mišic.
NE
166
Koaktivacija poveča neto navor v sklepu.
NE
167
Kontrakcijski čas se pri povečani temperaturi manj podaljša kot polovični relaksacijski čas.
DA
168
Med izometričnim naprezanjem se mišično vreteno ne spremeni.
NE
169
Sklepna ovojnica med imobilizacijo ne spremeni svoje dolžine.
NE
170
Udarec pete ob podlago zmanjša učinkovitost prenosa energije med kolenom in gležnjem.
DA
171
Z večanjem hitrosti prirastka sile v mišici se znižuje prag rekrutacije motoričnih enot.
DA
172
Močnostni spekter je način analize EMG signala v časovnem prostoru.
NE
173
Histokemična analiza omogoča delitev mišičnih vlaken na oksidativna in glikolitična.
NE
174
Sprememba temperature bolj vpliva na spremembo njene največje sile kot na hitrost krajšanja.
NE
175
Pri prirastku sile je izkoristek mišice (nivo aktivacije) večji kot pri vzdrževanju največjega hotenega izometričnega naprezanja.
DA
176
Desmin ima pomembno nalogo pri zakasnjeni mišični bolečini.
DA
177
Izvedba gibanja le v eni ravnini hrbtenice naenkrat je pomembna za zaščito hrbtenice.
DA
178
Paralelno razporejena vlakna vplivajo na hitrost.
DA
179
Vzporedno razporejena vlakna vplivajo na silo.
DA
180
Ali togost na kratki razdalji vpliva na koncentrično naprezanje?
NE
181
Za zaznavanje v podplatu skrbijo mehanoreceptorji.
DA
182
Za zaznavanje v podplatu skrbijo proprioreceptorji.
NE
183
Vir EMG signala je potovanje kalcija po sarkomeri.
NE
184
Zaznavanje ljudi v prostoru nam omogoča vestibularni aparat.
NE
185
Ali gibanje ionov kalcija v sarkomeri vpliva na emg signal?
NE
186
Ali vzporedna vlakna vplivajo na silo?
NE
187
Ali miotatični refleks pomaga šprinterjem?
DA
188
Udarec pete ob tla ne vpliva na prenos teže.
NE
189
Ali predaktivacija pri eksc. Kontr. Vpliva na začetno togost mišice?
DA
190
Ali je predaktivacija ena izmed faz pri eks-kon naprezanjih?
DA
191
Ali kot penacije vpliva na velikost funkcionalnega preseka.
DA
192
Ali se na začetku balističnih gibov aktivacija motoričnih enot zmanjša?
DA
193
Rekurentna inhibicija ne vpliva na raztegovanje antagonistične mišice.
DA
194
Rekurentna inhibicija ne vpliva na raztegovanje agonistične mišice.
NE
195
Pri hitrem raztegu sproščene mišice se pojavlja M1.
DA
196
Ali distalne mišice vplivajo na štartno moč pri skoku iz počepa?
NE
197
Ali je miotatični refleks večji pri aktivirani mišici kot pri neaktivirani mišici?
DA
198
Sklepi omogočajo prenos sil med tetivami.
DA
199
Kosti omogočajo prenos sil med telesnimi segmenti (mišicami).
NE
200
Sosednja dva mišična vlakna pripadajo drugi ME.
DA
201
Ali dolžina sarkomere vpliva na togost.
DA
202
Rekurentna inhibicija se ne pojavi pri močnem raztezanju mišice.
NE
203
Pri sproščeni mišici se pojavi samo M1.
DA
204
Optimalno razmerje sila in hitrost iztegovalk rok se meri v izometričnih pogojih.
NE
205
Recipročna inhibicija pomaga povečati aktivacijo (agonistov).
DA
206
Rekurentna inhibicija pomaga pri raztezanju.
DA
207
Recipročna inhibicija pomaga pri raztezanju.
DA
208
Vzporedne sarkomere vplivajo na silo.
NE
209
Prag rekrutacije je različen pri majhnih in velikih silah.
DA
210
Vezivna tkiva vključujejo žive celice.
DA
211
Kolagen je protein.
DA
212
Voda predstavlja 20% mokre teže kosti.
DA
213
Osnovna strukturna enota kosti je fibroblast.
NE
214
Osnovna struktura kosti je osteoblast.
DA
215
Stres je ukrep sile normalizirane na trdnost tkiva
.DA
216
Krivulja napetosti in obremenitve predstavlja normalizirano razmerje obremenitve deformacije.
DA
217
Povezanost napetosti in obremenitve je na linearnem elastičnem področju.
DA
218
Golenica izkuša večje obremenitve v napetosti kot v stiskanju.
DA
219
Stegnenica ponuja večjo odpornost na stiskanje obremenitve.
DA
220
Kosti so zasnovane tako, da vzdržijo 2-5 krat večjo silo.
DA
221
Wolfov zakon opisuje odnos med strukturo in funkcijo kosti.
DA
222
Proces zamenjave kosti se imenuje remodeling.
DA
223
Resorpcijo kosti opravljajo osteoblasti.
NE
224
Demineralizacija opisuje izgubo soli iz okostja.
DA
225
Kostni remodeling je najbolj povzročeno s stalnimi obremenitvami.
DA
226
Kostna gostota se povečuje s starostjo t.i. osteoporoza.
NE
227
Električna stimulacija se uporablja za krepitev mišic pri zlomih.
DA
228
Ligamenti povezujejo dve kosti.
DA
229
Kite in vezi so namenjene predvsem upreti se natezni sili.
DA
230
Kite in vezi so v glavnem sestavljena iz kolagena.
DA
231
Vlakna so v ligamentih razporejena po dolžini v paraleli.
NE
232
Vlakna so v tetivah razporejena po dolžini v paraleli.
DA
233
Navzkrižnih povezav so izdelane iz elastina.
DA
234
Moč v kitah in vezeh se povečuje s številom navzkrižnih povezav.
DA
235
Viskoznost vezi se po ogrevanju spremeni.
DA
236
Sklepni hrustanec oživčuje III skupina aferentnih nevronov.
NE
237
Mejno mazanje se nanaša na absorbcijo maziva s površino sklepnega hrustanca.
DA
238
Sklepni hrustanec je iz hrustančnega tkiva.
NE
239
Debeline sklepnega hrustanca lahko spremenimo z dejavnostjo.
DA
240
Sarkolema je občutljiva membrana.
DA
241
Skeletna mišična vlakna so ena celica.
NE
242
Večina prispevkov nevronov pride po dendritih.
DA
243
Aferentni nevroni posredujejo čutne informacije.
DA
244
Eferentni nevroni, ki poživijo skeletne mišice, so znane kot motor nevronov.
DA
245
Vsi refleksi so nadzorovani z avtonomnimi živčnimi vlakni.
DA
246
Vsako miš vlakno je oživčeno z enim eferentnim aksonom.
DA
247
Miš vlakna lahko ustvarijo akcijski potencial.
DA
248
Čutila zagotovijo povratne informacije CŽS s pomočjo aferentnim nevronom.
DA
249
Senzorični receptor ne more biti hkrati mehanoreceptor in proprioceptor.
DA
250
Intrafuzalna vlakna so manjša od ekstrafuzalnih vlaken.
DA
251
Ia akson ima aferentno fukcijo.
DA
252
Alfa vlakno ima največji premer eferentnih aksonov.
DA
253
MV zagotavlja informacije o spremembah dolžine mišice.
DA
254
Organ tetive je oživčen z beta aferentnimi nevroni.
NE
255
Mišična aktivnost je zavirana, če se tekočina nabira v sklepih.
DA
256
Kožni receptorji so pomembni pri nadzoru nad držo.
NE
257
Pačinijeva telesca zaznavajo hitro spreminjanje pritiska.
NE
258
Rufinijevi končiči zaznavajo hitro spreminjanje pritiska.
DA
259
Možgani so eden od elementov enotnega skupnega sistema.
NE
260
Motor nevron vključuje ME in miš vlakna, ki jih poživi.
NE
261
Beseda poživitev se nanaša na anatomsko cono vezave in ne na proces aktiviranja.
NE
262
Zdrava človeška mišica ima lahko le 10 ME.
NE
263
Majhne ME imajo ponavadi visoko odpornost na vhod.
NE
264
Približno 80% vzdraženih motoričnih nevronov pride preko dendritov.
DA
265
Učinkovit sinaptični tok je manjši v velikih motoričnih nevronih.
NE
266
Skrček je odziv motorja ali mišice na en akcijski potencial.
DA
267
Ali so hitre-vzdržljive ME odporne na utrujenost.
NE
268
NADH-TR je encim, ki je pomemben za aerobno presnovo.
DA
269
Mišična vlakna v eni ME so iste vrste.
DA
270
Mišičnih vlaken ni mogoče spremeniti s treningom.
NE
271
Stopnja prevodnosti AP se z leti spreminja.
DA
272
Sarkolema je električno razdražljiva membrana.
DA
273
Na-K pumpa je protein, ki se nahaja v sarkolemi.
NE
274
Ioni se ne premikajo v sarkolemi k smo v steady-statu.
NE
275
Sarkolema je bolj prepustna za natrijeve ione kot za kalijeve ione.
NE
276
Prevodnost je obratnost od prepustnosti.
NE
277
Ionske spremembe napetosti v prevodnosti so posledica sprememb v membranskem potencialu.
DA
278
AP se razširi tam kjer je sinaptični potencial prevoden.
DA
279
Sinaptični potenciali imajo manjše amplitude od akcijskih potencialov.
DA
280
EMG se običajno meri z dajanjem elektrode v živce.
NE
281
PMG signal je po navadi manjši od EMG signala.
DA
282
Nevrotransmiter na živčno-mišičnem stiku je acetilholin.
DA
283
Reobaza je mera vzdraženosti.
DA
284
AP sproži sproščanje Ca iz T-cevčic.
NE
285
AP sproži sproščanje Ca iz sarkoplazemskega retikuluma.
DA
286
Prečni motiči vključujejo delovanje aktina in miozina.
DA
287
Izraz kontrakcija se nanaša na dolžino mišice in aktivacijo.
DA
288
Negativen feedback je tisti, v katerem je refleks zanikan in izklopljen.
NE
289
Glavna naloga refleksa na nateg je pomagati pri ustvarjanju večje moči mišice.
NE
290
M1 refleksa na nateg se prenašajo preko hrbtenjače in ima dolgo latenco.
NE
291
Refleks na nateg (miotatični) ima negativno povratno zanko.
NE
292
Odziv vključen v refleks na nateg je omejen na mišico, ki je bila napeta.
DA
293
Refleks recipročne inhibicije, inhibira antagonista.
DA
294
Refleks umika predstavlja odgovor na škodljive dražjaje.
DA
295
Senzorični signali, ki sodelujejo pri refleksu umika se prenašajo po polisinaptični poti.
DA
296
Refleks nasprotnega ekstenzorja dopolnjuje refleks umika.
DA
297
Hoffmanov refleks je umeten refleks.
DA
298
Velikost H refleksa je odvisen od ravni vzdraženosti motonevrona.
DA
299
Ena stimulacija živca lahko izzove tako H kot M refleks.
NE
300
Vibracije mišic med submaksimalnim krčenjem povzroči povečanje EMG in veljavnosti mišice.
DA
301
Vibracije mišic lahko izzove recipročno inhibicijo antagonista.
DA
302
Vibracije povzročijo povečanje H refleksa.
NE
303
Internevron je glavni element vključevanja v hrbtenjači.
DA
304
Ker refleksi vključujejo kar nekaj živčnih elementov ga ni mogoče spreminjati.
NE
305
Refleks recipročne inhibicije ima večji vpliv na vzdraženosti manjših motonevronov.
DA
306
Refleksi se lahko spremenijo z dolgoročnim treningom.
DA
307
Refleks na nateg je primer refleksa pomoči.
NE
308
Kinestetični občutek izhaja iz vnosa veliko različnih vrst aferentnih vlaken.
DA
309
Kinestetični vhod je mogoče zaznati.
DA
310
Vhod iz skupine receptorjev je podlaga za določitev skupnega stališča.
NE
311
Občutek napora je odgovor proprioreceptorjev, na podlagi povratnih informacij.
DA
312
Soleus je počasna mišica.
DA
313
Ali je možno, da selektivno izključimo bodisi počasne ali hitre ME.
DA
314
AP v miš vlaknih deluje na principu vse ali nič.
DA
315
Krajše mišice lahko proizvedejo večjo silo???
DA
316
Če so mišice razporejene vzporedno pridobivamo naa sili.
DA
317
Če so mišice razporejene zaporedno pridobivamo na hitrosti..
DA
318
Trzne mišice se spreminjajo z dolžino mišice.
DA
319
Odnos kot-navor se razlikuje med mišicami, ki predstavlja eno skupino mišic.
DA
320
Navor je večji pri koncentričnih krčenjih.
NE
321
Večji kot je kot, večji je navor.
NE
322
Soleus in gastrocnemius prispevata k sili ahilove tetive.
DA
323
Mišica rectus femoris je ena od iztegovalk kolena.
DA
324
Viskoznost opisuje togost mišic na kratki razdalji.
NE
325
Moč se lahko izračuna kot stopnja spremembe energije.
NE
326
Ogrevanje ne vpliva na hitrost krčenja.
NE
327
Tetive ne vplivajo na vrsto elastičnosti mišic.
NE
328
Večje število sarkomer v seriji, večja je hitrost krajšanja mišice.
DA
329
Mišice so razporejeno zaporedno ali paralelno.
DA
330
Antigravitacijske mišice so po navadi močnejše kot njihovi antagonisti.
DA
331
Merjenje funkcionalnega preseka upošteva dolžino miš vlaken.
NE
332
Aferentna vlakna so debelejša od eferentnih vlaken.
DA
333
Proksimalno-distalni princip omogoča krajši gibalni čas.
DA
334
Zaporedna vezava sarkomer je povezana z dolžino mišične sile.
DA
335
Vzporedna vezava sarkomer je povezana z največjo silo mišice.
DA
336
Nivo aktivacije pri prirastku sile je nižji kot pri največji sili.
DA
337
Udarec pete ob podlagi poveča prenos energije iz kolka na gleženj.
NE
338
Poslabšanje prenosa mišičnih AP bolj prizadane hitrost prirastka sile kot največjo silo mišice.hoffmanov refleks se s skrajšanjem kontaktnih časov pri poskokih povečuje.
NE
339
Linearen odnos EMG: mišična sila je možna le pri mišici s homogenim tipom miš vlaken.
DA
340
Nociceptorji so povezani z dražljajem bolečine.
NE
341
Golgijev kitni refleks je polisinaptičen.
DA
342
Pri maksimalnih poskokih mediana frekvenca močnostnega spektra pada hitreje kot pri maksimalnem kolesarjenju.
NE
343
Hranjenje elastične energije v tetivi je odvisno od spremembe njene dolžine.
DA
344
Citoskelet skrbi za prostorsko organizacijo mišične celice.
DA
345
Moč mišice je povezana z volumnom mišice.
DA
346
Koaktivacija poveča bruto navor in zmanjša neto navor.
DA
347
Lastnosti skrčka izmerimo s pomočjo EMG.
NE
348
Zlivanje skrčkov počasnih miš vlaken je pri isti frekvenci draženja večje kot zlivanje skrčkov hitrih miš vlaken.
DA
349
Ib aferenca povezuje golgijev kitni organ z mišičnim vretenom.??
NE
350
Moment inercije pri kosti označuje razporeditev kostne mase.
DA
351
Z vidika kontrole gibanja so najbolj zanesljivi sinovialni sklepi.
DA
352
Glavna funkcija aksona je vrednotenje signala.
NE
353
Hitrost raztezanja mišice je posredovana preko Ia aference.
DA
354
Absolutna dolžina mišice je posredovana preko II aference.
DA
355
Akson z mielinsko ovojnico omogoča prenos višjih frekvenc AP kot brez nje.
DA
356
Kontrakcijski čas skrčka se uporablja pri določanju tipa mišičnih vlaken.
DA
357
Mehanska učinkovitost spada med temperaturno manj odvisne procese.
DA
358
Lezenje tetive ni pomemben dejavnik pri gibanju.
DA
359
Rekurentna inhibicija agonista traja še kakšen trenutek po koncu kontrakcije, kot je aktiven antagonist.
NE
360
Pospešena encimska aktivnost je glavni dejavnik za hitrejše krajšanje mišice pri višji temperaturi.
DA
361
Kožni senzorji delajo podporo propriocepciji.
DA
362
Mišična vlakna iste ME imajo mešano strukturo tipov miš vlaken.
NE
363
Z višanjem temperature se poraba ATP pri ohranjanju iste sile povečuje.
NE
364
Upor vode pri prehodu skozi kolagensko strukturo sklepnega hrustanca je glavni mehanizem dinamičnega dušenja sil v sklepu. Le manjši del športnikov je sposoben izbrati optimalno intenzivnost ogrevanja, zato potrebujejo nasvet trenerja.
NE
365
Znotraj mišične EMG elektrode omogočajo opazovanje aktivacije posameznih ME.
DA
366
Potenciacija in utrujenost sta procesa, ki se odvijata hkrati.
DA
367
Cepljenje Z-linij je tipična poškodba pri zakasnjeni mišični bolečini.
DA
368
Kratek razteg lahko vpliva na togost intrafuzalnih miš vlaken.
DA
369
Potenciacija se lahko dogaja na vseh nivojih ž-m sistema.
DA
370
Za ugotavljanje velikosti predaktivacije se uporablja: amplituda EMG signala od vrha do vrha.
DA
371
Nivo vzdraženosti sklada alfa gibalnih nevronov govori o povprečni napetosti njihovih membran v mirovanju.
DA
372
Dolžina mišice in tetive se po akutnem raztezanju običajno ne podaljšata.
NE
373
Mišična oslabelost po ekscentrični obremenitvi je posledica poškodbe kontraktilnih struktur.
DA
374
Elektro-mehanska zakasnitev predstavlja čas med dražljajem in začetkom EMG signala.
NE
375
Na osnovi kontrakcijskega časa in indeksa utrujanja je mogoče indificirati 4 skupine motoričnih enot.
NE
376
Miotatičen refleks je sestavljen iz različnih odzivov na hiter raztega mišice.
DA
377
Šprint je učinkovita vadba za hipertrofijo hitrih miš vlaken.
DA
378
Za gladenje EMG signala se uporablja filter prepusten za visoke frekvence.
NE
379
Tekači na dolge proge imajo zmanjšan odziv miotatičnega refleksa.
DA
380
Prag rekrutacije ME je izražen kot velikost frekvence, v katerem se rekrutira ME.
DA
381
Po 5 urah sedenja vadba ne pomaga več.
DA
382
Togost tetive je odvisna od nivoja miš. Aktivacije.
DA
383
Vstajanje s stola je primer uporabe proksimalno-distalnega principa.
DA
384
Hitrostna bariera krajšanja mišic ni omejitev za doseganje največje hitrosti gibanja v eks-kon pogojih.
DA
385
Ledvička omogoča sledenje odnosu sila-hitrost.
NE
386
Planinske poti za pridobivanje višinske razlike naj bi imele naklon okoli 25 stopinj za manjšo porabo energije.
DA
387
Predsinaptična inhibicija inhibira akson aference in zmanjša izločanje transmiterja.
DA
388
Polni tetanus predstavlja frekvenco AP, kjer pride do popolnega zlivanja skrčkov.
DA
389
Večji kot penacije je povezan z večjo max silo mišice.
DA
390
Tek po prednjem delu stopala omogoča bolj enakomerno obremenitev Ahilove tetive glede na njen prečni presek.
DA
391
Energijska učinkovitost se pri hoji veliko bolj spreminja v odvisnosti od hitrosti gibanja kot pri teku.
DA
392
Freudovo število določa teoretično mejo prehoda iz hoje v tek.
NE
393
Dodatna električna stimulacija mišic je učinkovito sredstvo za proučevanje vloge posameznih mišic v kinetični verigi????
NE
394
Jendrasikov manever zmanjša vrednost ph.
NE
395
Nizkofrekvenčna utrujenost se pojavlja le pri eks-kon naprezanjih.
NE
396
Pri sproščeni mišici refleksni odziv vključuje odzive kratke, srednje in dolge latence.
NE
397
Zunajcelični citoskelet ohranja geometrijsko strukturo kontraktilnih vlaken.
NE
398
Dejavniki vpliva na odnos sila-hitrost so isti za konc in eksc kontrakcije.
DA
399
Rekurentna inhibicija zaščiti mišico pred premočnim raztezanjem.
DA
400
Kožni senzorji povezani z bolečino omogočajo selektivno rekrutacijo počsnih motoričnih enot.
NE
401
Biodinamična kompenzacija je povezana z izometričnim počitkom posameznih mišic kinetične verige med intenzivnim gibanjem.
DA
402
Tipični varnostni faktor pri obremenitvi kosti je 2-5x kratnik tipične obremenitve kosti.
DA
403
ATP se razgradi v fazi polovičnega relaksacijskega časa.
NE
404
Pri balističnih naprezanjih se prag rekrutacije motoričnih enot poviša.
NE
405
Pri teku se skupna energija ohranja z izmenjavo potencialne in kinetične energije.
NE
406
DOMS je posledica prevelike zakislenosti mišice.
NE
407
Upor vode pri prehodu skozi kolagensko matriko je glavni vir dušenja hrustanca v sklepu.
DA
408
Mišično vreteno je receptor miotatičnega refleksa.
DA
409
Učinek ogrevanja (dvig temperature) traja do 15 min.
DA
410
Vrtljiv stol poveča amplitude v hrbtenici pri delu za L oblikovano mizo.
NE
411
Med normalno pokončno stojo je ravnotežje praviloma vzpostavljeno na račun kolčne strategije.
NE
412
Po-kontrakcijski senzorni odziv zmanjšamo s kratkim raztegom mišice.
DA
413
Tekaški čevelj lahko učinkovito vrača elastično energijo le v navpični smeri.
NE
414
Eferentna živčna vlakna prenašajo signale iz centralnega živčnega sistema na periferijo.
DA
415
Med vadbo raztezanja se najbolj raztegne tetiva.
NE
416
Na kontrakcijski čas vpliva hitrost delovanja ATP-oze.
NE
417
Na polovični relaksacijski čas vpliva hitrost delovanja ATP-oze.
DA
418
Močne proksimane mišice povečajo hitrost giba.
DA
419
Glavna naloga refleksno kontrolirane faze pri eksc-konc naprezanju je zagotoviti ustrezno začetno mišično togost.
NE
420
Predaktivacija kaže na zaporedje EMG signala-razvoj sile.
DA
421
Vlakna tipa IIb so bolj podvržena zakasnjeni mišični bolečini kot ostali tipi.
DA
422
Dvosklepne mišice se počasneje krajšajo kot enosklepne pri isti kotni hitrosti.
DA
423
Visokofrekvenčna utrujenost se pojavlja pri eksc-konc naprezanjih največje intenzivnosti.
DA
424
Ogretost mišic ni povezana z učinkovitostjo raztezanja mišic.
NE
425
Trajanje faze zaviranja pri teku se določi s pomočjo vertikalne komponente sile reakcije podlage.
NE
426
Kontrakcijski čas se pri povečani temperaturi bolj podaljša kot polovični relaksacijski čas.
NE
427
Med izometrično kontrakcijo se dolžina mišičnega vlakna zmanjša.
DA
428
Po-tetanična potenciacija je bolj izrazita pri hitrih mišičnih vlaknih.
DA
429
Visokofrekvenčna utrujenost govori o težavah pri prevajanju mišičnega akcijskega potenciala.
DA
430
Linearen odnos EMG signala-mišična sila je možna le pri mišici z istim tipom miš vlaken v izometričnih pogojih.
DA
431
Mediana frekvenca se zmanjšuje hitreje med koncentričnim kot med eksc-konc miš naprezanjem.
DA
432
Z večanjem hitrosti prirastka sile se znižuje prag rekrutacije ME.
DA
433
Mišična vlakna iste ME so neenakomerno porazdeljena po celotnem preseku mišice.
NE
434
Brez utrujenosti ni DOMSa.
DA
435
III in IV aference so povezane s povečano vzdraženostjo živčnega sistema.
DA
436
Bolj kot izvajamo eksplozivna gibanja, nižji je prag rekrutacije.
DA
437
Poravnava osnovne linije je prva faza pri analizi EMG signala v časovnem prostoru.
DA
438
Elektromehanska zakasnitev kaže na zaostajanje EMG signala za razvojem sile.
NE
439
Močne distalne mišice krajšajo gibalni čas.
DA
440
Golgijev kitni refleks sodeluje pri kontroli sile.
DA
441
Med največjim izometričnim naprezanjem sta neto in bruto navor v sklepu enaka.
NE
442
Pri skokih z bremeni merimo spremembo moči.
DA
443
Vertikala pri histerezi predstavlja napetost tetive.
DA
444
Horizontala pri histerezi predstavlja razteg tetive.
DA
445
Močnostni spekter je način analize EMG signala v časovnem prostoru.
NE
446
Naprej nagnjeno sedalo omogoča bolj nevtralni položaj hrbtenice med sedenjem.
DA
447
Največjo hitrost hoje lahko povečamo s povečanjem polmera krožnice, ki ga opiše težišče telesa pri posameznem koraku.
NE
448
Histokemična analiza omogoča delitev mišičnih vlaken na oksidativna in glikolitična.
NE
449
Mišično vreteno je občutljivo na spreminjanje dolžine mišice.
DA
450
Sprememba temperature mišice bolj vpliva na spremembo njene največje sile kot na hitrost krajšanja.
NE
451
Zaradi utrujenosti postane udarec pete ob podlago pri skokih bolj izrazit.
DA
452
Definicija eks-kon naprezanja: »krajšanje aktivne mišice, da bi bilo njeno raztezanje bolj učinkovito.
NE
453
Pri prirastku sile je izkoristek mišice (nivo aktivacije) večji kot pri vzdrževanju največjega hotenega izometričnega prirastka.
DA
454
Pri sedenju s pokončnim trupom pride do dehidracije medvretenčnih ploščic.
DA
455
Pokončni trup zmanjša medvretenčni pritisk.
DA
456
Čvrst opetnik pri tekaškem čevlju učinkovito stabilizira petnico med tekom.
NE
457
Refleks H ocenjuje stopnjo vzdraženosti alfa motoričnih nevronov.
DA
458
Desmin ima pomembno vlogo pri DOMSu.
DA
459
Izvedba gibanja le v eni ravnini hrbtenice naenkrat je pomembna za zaščito hrbtenice.
DA
460
Aktivna mišica praviloma hkrati obremeni kost v smeri stiskanja, upogibanja in sukanja.
DA
461
Raztezanje upogibalk kolka je pomembna preventiva pred kronično bolečino v križu pri osebah, ki veliko sedijo.
DA
462
Vestibularni sistem sodeluje pri regulaciji antigravitacijskega tonusa mišic.
DA
463
Pri sproščeni skrajšani mišici je miotatični refleks minimalen ali pa ga ni.
DA
464
Pri proksimalno-distalnem principu pri eks-kon izvedbi gibanja je ekscentrična faza proksimalnih mišic povezana z ekscentrično fazo distalnih mišic.
NE
465
Sklepna ovojnica med imobilizacijo ne spremeni svoje dolžine.
NE
466
Udarec pete ob podlago zmanjša učinkovitost prenosa energije med kolenom in gležnjem.
DA
467
Z inhibicijo inhibitornega vmesnega nevrona pri golgijevem kitnem refleksu inhibiramo sklad alfa gibalnih živčnih vlaken.
NE
468
Povratna kontrola gibanja je zasnovana na konceptu odprte zanke kroženja signalov.
NE
469
Linearni del deformacijske krivulje tetive je na račun raztezanja kolagenskih vlaken.
DA
470
Z večanjem hitrosti prirastka sile v mišici se znižuje prag rekrutacije motoričnih enot.
DA
471
Vir EMG signala je živčni akcijski potencial.
NE
472
III in IV aference so povezane z inhibicijo živčnega sistema.
NE
473
Refleks H ocenjuje stopnjo vzdraženosti sklada AMN.
DA
474
Med izometričnim naprezanjem se dolžina miš vlakna ne spremeni.
NE
475
Ledvička pri trenažerju omogoča konstanten relativni navor skozi celotno amplitudo giba.
DA
476
S pomočjo skokov z dodatnimi bremeni izmerimo odnos sila-dolžina mišice.
NE
477
Rekurentna inhibicija ščiti mišico pred prevelikim raztezanjem.
DA
478
III in IV aference so povezane s povečano vzdraženostjo živčnega sistema.
DA
479
Z večanjem hitrosti prirastka sile v mišici se zvišuje prag rekrutacije motoričnih enot.
NE
480
Hitrost hoje je omejena s preveliko centrifugalno silo.
DA
481
Čvrst opetnik pri tekaškem čevlju učinkovito stabilizira petnico med tekom.
NE
482
Povsem koncentrično naprezanje je mehansko bolj učinkovito kot povsem ekscentrično naprezanje.
NE
483
Močne distalne mišice krajšajo gibalni čas.
DA
484
Citoskelet skrbi za prostorsko organizacijo celice
DA
485
Mediana frekvenca kaže na amplitude EMG signala.
NE
486
Nivo aktivacije govori o izkoriščenosti mišičnega potenciala za razvoj sile.
DA
487
Elektromehanska zakasnitev kaže na zaostajanje EMG signala za razvojem sile.
NE
488
Golgijev kitni refleks sodeluje pri kontroli mišične sile.
DA
489
Predgibalna tišina je ena izmed faz aktivacije pri eks-kon. Naprezanju.
NE
490
Glavna naloga predaktivacije pri eks-kon naprezanju je zagotoviti ustrezno začetno mišično jasnovidnost.
NE
491
Poravnava osnovne linije je prva faza pri analizi EMG signala v časovnem prostoru.?
DA
492
Linearni del deformacijske krivulje tetive je na račun raztezanja kolagenskih vlaken.
DA
493
H refleks se med hojo po stopnicah navzdol zmanjša.
DA
494
Aferentna živčna vlakna prenašajo signale iz centralnega sistema na periferijo.
NE
495
Ogrevanje mišice pospeši obnovo pri DOMSu.
NE
496
Lombardov paradoks opisuje koaktivacijo distalnih mišic pri iztegovanju noge.
NE
497
Koaktivacija poveča neto navor v sklepu.
NE
498
Močne distalne mišice povečujejo končno hitrost giba.
DA
499
Močne proksimalne mišice povečujejo štartno moč
NE
500
Biodinamična kompenzacija so spremembe kontraktilnih lastnosti mišice med naporom.
NE
501
Bolečine v vratu pri delu z računalnikom nastanejo zaradi preveč ukrivljene hrbtenice.
DA
502
Globina sedala naj omogoča približno 10cm razdalje med golenjo in robom sedala.
NE
503
Hitrost hoje je omejena s preveliko centrifugalno silo.
DA
504
Iztegovalke hrbta so med pokončno stojo bolj aktivne kot med sedenjem na stolu.
NE
505
Koaktivacija poveča bruto navor v sklepu.
DA
506
Ledvena opora s pomikom trupa naprej poveča aktivacijo mišic stabilizatork trupa.
DA
507
Ledvička pri trenažerju omogoča konstanten absolutni navor v sklepu.
NE
508
Linearen odnos EMG: miš sila je možna le pri mišici z istim tipom mišičnih vlaken.
DA
509
Med izometrično kontrakcijo se dolžina mišičnega vlakna skrajša.
DA
510
Med ohranjanjem submaksimalne izometrične kontrakcije EMG signal narašča.
NE
511
Nivo aktivacije je med največjim naraščanjem sile višji kot pri največji mišični sili.
NE
512
Nizko intenzivna aerobna intenzivnost manj poveča prekrvavitev v mišici kot masaža.
DA
513
Pasivno ogrevanje omogoči večjo porabo kisika med gibanjem kot aktivno ogrevanje.
NE
514
Po-kontrakcijski senzorni odziv zmanjšamo s kratkim raztegom mišice.
DA
515
PRČ skrčka je bolj občutljiv na spremembo temperature.
DA
516
Po-tetanična potenciacija je bolj izrazita pri počasnih mišičnih vlaknih.
NE
517
Pri hoji po stopnicah navzdol je ohranjanje ravnotežja lažje kot pri hoji navzgor.
NE
518
Recipročna inhibicija zaščiti mišico pred premočnim raztezanjem.
NE
519
Stabilnost med sedenjem je osnova za mišično sproščenost med sedenjem.
DA
520
Tekaški čevelj lahko učinkovito vrača elastično energijo le v navpični smeri.
NE
521
Vir EMG signala je živčni akcijski potencial.
NE
522
Visokofrekvenčna utrujenost se pojavlja le pri EKN.
NE
523
Vlakna tipa IIb so bolj podvržena zakasnjeni mišični bolečini.
DA
524
Vmesni podplat najbolj določa mehanske značilnosti čevlja.
DA
525
Vrtljiv stol poveča amplitude v hrbtenici pri delu za L oblikovano mizo.
NE
526
Z rekurentno inhibicijo lahko zmanjšamo Hoffmanov refleks antagonista.
DA
ŽMOG
flashcards
Decks in class (6)
# Cards
