#2 Flashcards

Question

enostransko in dvostransko obvezujoči

Answer 1

! enostransko : dvo/večstransko zavezujoči (nanaša na pogodbe) • enostransko = zavezuje eno stranko - darilna, posojilna pogodba • dvo/večstransko = zavezuje dve/več strank - prodajna pogodba

Answer 2

vprašanje ali je dolžna stranka, ki je s PP dobila določeno premoženjsko korist, nasprotni stranki dolžna zagotovit neko protivrednost • odplačni (onerozni) = PP na podlagi katerega lahko stranka pričakuje nasprotno dajatev od nasprotne stranke; je zavezana dati določeno premoženjsko protivrednost - iz onus = breme - stranka je s PP obremenjena - prodajna pogodba (za stvar je potrebno plačat) - protivrednost more bit PREMOŽENJSKE NARAVE (nepremoženjska protivrednost v obliki hvaležnosti se ne šteje) • neodplačni (lukrativni) - lukrum = korist => stranka postane bogatejša na račun druge stranke in za to nastane - stranka je s pravnim poslom obogatena - darilna pogodba - srečamo protivrednost nepremoženjske narave (hvaležnost) - pri darilni je bistvena - darovalec zaradi hude nehvaležnosti lahko arilo prekliče ! protivrednost je morala biti premoženjske narave, nepremoženjska vrednost (hvaležnost) pogosta pri lukrativnem - po RP sme darovalec (darilna pogodba) darilo preklicat zaradi hude nehvaležnosti

Answer 3

glede na način kako os nastali - način sklenitve (oblika - predpisana dejanja, besede, zapis…) • oblični = tisti, pri katerem pravi red predpiše način sklepanja kot pogoj za veljavnost PP – oblika => določena dejanja, besede, zapis ... – mancipacija, in iure cessio • brezoblični = tisti, ki ne potrebuje oblične izjave za obstoj - darilna pogodba oblično = volja izjavljena v določeni obliki (npr.: pisni) a) forma ad probationem = obličnost s katero se olajša dokazovanje - stranki se dogovorita, da bosta za posojilno pogodbo zahtevali pisno izjavo (Jaz posodim Pii denar in zahtevam podpis, da mi ga vrne) b) forma ad valorem = obličnost predpisana kot eden od pogojev za veljavnost PP - prodajna pogodba glede nepremičnin mora biti izjavljena v pisni obliki (poglej učb 196) brezoblično = volja, ki ni vezana na obliko • izrecno • molče => konklodentno/sklepčno dejanje (iz dejanja lahko sklepamo na voljo stranke) - npr.: pokimamo - izjava in namen pa morata biti tu nedvoumna sollemnitates = obličnosti (pravne slovesnosti) • dvojen namen: 1) večje zavedanje odločitev in posledic s strani stranke 2) preprečuje kasnejše spore (publiciteta – priče/zapis)

Answer 4

• zavezovalni = ustvarja obveznost, stranko zavezuje k izpolnitvi; so podlaga za razpolaganje - ustvarja obveznosti - menjalna, prodajna pogodba (plačilo in izročitev) • razpolagalni = neposredno vpliva na določeno pravico (Jo prenaša, ukinja ali omejuje) - izpolnitev obveznosti, ki nastane z zavezovalnim - izročitev (za prenos LP), odstop terjatev ! Posledica zavzovalnega je nastanek obveznosti, ki jo je mogoče izpolniti z razpolagalnim. V kakšnem odnosu sta? V odnosu VZROKA in POSLEDICE. - pogosto se zavezovalnim izpolni z razpolagalni - pri prodajni pogodbi s sklenitvijo PP stranki postaneta zavezani k izpolnitvi, z izpolnitvijo nastane razpolagalni PP => prodajna pogodba (zavezobalni PP), izročitev (razpolagalni PP)

Answer 5

• KAVZA = namen PP (vsak PP ima kavzo (namen), ki ga želi stranka z njim doseči). - sprašujemo se, kaj je strankin namen/želela s PP doseči, kaj je podlaga PP • kavzalni => z indiskretno kavzo = kavza je razvidna • abstraktni => z diskretno kavzo kavza ni razvidna (ne vemo zakaj želi stranka sklenit PP) - mancipacija Primer: Obljubite, da nam boste izročili 1.dec 1000 eurov... Na čem temelji ta obljuba? Sprašujemo se, zakaj nam boste izročili 1000 eurov.. Lahko kot posojilo, darilo, doto, lahko ker ste nam dolžni iz posojilne pogodbe...

Answer 6

dvostranski, premoženjski, neodplačen, med živimi, brezobličen, obvezujoč pravni posel. Ali je kavzalen ali abstrakten pa je odvisno od primera!!

Answer 7

• izjava volje v središu PP • na pogled enovit pojem, a to še zdaleč ni nujno - npr.: določitev dediča, volila, imenovanje varuha => lahko označimo vse skupaj za poslovno voljo, a ima več različnih prvin (imajo različen pomen) • govorimo o različnih sestavinah PP, temelj razlikovanja: pomen sestavin za sam PP Predpostavke za sklenitev PP morajo biti vedno izpolnjene, da je PP veljaven. Sestavine se nanašajo na konkretni PP/vrsto PP. 3. SESTAVINE: 1) BISTVENE (essentialia negotii) = brez katerih PP ne more niti nastati niti obstajati: nepogrešljiva - soglasje o blagu in ceni (prodajna pogodba), postavitev dediča (oporoka) 2) NAVADNE/NATURALNE (naturalia negotii) = sestavina, ki jo PP redno vsebuje, jo pa stranki lahko izključita; običajna, ne pa nujna - jamčevanje za napake => prodajalec pri vsaki prodajni pog. jamči za napake (da stvar nima napak) => odgovarja za morebitne napake => jamčenje lahko stranki izključita (prodajalec ne odgovarja za napake) - !pazi: danes jamčevanja ni mogoče izključiti pri potrošniških pogodbah (Mercator odgovarja za to kar prodaja) kogentne pravne norme (ius cogens)= pravila, ki veljajo tako kot so postavljena in se z dogovorom ne morejo spreminjati - prisilne PN => prisilno pravo - rim. juristi: »zasebni dogovori ne morejo spreminjati javnega prava« dispozitivne pravne norme (ius dispositivum) = pravilo veljajo, dokler stranki razmerja ne uredita drugače • popustljivo pravo 3) SLUČAJNE/OBČASNE (accidentalia negotii) = sestavine, ki jih PP redno ne vsebuje, lahko pa jih stranki vanj vključita; lastna le konkretnemu PP - rok, pogoj ... - pactum displicentiae = ko je prodajna pogodba sklenjena pod pogojem, če bo kupcu stvar všeč, lahko odstopi od pogodbe, ko mu ne bo všeč (danes => stvar (npr. obleko) imamo moč vrniti, če nam ni všeč) bistvene in navadne => načeloma v veljavnem pravu občasne(slučajne) => prepuščeni strankam v prosto (pogodbeno) urejanje evikcija = primer, ko neka 3. oseba uspešno dokaže, de je prodana stvar njena last (jamstvo za evikcijo) skrita napaka = pomanjkljivost prodane stvari, ki je kupec ob skrbnem pregledu ne opazi, se pa pojavi kasneje (ob uporabi stvari) - izključiš jamstvo za skrite napake - simplaria venditio - danes je izključena za potrošniške pogodbe še en primer - pactum de non praestanda evictione - omejeval prodajalčevo odg za zagotovitev mirne posesti in uživanja prodane stvari

Answer 8

Primer: prodajna pogodba • dogovor o blagu in ceni – bistvena • jamstvo za delovanje stvari in jamstvao za evikcijo (ju izključita) – navadna • določitev roka – slučajna/občasna (samo za ta konkreten PP in ne vedno)

Answer 9

sesterec = rimski srebrni novec, ki velja za pol asa as = najstarejši rimski denar denarius = vse do 3. st. najpomembnejši denar

Answer 10

Pogoj (condicio) = občasna (slučajna) sestavina PP, pri kateri sta od uresničevanja določenega prihodnjega in negotovega dejstva po izrecnem dogovoru strank, odvisna začetek/prenehanje učinkovitosti PP. • negotovost mora biti objektivna = nihče ne more z gotovostjo reči, ali se bo kot pogoj postavljeno dejstvo uresničilo ali ne - subjektivna negotovost => problem z vidika pravne varnosti (težko dokazljivo kdaj nevednost preneha – zloprabe in spori) • prihodnje => ker gre za objektivno negotovost - glede prihodnjih dejstev: obstaja negotovost - glede sedanjih in preteklih: nevednost - *OZ: kot pogoj lahko tudi preteklo dejstvo, za katerega stranki še ne vesta • na (ne)uresničitev pogoja se po volji strank navezuje začetek/konec učinkovanja PP - *klavzula = besedilo, pripomba, ki natančneje določa/omejuje veljavnost pogodbe/listine (npr. restitutorna klavzula, ki dodaja, da se lahko izpolni dolgovano z vrnitvijo)

Answer 11

= stanje od sklenitve pogojnega PP do uresničitve pogoja. • čas dokler pogoj ni izpolnjen • pogoj se uresniči => ko nastopi kot pogoj postavljeno dejstvo • se ne uresniči => če dejstvo ne nastopi

Answer 12

• pri pogoju (negotovo dejstvo): predčasna izpolnitev nečesa, česar še nisi dolžan (denar da prej kot nardi rim), ker pravni učinki še niso nastali => dajatev lahko zahteva nazaj z obogatitveno tožbo • pri roku (gotovo dejstvo): predčasna izpolnitev nečesa, kar si dolžen (najemnino plačaš pred koncem meseca) => dajatev ne more zahtevati nazaj

Answer 13

1. Delitev glede na učinkovanje pogojev a) odložni (suspenzivni) = odlaga učinke PP do trenutka izpolnitve (ko se pogoj izpolni začne PP učinkovat) • pogoj odlaga njegovo učinkovanje => PP bo začel učinkovat, ko se pogoj izpolni - ne odlaga veljavnosti - cel čas je veljaven! - Npr.: če nardiš RIM, dobiš denar; najemnik začne plačevati najemnino, ko mu bo odobrena štipendija (če mu ne bo, je ne bo plačeval) => učinek njamne pogodbe – najemodajalčeve pravice, da zahteva najemnino bo odložen lahko pravni učinki nastopijo • za naprej (ex nunc) = učinki veljajo od uresničitve pogoja naprej - Če bo Ticij postal konzul ti bom od tega dne naprej vsako leto plačal 10e. • za nazaj (ex tunc) = učinki veljajo od dne sklenitve pravnega posla - Če bo Ticij postal konzul ti bom plačal 10e vsako leto, tudi za pretekli čas (od sklenitve pogodbe do uresničitve pogoja) • praviloma za nazaj b) razvezni (resolutivni) = uresničitev pogoja ukinja učinke PP • PP je veljavno sklenjen, že začne učinkovat, če se pogoj uresniči, ukini učinke PP • uresničitev pogoja razveže obstoječo obveznost - Sklenjena najemna pogodba s pogojem: če bo najemodajalec zamudil s plačilom najemnine, se pogodba razveže => veljavna pogodba bo zaradi uresničitve pogoja prenehala RP ni razlikovalo med odložnim in raveznim => šele obče pravo • razveznega pogoja niso obravnavali kot samostojni pogoj, temveč kot razvezno klavzulo, ki je bila kot odložna povezana s PP - Sabin: veljavnost kupne pogodbe ob plačilu kupnine (odložni pogoj) - Pavel: če kupnina ni plačana v dogovorjenem roku, že učinkovita pogodba preneha (pogoj z razveznim učinkom) - razdorni dogovor, ki ma razvezni učinek • redko razvezni pogoji - z osvoboditvijo sužnja, voljen užitek preneha - ko je dana varščina ženski, voljen užitek preneha - vojak lahko postavi dediča za določen čas, tudi pod odložnim odložnim/razveznim pogojem • zakaj? podvrženje prenehanja učinkovanja PP negotovemu dejstvu, hromi pravno varnost (še posebej za absolutna) - osvoboditev, očetovska oblast, stvarrne pravice, dedovanje (takih pravnih stanj x za določ. čas ali jih podvreči pogoju) • rešitev? procesna sredstva: exceptio pacti (ugovor sklenjenega dogovora) ali exceptio doli => stranka želela doseči uresničitev razveznega pogoja • v dednem pravu šteli razvezne pogoje za nezapisane: »enkrat dedič, vedno dedič«; al pa jih kot odložne interpretirali - problem: spremenili razveznega in ga obravnavali kot odložnega (vdova deduje, če se ne poroči: ko se poroči preneha dedovati => deduje šele, če se ne poroči – torej sploh ne, ker je to znano šele s smrtjo) - zato posebna varščina (zaveže vrniti vse kar je podedovala, če se znova poroči) 2. Delitev glede na uresničitev določenega dejstva a) pozitiven = dejstvo, ki je postavljeno se mora uresničiti za izpolnitev pogoja – dam ti 500 eur, če boš šel jutri na morje – če bo ladja priplula srečno b) negativen = dejstvo, ki je postavljeno se ne sme uresničiti za izpolnitev pogoja • v RP zelo pogost - dam ti 500 eur, če jutri ne boš šel na morje - če ladnja ne bo priplula srečno 3. Delitev glede na možnost stranke, da vpliva na uresničitev pogoja a) potestativni = pogoj, katerega izpolnitev je odvisna od strankine volje • potestas = moč, oblast => v oblasti stranke - dam ti 100 eur, če boš jutri cel dan doma b) kazualni = uresničitev pogoja ni odvisno od strankine volje, prepuščeno je naključju/odvisen od 3. osebe (stranka na izpolnitev nima vpliva) - če bo jutri deževalo • casus = naključje • ! ne mešaj s causa = namen => kavzalen = nanašajoč se na vzork/podlago c) mešani = izpolnitev pogoja je delno odvisna od volje stranke (potestativen), delno pa ne/prepuščena naključju (kazualen) - če se boš poročil s X osebo

Answer 14

• od pogoja pa se mora ločiti navidezni ali nepravi pogoj: derjstvo, postavljeno kot pogoj, vendar ne izpolnjuje elementov definicije pogoja (pogoj je prihodnje objektivno negotovo dejstvo) -> pogojna formulacija, ki pa ji manjka eden od ključnih elementov (nego, prih) 1) kot pogoj se postavi sedanje ali preteklo dejstvo (ni element objektivne negotovosti ker ni prihodnje, primer: dam ti 100, če je včeraj v Kuala Lumpurju deževalo, je sicer negotovo, ampak ni pa objektivno -> RP: če je bil/je Ticij konzul) • kako ta pogoj vpliva na PP: če je deževalo bo treba dat, če pa nau deževalo pa ne bo treba dat -> če je dejstvo resnično, je PP brezpogojno veljaven in ga je treba izpolnit, drugače pa je PP ničen in ni treba nič izpolnit • praktičen smisel: stava (recimo se skregaš o temu kdo je zmagou leta 82 svetovno prvenstvo pa staviš) 2) kot pogoj se postavi prihodnje dejstvo vendar ni elementa objektivne negotovosti (primer: kot pogoj je dano prihodnje dejstvo, ki pa je gotovo, recmo da bo zašlo sonce) • kaj ni negotovo: •da se bo dejstvo izpolnilo -> nujni pogoj (tak PP je veljavno sklenjen, ampak je PP tudi takoj brezpogojno veljaven, ker vemo, da se bo izpolnil -> če se bo to zgodilo ni časovno omejeno, ko pa bi bil rok in bi bla zamaknjena izpolnitev) -> učinkuje takoj, kot da bi bil PP brezpogojen, v primeru razveznega učinkov ni • da se dejstvo ne bo izpolnilo -> nemogoči pogoj (če vidš živga dinozavra -> to povzroči neveljavnost pravnega posla, pravni posel je ničen) -> primer “če se s prstom dotakneš neba” • izjema po Justiju: PP mortis causa, tam se nemogoč pogoj šteje kot nezapisan (oporoka) • oporoka: moj dedič bo oseba A, če bo izpolnil nemogoč pogoj -> Justi reče da to ne bo šlo skoz -> “pravni posel naj se razlaga tako, da če bo že mogoče ostane v veljavi” -> razlaga tukaj je favor testamenti (korist oporoke: interpretacijsko pravilo, pri katerem se oporočne odredbe interpretirajo v korist veljavnosti oporoke torej če se le da jo ohranimo v veljavi) -> torej nemogoč pogoj bi povzročil ničnost, vendar Justi reče, da se tak pogoj šteje kot nezapisan in da dedič A deduje (neke vrste fikcija) -> s tem dosežemo, da oporoko ohranimo v veljavi NEDOPUSTNI POGOJI • tisti pogoji, katerih izpolnitev bi kršila bodisi pravno normo bodisi moralno normo, pogoj protipravno ali nemoralno dejstvo • pravna posledica: povzročijo ničnost pravnega pogoja, lahko tudi favor testamenti (zato je posle ničen) -> denar morš tud dat nazaj če se ga že sprejel za to da enga prefukaš tud če ga pol ne • pravno nedopustni: enga ubiješ • moralno nedopustni (contra bonos mores: proti spodobnosti): recimo siljenje k poroki, podkupovanje za to da te edn da za dediča • pravne posledice po knjigi: v primeru izpolnitve pretor odreka pravno varstvo ali dovoli exceptio doli, mortis causa se šteje kot nezapisano NESMISELNI POGOJI • pogojne formulacije, ki jih ni mogoče razložiti s pomočjo pravne logike (če bo Ticij dedič, bo dedič Sej in obratno) -> povzročijo ničnost postavitve še dve vrsti: •pravni pogoj : pogoj, ki bi ga bila stranka tako ali tako dolžna izpolniti po veljavnem pravu (recimo da naj Ticij da kot dedič nekomu drugemu volilo - itak da ga bo dal Ticij, sej je dedič) • tihi pogoj: ni izrecno omenjen, ga pa PP po naravi vsebuje (dota -> tihi pogoj, da je ZZ sklenjena, po Ulpu)

Answer 15

• postavitev dediča pod odložnim pogojem, ne pa pod resolutivnim (zaradi semel heres, semper heres) • pri razlagi pa se proba razložit stvar tako, da ostane oporoka veljavna (favor testamenti) • nemogoče, nedopustne pogoje in roke se šteje kot nezapisane • nesmiselne, kaptatorne pogoje se štejejo postavitve dedičev kot nične! • kaptatorni: nasprotujejo splošni pravnim načelom (recimo oporočne prostosti -> če sprejmeš oporoko, morš postavt za dediča enga tretjiga loleka) • primer vdova (deduje, če se ne poroči -> če bi bil razvezni pogoj bi morala dedovati, ga interpretirajo kot odložilnega, zdj de facto ne sme dobit dediščine dokler ne umre, zato Kvint Mucij predlaga posebno varščino cautio Muciana ki jo da vdova in se z njo zaveže, da bo dediščino vrnila če se bo znova poročila -> po Avgustu pa lah se spet poroči, če se moži zato, da bi mela otroke) zapiski na koncu: pogoj: • oporočitelj ga sme postavt samo pod odložnim pogojem • ne sme ga postavit pod resolutivnim pogojem (zarad načela semel heres, semper heres: enkrat dedič, vedno dedič; v praksi to velikrat obidejo z vesoljnim fideikomisom) • nemogoče in nedopustne pogoje razlagajo favor testamenti (da bi ohranil oporoko v veljavi) in jih zato štejejo za nezapisane • nesmiselni pogoji (Ticij naj bo dedič, če bo dedič Sej) + kaptatorni pogoji (nasprotujejo splošnim pravnim načelom, npr. če kršjo oporočno prostost ali za zapustnika ali za tretjo osebo) nardijo postavitev dediča nično rok: začetni in končni oba štejeta za nezapisana • postavitev vdove pod pogojem, da se ne poroči znova: se šteje pogoj za negativnega potestativnega suspenzivnega (ker razvezni ni dopusten, more bit suspenzivni: kar pa je problem, ker pol de facto ne more dedovat -> reši zadevo cautio Muciana kot posebna varščina, ki jo da pogojno postavljena dedinja/ volilojemnica osebi, ki bi ji dediščina sicer pripadla, s kero se zaveže povrnit premoženje če se spet poroči -> po Avgustu se lah tko postavljena vdova lah znoa omoži, če priseže, da se ženi da bo mela lah otroke)

Answer 16

• določeni PP, ki ne trpijo pogoja ali roka: pristavljen rok ali pogoj povzroči ničnost • primeri: mancipacija, emancipacija, odpust dolga (akceptilacija), sprejem dediščine, kakršnakoli pridobitev lastninske pravice (danes tudi zemljiškonkižno dovolilo: intabulacijska klavzula), postavitev varuha, izbirno volilo sužnja

Answer 17

= kadar pride do (ne)uresničitve pogoja zaradi nedopustnega vplivanja ene od strank • fingira se, da se pogoj ni/je uresničil • tisti, ki ima interes na tem, da se pogoj ne bi izpolnil, prepreči izpolnitev pogoja => šteje kot de je pogoj izpolnjen => fikcija - proda se kot suženj, da bi sodeloval pri goljufani kupnini => za kazen ostane suženj • tudi v OZ

Answer 18

• ROK: odlaga dospelost terjatve => predčasna izpolnitev je omogoča; ne more zahtevati povračilo; učinki PP so že nastali • POGOJ: odlaga učinke PP => če nekdo izpolni pred uresničitvijo pogoja, lahko zahteva nazaj, ker je izpolnil nekaj kar še ni dolgovano

Answer 19

Rok (dies) = občasna sestavina PP, ki opredeljuje trenutek v prihodnosti, na katrega stranki vežeta začetek/konec učinkovanja PP. Rok je lahko tudi časovno obdobje, ki traja od sklenitve PP do poteka roka. 1) vezanost na potek časa 2) trenutek v prihodnosti = pomembno pravno dejstvo (ima pomembne pravne učinke), ki opredeljuje trenutek v prihodnosti, na katerega stranki vežeta začetek/konec učinkovanja PP • občasna sestavina PP • od pogoja se razlikuje po tem, da bo gotovo nastopilo - Dam ti 100, ČE boš opravil izpit. => pogoj - Dam ti 100, KO boš opravil izpit. => rok • bodisi odlaga začetek ali konec pravnih učinkov do nekega trenutka v prihodnoti • nekaj širšega in ni vezan samo na pravne posle (tako kot pogoj) – v prodajnih pogodbah – na koncu zakona (vakacijski rok) – rok za pritožbo na koncu odločbe • DIEI ADIECTIO PRO REO (EST) = določitev izpolnitvenega časa je v korist dolžnika ! izjema: obravnavamo pri PP quod sine die debetur, statim debetur - kar je dolgovano brez roka, je dolgovano tkaoj

Answer 20

1) določen = natančno lahko določimo, kdaj bo rok napočil nedoločen/določljiv= vemo, da bo nastopil, vendar ne vemo kdaj (enkrat bom umrl) Vrste roka glede na učinkovanje 1) začetni = odlaga začetek pravnih učinkov • upravičenje in obveznosti je mogoče uveljavljati šele, ko rok poteče • odlaga dospelost (zapadlost/iztožljivost): možnost upnika, da terja izpolnitev • dolžnik pa lahko obveznost izpolni prej, a ne more zahtevati povrnitev (izpolnil nekaj dolgovanega) • s 1.1. lahko uporabljam najeto sobo 2) končni = trenutek, ko naj prenehajo učinki PP • z 31. 1. preneha najemno razmerje ! RP v zvezi z začetnim in končnim rokom uporablja pravila o odložnem in razveznem pogoju.

Answer 21

ZAPISKIIII + učb 209

Answer 22

= tisti, ki ima določeno pravico mora zanjo skrbeti (če jo hoče uveljavit pred uradnim organom), če to zanemari, izgubi možnost uveljavljanja te pravice • uvedeno zaradi pravne varnosti • ideja, da je vsak dolžan poskrbeti za svojo pravico, če zanjo ne poskrbi pravočasno mu pravica ugasne (ne more je več sodno uporabit) • opomin ne pretrga (ustavi) zastaranje, tožba pretrga zastaranje (ko vložiš tožbo) • obveznost postane naturalna (ni iztožljiva) v nasprotju s civilno (je iztožljiva) - obveznost še vedno obstaja, ampak je upnik ne more zahtevati (rok je zastaral, ne more je več iztožiti) Primer: actio doli zastara v enem letu => če si uguljufan maš možnost, da se pritožiš v enem letu => če se ne, izgubiš možnosti uporabe pravnega sredstva – če ugovarja, se ugotovi, da nima več pravice zahtevat od toženca ! kazenski postopki načeloma zastarajo ! ne zastara: genocid, kazniva dejanja proti človečnosti, vojna hudodelstva – vseeno pa zastara postopek

Answer 23

= če nekdo pod določenimi pogoji izvršuje pravico, čeprav je nima, mu pravo iz razlogov pravne varnosti to pravico prizna • pridobitev lastninske pravice = če nekdo dlje časa stvar poseduje in so izpolnjeni ostali pogoji mu pravni red prizna LP, čeprav ni bil lastnik posest • nekaj kar je dolgotrajno, pravni red dejansko pripozna

Answer 24

Nalog (modus) = naročilo darovalca, osvoboditelja ali zapustnika, ki prejemnika naklonitve zavezuje k določenemu ravnanju. • občasna sestavina PP • *nalog danes v dednem pravu govori o bremenih • samo pri: darilu, osvoboditvi sužnja, oporočni naklonitvi => vsem trem skupna lukrativnost (nodplačna naklonitev) - lukrativni PP = neodplačni - onerozni PP = odplačni

Answer 25

• odložni pogoj: odlaga in NE sili - A dobi 100, če mi postavi spomenik => volilojemnik dobi denar šele, ko postavi spomenik (ne prevzame nomene obveznosti) • nalog: ne odlaga in SILI (moralno) => pravni učinek ni odložen (nastopi takoj), prejemnik pa se zaveže, da nalog izpolni - A dobi 100, da/naj mi postavi spomenik => takoj dobi dediščino, a hlrati prevzame obveznost postavit spomenik Primer: A naj bo moj dedič in naj mi postavi spomenik => dedič zavezan k določeni izpolnitvi

Answer 26

Na začetku ni sredstva, s katerim bi nalog iztožili (smo dedovali pa spomenika nismo postavili => ne moreš biti tožen). nato pretorjeva intervencija - reče da dokler dedič ne izpolni naloga ne more dedovati darila - varščina (pactum fiduciae pri mancipaciji, s stipulacijo) - obogatitvena tožba (condictio ob causam datorum) oporočne naklonitve - sodediči zahtevajo s a* praescriptis verbis (posebna tožba uporabljena za iztoževanje razl. tožnih zahtevkov, ki niso meli TF) ⬇️ pred klasičnim pravom - X posebne tožbe za nalog (pol pa pretorjeva intervencija) klasično pravo - tožba s spredaj zapisanimi besedami (a* praescriptis verbis) cesarsko pravo - tretji osebi, ki ji pripada korist iz naloga dajo a* utilis (analogna tožba)

Answer 27

civilna doba: dobesedna razlaga • cilj: pravna varnost (na zahtevo plebejcev, ker so se zakoni razlagali patricijem v prid) • ne odstopajo od črke zakona, DURA LEX SED LEX klasična doba: smiselna razlaga • cilj: pravična rešitev primera • širijo/ožijo pomen neke norme, upoštevajo vsebino in tudi dejansko stanje

Answer 28

• Razlagali so ga člani pontifikalnega kolegija • Besedilo so sprva razlagali skoraj povsem dobesedno – Logično. Razlog za izdajo Zakonika je zahteva po pravni varnosti – Dobesedna razlaga daje najmanj možnosti za spor, kaj določa pravna norma • Formalizmi civilnega prava (pri npr. mancipaciji) so skupaj z dobesedno razlago pravnih norm spadali med temeljne postavke pravne varnosti • Primer dobesedne razlage: Oškodovancu je nekdo posekal trto. Tožil je osumljenca in zahteval odškodnino, a je izgubil tožbo, ker je zakonik na splošno govoril le o posekanih drevesih – Toda npr. kljub moškim oblikam samostalnikov v posameznih določilih so le-te uporabljali tudi za ženske à življenskost in smiselnost Zakonika • (skoraj) dobesedna razlaga Zakonika je postala nemogoča, ko se zaradi spremenjenih razmer Zakonik na ta način ni mogel več uporabljati – De iure je sicer veljal naprej, a so nekatera določila z razlago dobila povsem nov pomen (včasih celo nasproten prvotnemu pomenu) – Primer: Lastnik tramu od graditelja ni mogel več zahtevati nazaj tramu, ampak le dvojno plačilo vrednosti vgrajenega tramu. Razlog: ne podreti stavbe zaradi enega tramu. – Primer: prodaja sina – Zakonik je določal, da oče, ki 3x proda sina, izgubi oblast nad njim (takrat so ljudje v stiskah verjetno prodajali svoje otroke). Ko se je povečalo število sužnjev, so ljudje verjetno raje kupovali sužnje kot otroke (otrok kot rimski državljan namreč ni mogel postati suženj – »lastnik« je imel nad njim le omejeno oblast). Zakonik je še vedno veljal – toda nekdanja sankcija se je spremenila v cilj. Rimljan, ki je hotel svojega sina emancipirati (izpustiti izpod očetovske oblasti), ga je 3x zapored navidez prodal svojemu zaupniku, ta pa ga je vsakič takoj osvobodil. Po tretji prodaji je očetovska oblast prenehala. S tem je de iure ohranjenjena veljavnost določila o prodaji sina, de facto pa je dobilo določilo povsem novo vsebino -> postalo je način za prenehanje očetovske oblasti, ki je sicer prenehala z očetovo smrtjo. – Mnoga določila so se kljub svoji načelni veljavi pozabila

Answer 29

• Klasični pravniki s svojo široko razlago pravnih pravil dejansko ustvarjali novo pravo – Ni šlo le za vprašanje razlage, temveč za prioritete. – Če je bila temeljna prioriteta pravnikov v civilni dobi pravna varnost, je z novimi metodami razlage v klasični stopila v ospredje želja po tem, da se z ustrezno razlago ustvarijo pogoji za zagotovitev pravične rešitve primera • Slabost dobesedne razlage – Preveliko dlakocepstvo (primer posekana vinska trta in norma o posekanih drevesih) – pravdo je izgubil, kdor se je vsaj malo zmotil • Predmet razlage ne le vsebina pravnih pravil, temveč tudi dejanskega stanja – Pri razlagi pravniki upoštevali jezikovne in logične prvine – Njihova razlaga je lahko ožila (restriktivna razlaga) ali širila (ekstenzivna razlaga) pomen posameznega pravila – Nova kakovost: pravniki so jo dosegli, ko so razlago razširili na upoštevanje podobnosti (analogije) -> z analogno razlago je bilo možno pravno normo in rešitev konkretnega primera uporabiti za podobne primere • Razlaga pravil na splošno (ločeno od konkretnega primera) – Celz: najbolj nagnjen k širšemu in abstraktnemu razmišljanju • DURA LEX, SED LEX = trd zakon, pa vendar zakon – Po zakonu se je treba ravnati pa naj nam daje ali vzema – Rek nastal po Ulpijanovem odlomku

Answer 30

• Umikanje naturalnega gospodarstva denarnemu • Sprememba socialne strukture državljanov; veliki zemljiški lastniki, plutokracija ... • Spremenjene gospodarske razmere zahtevale novo pravno ureditev – Za povečano blagovno menjavo so bili neprimerni okorni in na toge obličnosti vezani pravni posli civilnega prava (mancipacija s 5 pričami itd.) – Tu v ospredje stopi pretor – tudi v primerih, ko za to ni imel opore v civilnem pravu, je nudil procesno varstvo - Pravica v rimskem pravu se je »materializirala v postopku«, ko je pretor dovolil tožbo - Dovoljenje za tožbo in oblikovanje tožbene formule, ki ni temeljila na obstoječem pravu, sta pomenila ustvarjanje novega prava. - Do prenove in dograditve prava torej ni prišlo s pomočjo zakonodaje, temveč prek sodnega postopka • Novo pravo veljalo poleg civilnega prava -> pretorsko ali honorarno pravo – Na sožitje med obema vrstama prava kažejo med drugim tožbe bonae fidei (bile del pretorskega prava, a so postopoma prešle v civilno pravo) • Pretor omilil trdoto in nelogičnosti civilnega prava – Z uveljavitvijo pravnih sredstev za primer prevare (actio ali exceptio doli) ali grožnje (actio ali exceptio quod metus causa) zmanjšal možost zlorab ali nasilja – z uvedbo drugih ugovorov in tožb pa ustvaril pravne možnosti, ki jih civilno pravo ni poznalo – S tem je aktualiziral veljavno civilno pravo

Answer 31

Interpretacija = temelj/podlaga za uporabo prava. Brez interpretacije ni uporabe prava. Od interpretacije odvisna uporaba prava. • pravo kot nekaj praktičnega => namenjeno uporabi • ni uporabe prava brez njegove razlage • prehanjanje med zgornjo premiso (splošno in abstraktno normo) in spodnjo premiso (impliciranje na konkretni primer/dejanski stan) • interpretacija ključna za uporabo pravnih pravil Polje razlaga zajema 2 področji: 1) razlago pravnih pravil 2) razlago pravnih poslov Interpretirali že rimski juristi 1) širili možnost uporabe predpisa za primere, brez katerih primer ne bi bil uporaben 2) z interpretacije so razvijali institute (npr. pojem krivde, zmote ... ) • tendenca od začetne restriktivne/omejujoče razlage (navezuje na točno določen pomen posamezne besede in nič širše) => proti ekstenzivni/širitveni/razširjujoči razlagi (pojme razlagajo široko) Določilo Z.XII.P., ki se nanaša na uzidan tram (tignum iunctum) • določa, da postane lastnik tisti, ki je v dobri veri vzidal tram, če je prejšnjemu lastniku plačal (podrobneje v knjigi) • začetno obdobje: jasno, da je lesen tram temeljno gradivo • kasneje: več različnih gradiv (marmor ... ) ð uporaba določila Z.XII.P. ne pride več v poštev, ker vzida marmor in ne tram ð intervencija juristov: kot vzidan tram je treba razumeti vsako zidano gradivo => razširitev uporabe predpisa pravne norme tudi na tiste primere, ki po ozki interpretaciji niso uporabni

Answer 32

(248 pr. Kr.) = zakon, ki ureja primere, če nekdo ubije sužnja, poškoduje/uniči drugo tujo stvar. • če je posledica povzročena iniuria je kaznovan • ob razlagi iniuria razvijali: 1) teorijo o protipravnosti => če si ubil v silobranu nisi bil kriv 2) teorijo o krivdi => če je nekdo ravnal krivdno => iz tega izhaja razvoj subjektivne odgovornosti (če od posledice pride po krivdi odgovarjaš, če ne ne; !včasih pa tega ni bilo, saj je bil odgovoren vsak, ki je povzročil posledico)

Answer 33

Kaj želi doseči zakonodajalec, kaj je njegov namen? • ugotavljamo ratio legis • del interpretiramo znotraj celote (ne samo predpisa temveč celotnega pravnega reda – metaforično) • ožja celota = predpis, kjer se nahaja norma (člen) • interpretacijska vodila => vzak zakon ima neka splošna načela, nad katerimi so temeljna ustavna načela

Answer 34

pravni akt 1 - pravila o ravnanju in vedenju 2 - besedilo in pomen (besedilo mogoče uporabit le v skladu s pomenom (celz)) - do pomena z razlago, ki ne sme bit toga

Answer 35

testamenti - dobrohotna razlaga - oporoko hotli ohranit v veljavnosti tudi v primeru formalnih pomanjkljivosti negotii - klasični pravniki v smislu razpoznavne volje strank razlagali tudi pogodbe - skušali v veljavi ohranit (to je tudi za stricti iuris (ne samo bonae fidei)

Answer 36

tudi pravna domneva praesumptio iuris = sprejem obstoja določenega dejstva, ki ga neposredno ne ugotavljamo, temveč na njegov obstoj sklepamo na podlagi splošnih izkušenj. • institut, ki omogoča, da se odloči o primeru, ko dejstva niso gotova (postavimo trditev in se po njej ravnamo) - zapolnimo pomanjkljivo vednost o dejstvih • pogojna veljava = velja, dokler se ne dokaže nasprotno - izpodbojna/izpodbitna pravna domneva => vedno je možen protidokaz (z njim je možno pravno domnevo ovreči) • protidokaz mora biti očiten/neizpodbiten - v nekaterih primerih ni dopusten (zoper pravilnost pravnomočne obsodbe) • deduktivno sklepanje (od splopnega k posamičnem) => sklepanje po podobnem primeru • pravni red vnaprej določi primere pravnih domnev RAVOJ POJMA • izoblikovala v sodnem postopku: navajanje dokazvo svojih trditev • v kognicijskem postopku (principat): če sodnik ne more zadostno ugotoviti dejansko stanje, uporabi pravno domnevo (sklepa o obstoju/resničnosti dejstev, ki jih ne more ugotoviti) NEIZPODBOJNA PRAVNA DOMNEVA (praesumptio iuris et de iure) = domneva pri kateri protidokaz ni dopusten • ni dopustno izpodbijati z nasprotnim dokazom (zaradi razlogov pravne varnosti) PRIMERI: • kdor molči se zdi, da se strinja (qui tacet consentire videtur) • posestnik, torej lastnik (possessor ergo dominus) • domneva očetovstva • domneva nedolžnosti (presumptio inocentiae) • zakonski otrok tisti, ki se rodi v 7. mesecu po sklenitvi ZZ/največ 10. mesec po prenehanju ZZ Primeri: 1) domneva nedolžnosti = vsakdo se šteje za nedolžnega dokler mu krivda ni dokazana; onkraj razumnega dvoma 2) Paul. D. 2, 4, 5: Ker je (mati) vedno gotova, četudi je spočela izven zakona; oče pa je tisti, na katerega kaže zakonska zveza. • pravna domneva: za očeta se šteje mož otrokove matere, mati je vedno gotova • možen protidokaz 3) sin in oče umreta skupaj, a se ne ve, kdo je prej => pomembno za dedovanje • pravna domneva: če je bil sin še nedorasel (pod 14 let) se je štelo, da je umrl pred očetom • možen nasprotni dokaz: verodostojna priča dokazala drugače

Answer 37

poglej sprintan list

Answer 38

= zapoved zakona, da se določena dejanska ali pravna okoliščina v nasprotju z resničnostjo obravnava kot obstoječa ali neobstoječa, da se s tem zavaruje določen pravni interes. • nekaj namišljenega kar nima veze z resničnostjo • vemo, da nekaj ni resnično, pa kljub temu tisto štejemo za resnično => postavimo neresnično trditev • omogoča uveljavitev splošnih načel, ko zaradi dejanskega stanja ne bi bilo mogoče • obstajati mora pomemben pravnopolitičen razlog, splošna korist • ni mogoče izpodbijati z dokazovanjem neresničnosti • primeri vnaprej določeni, sodnik ne more sam postavljat fikcijo • vezano na odločitve zakonodajalca - skuša izboljšati delovanje pravnega sistema - ! stranki ne moreta šteti nezakonsko usklajeno pogodbo za veljavno (to ni pravna domneva) PRIMERI: • spočeti, vendar še nerojeni otrok se šteje za rojenega, kolikor gre za njegove koristi (dedovanje) fictio leges corneliae = poimenovana po zakonu, ki to fikcijo ustanavlja • ko je Rimljan ujet se šteje, da je umrl (postavimo neresnično trditev) • pomemben pravnopolitičen razlog: dedovanje (ujetniki se ponavadi niso vrnili) • v primeru, da se ta, ki smo ga šteli za mrtvega vrne, oživijo vse njegove pravice (dejansko težko izvedljivo)

Answer 39

poglej sprintan list

Answer 40

namen stranke (v zvezi s konkretnim PP) se manifestira v obliki izjjave njene poslovne volje ko stranki uskladita svoje volje pride do soglasja predpostavke: 1. volja odvisna od poslovne sposobnosti 2. mora biti izjavljena navzven 3. soglasje med voljo in izjavo = stranka mora izjaviti resnično voljo (kar v resnici hoče) 4. soglasje volj strank = pri dvo/večstranskih poslih se morajo ujemati volje dveh/večih pravnih subjektov NESOGLASJE = če med voljo in izjavo ni soglasja (ko stranka izjavi neresnično voljo, nekaj česar noče) a) zavedno nesoglasje => neresnična volja b) nezavedno nesoglasje => napaka volje

Answer 41

= stranka s svojo izjavo ne izrazi svoje resnične volje in se tega tudi zaveda. Pri tem ni pomembno, ali nasprotna stranka za to ve ali ne. a) miselni pridržek (reservatio mentalis) b) neresna izjava c)navidezni posel (simulacija)

Answer 42

reservatio mentalis = stranka vedoma izjavi nekaj, česar ne misli. izjavi nekaj kar ne misli udejanjiti • NI pravno upoštevana (stranka, ki je izjavila nekaj drugega kot resnično voljo, se na to ne more sklicevati, saj je nasprotna stranka to štela kot izraz resnične volje) - nasprotna stranka se zanese na izjavo - razlog pravne varnosti • PP velja (v pravnem pogledu je ni, se je ne upošteva) - ostane v veljavi skladno z izjavljeno voljo - najemnik sklene najemno pogodbo, vendar tega ne misli => vseeno sklenjena • razlog za miselni pridržek? zavesti nasprotno stranko, narediti vtis, jo razveseliti/dati upanje... • rim. pravniki miselnega pridržka ne omenjajo, izraz nastane v občem pravu

Answer 43

= izjava volje podana brez resnega namena doseči pravne učinke • vsakomur bi moralo biti jasno, da ne gre za resno izjavo => razvidno bi moralo biti iz okoliščin • namen ni oguljufati stranko • izjave ni mogoče spoznati kot izjavo poslovne volje, obveznost NE nastane • ni povsem brez pravnih posledic: odškodninska odgovornost - sprejme izjavo kot izaz resnične volje in ji ne moremo očitati premajhne skrbnosti - zahteva se povrnitev škode • primeri: - očitna pretiravanja - v igri: ne šteje se kot izjava volje - v šali: ne zavezuje, a bolj problematično (Kambič razpiše ekskurzijo za študente v Cannes za 50 EUR)

Answer 44

simuliran posel= negotium simulatum = stranki hlinita pravni posel, podata izjavo volje, ki pa ne ustreza resnični volji • izjavita voljo za sklenitev PP, ki ga v resnici nočeta • razkoraka med voljo in izjavo se zavedata obe stranki, širšemu krogu pa je to skrito • namen: nekaj prikriti ali izigrati predpis - doseči določene željeni učinki kot posledica sklenjenega PP - preslepiti določeno osebo/pravni red • navidezni PP (simulirani) - simboličnost kupnine je znak simuliranega PP - simulirana prodajna pogodba (ena stranka bi drugi podarila nepremičnino, a, ker nista v sorodu, bi obdarjenec plačal visok davek na darila: odvisno od 1) višine naklonitve in 2) sorodstva => namesto darilne sklenejo prodajno pogodbo, ker je davek nižji – 2%, zaradi simulirane prodajne pogodbe pa se da simboliča kupnina) - simulirana zakonska zveza (zaradi dedovanja, ugodnosti => da A postane dedič C-ja) - nobena v rimu NI priznana • prikrit PP (disimulirani) = ponavadi se skriva pod simuliranim in velja, če izpolnjuje pogoje za veljavnost - če skriva nedopusten PP ne obvelja - vsi navidezni PP niso nujno simulirano, lahko so kršitev predpisa (stranki sklenjeno tudi želita) Ali je veljaven prikrit ali simuliran PP? ZAPISKI ABSOLUTNA SIMULACIJA • stranki sploh nista imeli namena skleniti nobenega PP • ne nastane noben pravni učinek V RP pod navidezne PP ne spadajo: 1) fiduciarni PP = odsvojitev stvari z namenom omogočiti pridobitelju uporabo te stvari / mu zagotoviti jamstvo za plačilo določene obveznosti - fiducia cum amico/creditore contracta - predhodnica zastavne/posodbene pogodbe 2) imaginarni PP = navidezna prodaja otroka pod očetovsko oblastjo z namenom njegove emancipacije (da pride izpod njegove oblasti in postane svojepraven)

Answer 45

nezavedno soglasje = zmota Zmota = nepopolna ali napačna predstava o določenih dejanskih okoliščinah oz. o obstoju ali vsebini pravnega pravila, ki vpliva na oblikovanje in izjavo poslovne volje. • stranka se ne zaveda nesoglasja, izjavi nekaj česar noče in tega ne ve • predstava stranke ne ustreza resničnosti in ko zaradi te predstave pride do oblikovanja in izjave poslovne volje, postane zmota pravno upoštevna • izvira iz nepoznavanja 1) prava ali 2) dejanskih okoliščin • upošteva se le: a) bistveno zmoto = zmota, pri kateri se neskladje med voljo in izjavo nanaša na bistvene okoliščine => preprečuje nastanek soglasja b) NEzakrivljeno zmoto = zmota, pri kateri napake ne zakrivi stranka sama s svojo premajhno skrbnostjo RP sprva niso poznali razlike med voljo in izjavo. Oblični PP so temeljili na obliki. Če je bilo iz izjav strank mogoče sklepati na sporazum, neskladja volj niso upoštevali. (torej zaradi formalne razlage sploh niso mogli upoštevat zmote) • klasični pravniki: ukvarjali s problemom dejanskega in ne zgolj formalnega/navideznega soglasja - pogodba ni nastala npr če pri stipulaciji izjava ni ustrezala resnični volji, ker sta stranki sledili različnim predstavam o dejanskih okoliščinah - »stipulacija namreč velja, na temelju soglasja obeh« • zmoto obravnavali z vidika vplivanja na doseženo soglasje (in ne veljavnost pravnega posla) - predvsem potrebno pri pogodbah bonae fidei: - zmota vpliv na bistven element: neveljavno - ni vpliva na doseg soglasja: obvelja

Answer 46

Pavel : »nepoznavanje prava škoduje vsakomur, nepoznavanje dejstev pa ne škoduje.« = ignorantia iuris nocet, ignorantia iuris non nocet a) PRAVNA ZMOTA (ignorantia iuris) = nepoznavanje prava, zmota o obstoju ali vsebini pravnega pravila • ignorantia iuris nocet = nepoznavanje prava škoduje • stranka se ne more sklicevati na pravno zmoto (pravo vsi poznajo – fikcija) • IZJEME: lahko so se sklicevali na pravno zmoto (saj je bilo jasno, da prava ne posnajo), kjer ni šlo za delikt - nedoletni, - ženske (krhkost spola, dejansko se ni spodobilo, da bi se udejstvovale v poslovnem življenju), - vojaki (bolj vešči orožja kot zakonov) - osebe z odročnih območji (rustici) - izjema tudi drugi, če niso imeli priložnosti, da bi se z veljavnim pravom seznaniči b) DEJANSKA ZMOTA (ignorantia facti) = nepoznavanje dejanskih okoliščin • ignorantia facti non nocet = nepoznavanje dejstev ne škoduje • OMEJENO!: dopustno le, če je subjekt pri poznavanju teh dejstev dokazal zadostno skrbnost - možnost sklicevanja ob dokazu, da nevednost ni posledica velike malomarnosti - dokazno breme na stranki v dejanski zmoti - možnost sklicevsanja tudi, če bi se ji lahko izognila vendar bi to preseglo običajno skrbnost Primer: Določena skupina dedičev, ki jih je dediščina pripadala, je morala v določenem roku dediščino po smrti pridobiti. Subjekt rok zamudi. • pravna zmota: moti se o obstoju pravila (»nisem vedel, da obstaja rok«); moti se o vsebini (»nisem vedel, da je rok tako kratek«) => ne more se sklicevati • dejanska zmota: moti se o dejanskih okoliščinah (»nisem vedel, da je zapustnik umrl«) => lahko se sklicuje (pretor mu da restitutio in integrum) – malomarnost = pomanjkanje dolžne skrbosti pri poznavanju dejstev (če bi živela v isti hiši in bi lahko/morala vedela) => ne more se sklicevati Kdaj po RP zmota prepreči nastanek PP? Primer: Rimljan vsak dan sedi in posluša sužnjo na vrtu, ko poje. Nekega dne je ni več, zato vzame mošnjo cekinov, potrka sosedu na vrata in reče, da si želi kupit Livijo. Da mošniček in pride Livija (stara kuharca). On cel presenečen ugotovi, da sužnji ni ime Livija. • prišlo je do zmote o predmetu pravnega posla => povzroči neveljavnost PP (pogoj prodajne pogodbe: soglasje o predmetu in ceni; preprečila je soglasje volj) • zmota o imenu (oba bi mislila isto osebo, a bi jo imenovala drugače) => ne povzroči neveljavnosti PP Zmota povzroči ničnost PP kadar je 1) bistvena = kadar prepreči nastanek soglasja (ujemanje volj) 2) nezakrivljena = stranka ne zakrivi napake sama s svojo premajhno skrbnostjo

Answer 47

• prišlo je do zmote o predmetu pravnega posla => povzroči neveljavnost PP (pogoj prodajne pogodbe: soglasje o predmetu in ceni; preprečila je soglasje volj) • zmota o imenu (oba bi mislila isto osebo, a bi jo imenovala drugače) => ne povzroči neveljavnosti PP

Answer 48

• kadar se je zmota nanašala na okoliščino, ki je pomenila bistvo samega PP, ta sploh ni nastal • ERRANTIS VOLUNTAS NULLA EST = tisti, ki je v zmoti nima poslovne volje - že v klasičnem pravu: zmota o (ne)obstoju bistvenih okoliščin => prepreči oblikovanje poslovne volje, nastanek soglasja in PP - ta izjava preširoka: ne velja za vse - le za zmote o okoliščini, ki bi sama po sebi preprečila veljavno sklenitev pogodbe oz nastanka pravnih učinkov Primer: - Izjava neoporočnega dediča, ki je sužnje v zmoti imenoval oporočne osvobojence, nima pravnega učinka, saj pogodba ni veljavna => ne bodo osvobojeni. - najem lastne stvari (najame stvar, ki je v bistvu njegova), ne pomeni odpoved LP tudi po našem obligac. zakoniku - stranka ki je v zmoti lahko zahteva razveljavitev pogodbe, če je zmota bistvena in nezakrivljena

Answer 49

ELEMENTI SOGLASJA: • bistveni: zmota o predmetu, pogodbi, ceni ali o osebi (tudi spolu) => neveljavnost (ni resničnega soglasja) - mislim, da ti prodajam sužnja Stiha, ti pa misliš, da kupuješ Patrika • manj pomembni el.: zmota o imenu, snovi (sporno) ali kakovosti => ponavadi obvelja - ! posrebrena, namesto srebrna miza (ničnost) - kupujem flašo in mislim, da je v njej vino, bistvu je kis (zmota o snovi) - če se vino skisa (velja), če je umetni kis (ne velja) - če misliš da je devica pa ni (velja), če bi bil deček namesto deklica (ne velja) Če je zmota vplivala na oblikovanje poslovne volje, po Pomponijevem mnenju pogodba ni nastala. Resničen pomen za nastanek pogodbe ima volja in NE izjava (je le sredstvo za posredovanje volje nasprotni stranki). Najlažje pri razlagi oporoke => zaradi narave posla lažje upoštevati resnično voljo. (nekatere) Cesarske konstitucije upoštevajo celo domnevno voljo (mati bi sina postavila za dediča, ko bi vedela za svojo zmoto – mislila je, da je sin kot vojak umrl). ko prepreči zmota nastanek soglasja je pogodba nična - restitutio in integrum al pa samo pač je nična ne velja error in: - corpore (predmet) - negotio (pogodba) - persona (oseba) - razen če samo napačna označitev - materia (snov) - pretio (cena) velja error in: - nomine (ime) - qualitate (kakovost)

Answer 50

= pričakovanja in predstave, ki stranko nagnejo k sklenitvi PP in praviloma ne postanejo njegova sestavina. Kaj je stranke nagnilo k sklenitvi PP? • nagib = tisto, kar je stranko nagnilo k temu, da je sklenila določen pravni posel (po domače) • predstave, ki vplivajo na stranko, da ustvari voljo za sklenitev določenega PP (strokovno) • neposredni povod za sklenitev PP Ali je nagib pravno upoštevan? • nagib načeloma ni pravno upoštevan (niti kot občasna sestavina) • če se vključi v PP kot občasna sestavina (kot pogoj), pravno gledano ne gre več za nagib in lahko postane pravno upoštevan • pravno upoštevan postane tudi v primeru, - ko gre za nedopusten nagib - upošteva pretor (civilno pravo še ne) => prevara, grožnja - ko gre za zmotni nagib ( si v dejanski zmoti, recimo vse zapustiš nekomu, ker si prepričan da ti je rešil življenje, v resnici pa je bla druga oseba) Primeri: • Nekdo kupi trobento, ker želi igrati v bandu (njegov nagib), a na avdicijo ni sprejet. - nagib ne bo pravno upoštevan - če bi ga oblikoval v pogoj pa bi lahko zahteval povračilo denarja in vrnil trobento prodajlcu • Nekdo je prepričan, da mu drug reši življenje, zato ga postavi za dediča. V bistvu, ga je rešil nekdo drug. - je v zmotnem nagibu • Nož ti nekdo postavi na vrat in zagrozi, da mu moraš izročiti stvar. Seveda jo izročiš. - k temu te nagne grožnja Rimsko civilno pravo • načeloma nagiba ni upoštevalo • načeloma nagib ni povzročil neveljavnosti PP => stranka se ni mogla sklicevati na to, da se nagib ni uresničil • če je stranka želela, da se upošteva mu je morala dati drugo kvaliteto/vsebino pogoja => nagib je morala oblikovati kot pogoj => če nima te kvalaitete se nagib ne upošteva • COACTUS VOLUI = čeprav prisiljen si hotel (Kambič) - COACTUS VOLUI, TAMEN VOLUI = prisiljen sem hotel, vendar kljub temu sem hotel (Žepič) • metus reverentialis = strahospoštovanje • ????(nevem če prav) izjemoma se upošteva zmotni nagib - nekoga postavi za dediča, ker misli, da mu je rešil življenje (se moti) Rimsko pretorsko pravo • nagib delno upošteva (prvi - Akvilij Gaj (nardi formulo)) • uvaja novo plast prava => omogoči veljavno CP naprej in omili trdo CP • pretor intervenira, zaradi stremenja k idealu pravičnosti => omogoča, da upošteva 2 vrsti nagiba: 1) vis ac metus (grožnja in nasilje) 2) dolus (prevara, zvijača, goljufanje)

Answer 51

ZAPELJEVANJE V ZMOTO Z ZVIJAČO (prevara – dolus) = kadar ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo napeljala k določenemu ravnanju (npr. sklenitvi PP). • nasprotno stranko spravi v zmoto, ko ji vedoma prikazuje napačna dejstva (zamolčali, izkrivi) • posledica prevare je strankina zmota • razlika z običajno zmoto: zmota zaradi prevare je posledica ravnanja nasprotne stranke • upoštevanje nagiba prevare uvede pretor PRAVNA SREDSTVA 1) a* doli = na voljo, ko mu zaradi prevare že nastane škoda (že izpolni obveznost na podlagi prevare) • je subsidiarna tožba = pride v upoštev/na voljo, ko ni nobene druge tožbe • !pazi v večini primerov je na voljo druga tožba (npr. na podlagi prodajne pogodbe => prevara nasprotuje načelu dobre vere in poštenja in lahko zato pri razmerjih bonae fidei uveljavljaš morebitno prevaro že v okviru pogodbene tožbe), redko se uporabi a* doli kot subsidiarna tožba • tožba je infamirala = obsojenega je zadela infamija - zato ni možno naperiti zoper prevarantovega dediča - od njega možno s tožbo in factum (do višine tistega, kar so pridobili) zahtevati nazaj obogatitev (kolikor je pridobil od zapustnikove prevare) • sodnik - poziv na vrnitev v naravi, če tega ne stori => obsodba na plačilo denarne odškodnine (povračilo celotnega interesa = povrnitev dejansko nastale škode in izgubljenega dobička) ==> arbitrarna tožba 2) exc* doli = ko nasprotna stranka zahteva še neizpolnjeno izpolnitev obveznost, lahko prevarani ugovarja 3) restitutio in integrum = pravno sredstvo s pomočjo katerega se vzpostavi pravno stanje, ki je obstajalo pred določenim dejanjem/dogodkom - deluje ex tunc • pretor dovoli, ko preuči primer - zaradi: odsotnosti stranke, njene mladosti, PREVARE in ustrahovanja • v celoti izničijo pravni učinki => fingira se, da se stvar sploh ni zgodila • učinkuje le v pravni in ne dejanski sferi (časa ni mogoče zavrteti nazaj) V občem pravu razlikovali med: 1) prevaro, ki prizadane bistvene sestavine PP => ničnost 2) prevaro, ki prizadane nebistvene sestavine pp => le odškodninski zahtevek ŠKODA • v RP samo materialna (premoženjska), v sodobnem tudi nematerialna (nepremoženjska) - RP: škoda = dejansko ali potencialno zmanjšanje oškodovančevega premoženja - OZ (danes): zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), telesne in duševne bolečine ali strah ter ukrnitev ugleda (nepremoženjska) • dejanska = zmanjšanje premoženja (razlika v vrednosti pre. pred in po škodnem dogodku) — damnum emergens • izgubljeni dobiček = izpadli prihodek (ki bi verjetno nastal, če ne bi bilo škodnega dogodka) — lucrum cessans • oboje skupaj => interes (inter esse = kar je vmes) = premoženje, ki bi ga imel – premoženje, ki ga ima po škodnem dogodku PAZI, RAZLIČNE UPORABE/POIMENOVANJA DOLUSA 1) dolus v smislu nagiba kot prevara 2) dolus v smislu edikta 3) dolus v smislu naklepa (hote in vede), kot najvišjo stopnjo krivde Primer: za ne uporabo a* doli zaradi možnosti uporabe druge tožbe Prodajna pogodba, kjer kupec ugoljufa prodajalca. Prodaja »fake« zlatnike. Varovan si s prodajno pogodbo. Sodnik pazi, da ni prišlo do kršitve dobre vere in poštenja. Kupec ima na razpolago tožbo, na podlagi prodajne pogodbe. Ne uporabi a* doli, čeprav gre za goljufijo.

Answer 52

obrazec (formulo) za a*doli in e* doli oblikoval Akvilij Gaj on je predklasik po letu 44 pr kr - rimski govorec Cicero v De officiis navaja konkreten primer zvijačne prevare - obžaluje da Akvilij še ni objavil tožbenih formul za primer zvijačne prevare (prevare)

Answer 53

vis ac metus = nedopustno vplivanje v obliki protipravne prisile ali grožnje z nasiljem, katerega namen je pripraviti ustrahovano osebo k razpolaganju z njeno stvarjo ali pravico, prevzemu obveznosti ali izpolnitvi. • pod vplivom grožnje za življenje (nož na vrat), sklene PP • nedopustni nagib • stranka se zaveda neskladja volje in izjave, izjavo poda zaradi strahu pred grožnjo - strah odločilen za oblikovanje poslovne volje => sila kot prisila SILA: • absolutna sila = ima vpliv na pravni posel; narejena brez naše volje - okoliščine izključujejo vpliv stranke na poslovno voljo, ni samostojne odločitve - PP sploh ne nastane - ker to ni izjava poslovne volje - nekdo z našo roko podpiše pogodbo (tu ni volje, zato je pravni posel ničen) • kompulzivna sila = volja je, a ni prava, je neresnična Pravna upoštevanost • sprva groženj in ustrahovanja niso upoštevali (nekaj vsakdanjega) - coactus voluit = prisiljen si hotel (pridiljeni se sam odloči, da popusti namesto, da bi se uprl) • tudi v klasičnem pravu • kasneje pretor: : »ni pravično, če velja PP, ki je bil sklenjen pod prisilo« —> ne reče da PP ne velja ampak da sredstva oškodovancu: PRAVNA STREDSTVA v tem primeru: 1) a* quod metus causa (kar se je zgodilo zaradi strahu) = na voljo jo ima prisiljena stranka, ki je pravni posel že izpolnila (s tožbo zahteva povrnitev koristi, kasneje še interesa) - predpogoj sa je premoženjska škoda že nastala • deliktna tožba • po CP te tožbe ni, doda jo pretor • je primer arbitrarne tožbe = sodnik je po prostem preudarku pozval toženca na povrnitev škode - v formularnem postopku ni več mogoče od litiskontestacije dalje - toženec uboga => oprostilna sodba - toženec ne uboga => obsodi na 4x (oz 1x po 1 letu) povrnitev škode • zakaj po enem letu le 1x vrnitev? - verjetno se je zdelo da zadeba ni mogla bit posebno huda, če prizadeti ni sprožil postopka v enem letu. na to kaže tudi to, da je bila tožba po enem letu mogoča le če se je zdelo pretorju po preučitvi zadeve to potrebno • pasivno legitimiran: ne samo ustrahovalec, temveč vsakdo, ki je iz takega PP pridobil korist - ustrahovalčev dedič, 3. oseba, ki je pridobila korist (tudi dobroverna) - Zakaj? Da ustrahovani ne ostane brez možnosti odškodnine. 2) exc* qoud metus causa (ugovor zaradi strahu) = na voljo, kadar je nekdo tožen, da naj izpolni PP, ki je bil sklenjen pod pritiskom grožnje in nasilja • nekdo se neugodno zaveže, ampak škoda še ne nastane • omogoča, da sodnik toženca oprosti • dokazno breme (dolžnost dokazat dejstva) ima tisti, ki nekaj zatrjuje - npr. tožnik, ki toži - pravo daje možnost => stvar dokazovanje je dejansko vprašanje • *pri bonae fidei ugovor ni potreben (ustrahovanje nasproti načelu dobre vere in poštenja) 3) restitutio in integrum = vrnitev v prejšnje stanje • pretor. vzpostavi takšno stanje, kakršno je bilo pred izsiljenim ravnanjem

Answer 54

arbitrarne tožbe - actiones arbitrariae = prepuščena sodnikovi presoji • pred izrekom sodbe pozove toženca po prostem preudarku na izpolnitev dolgovanega, če tega ne izpolni ga obsodi • toženec se lahko z izpolnitvijo izogne obsodbi ali njenim posledicam (npr. infamiji) • pri tožbah: in rem, predložitveni tožbi, restitutornih in ekshibitornih interdiktih, pri nekaterih repersekutornih in penalnih tožbah in personam (npr. a* doli, a* quod metus causa…) • ! pri običajnem formularnem postopku od litis kontestacije naprej izpolnitev ni več mogoča - sodnik samo obsodi/oprosti • primer arbitrarne formule: rei vindikacijska tožba z restitutorno klavzulo

Answer 55

Primer: restitutio in integrum Zakaj ne bi želel? Ker se je dedičevo in zapustnikovo premoženje zlilo. • Zapustnik je zadolžen in je v minusu => premoženje je negativo. • sodobno pravo: za dolg odgovarjaš le s podedovanim premoženjem • rimsko pravo: premoženje se zlije, zato dedič odgovarja za zapustnikoge dolgove z vsem svojim premoženjem Če ni dediča, ta zapuščina pripade rimski državi. Oblast ni dedič/ne deduje, zato poplačuje dolgove le iz premoženja, ki ga je dobila. Kdo bi imel pri prezadolženosti interes? Upniki. ex tunc = od tedaj (učinkuje za nazaj) • od trenutka v preteklosti naprej • npr.: naš primer (pretor bo postavil takšno stanje, kot je bilo pred izsiljenim dejanjem) ex nunc = od sedaj (učinkuje za naprej) • od trenutka sedaj, v sedanjosti • npr.: sprejem predpisa od začetka veljavnosti (z dnem objave ali po preteku vakacijskega roka)

Answer 56

Pretor zahteva IZPOLNJENOST POGOJEV za uporabo teh treh sredstev, če je: 1) zagroženo hudo zlo - grožnja mora biti taka, ki bi prestrašila tudi najbolj »trdnega« moža 2) zlo grozilo neposredno - konkretno zlo, ki se lahko izvrši vsak trenutek - npr. grozeče nasilje mora biti neposredno izvršljivo (nož lahko takoj uporabi) 3) zlo je bilo protipravno ali v nasprotju z dobrimi šegami in navadami - zagroženo nekaj, kar je v nasprotju s pravom - npr.: grožnja, da bom ženi povedal za moževo pravaro (je hudo zlo – težke posledice za zakon, gorzi neposredno – lahko takoj pokliče po telefonu, a ni protipravno => grožnja se ne prizna) + 4) nastača je premoženjska škoda RP niso upoštevali metus reverentialis (strahospoštovanje) Sodobno pravo o grožnji: presoja po namenu • grožnjo izrablja za lasten protipraven namen (želi da mu nekdo posodi avto in mu zagrozi, da ga bo tožil zoper tatvino) - protipravna grožnja kljub temu da bi bil na splošno dolžan prijavit tatvino • ni protipravno, če skuša z grožnjo doseči kar bi lahko po sodni poti (zagrozi tatu, da ga bo tožil zoper tatvino)

Answer 57

• nagib = tisto, kar je stranko nagnilo k sklenitvi PP (predstave in pričakovanja stranke) - načeloma ni upoštevano, z izjemo zmotnega in nedopustnega nagiba oz. če se ta preoblikuje v pogoj - pretor dopusti upoštevanje: 1) vis ac metus in 2) dolus • namen = tisto, kar sta stranki poskušali doseči s PP (cilj, ki ga želita stranki doseči) - kadar se sprašujemo o dopustnosti kavze, vsak PP mora kavzo imeti in ta mora biti dopustna - npr.: namen obeh strank je, da se prodaja droga, a ta kavza ni dopustna

Answer 58

kavza = (podlaga, pravni temelj) je cilj (namen), ki ga želita stranki doseči s sklenitvijo PP. kavza (podlaga, razlog) = skupni namen pogodbenih strank, zaradi katerega sta PP sklenili • PP mora biti načeloma kavzalen, odsotnost kavze lahko povzroči neveljavnost • abstraktni PP lahko obstaja brez podlage - RP: mancipacija - danes: menice, bančne garancije na prvi poziv • razumevanje kavze pogosto zapleteno (ni vedno jasen namen strank) • nagib lahko preraste v kavzo (ko ga stranki sprejmeta kot podlago/njun skupni interes, ki ga hočeta uresničit s PP) • če se okoliščine (ki so podlaga PP) bistveno spremenijo je mogoče zahtevati spremembo/razvezo PP subjtektivna podlaga = celotnost predstav in pričakovanj, ki sta jih stranki želeli uresničiti s PP • subjektivna koncepcija gleda na kavzo kot psiholiški temelj volje (motiv za pogajanja in odločitev za oblikovanje PP in uresničitev cilja) objektivna kavza = objektivne okoliščine, ki jih je od posla običajno mogoče pričakovati Primer: kupna pogodba: - objektivna kavza: zamenjava določenega blaga in cena - subjektivna kavza: kupčeva želja kupiti točno to stvar za to ceno, ker mu je všeč + prodajalčeva pripravljenost prodati, ker potrebuje denar PODLAGA JE LAHKO IZ SAMEGA PP RAZVIDNA/NERAZVIDNA: • indiskretno/kavzalno formuliran PP = kavza je razvidna • diskretno/abstraktno formuliran PP = kavza NI razvidna (pri mancipaciji) - redko - sodobno - menice in bančne garancije na prvi poziv

Answer 59

= če PP ne izpolnjuje vseh pogojev za veljavnost je neveljaven, brez zaželenih/pričakovanih (pravno) poslovnih učinkov (ki sta jih stranki skušali doseči s PP). SODOBNO in RP 2 vrsti po sodobnem pravu: 1) ničnost = absolutna in dokončna neveljavnost, ne nastanejo nobeni pravni učinki (ki jih stranki pričakujeta) • DEJSTVO (da pravni učinki niso nastali), ki se ga ugotavlja in po potrebi dokazuje • PP zaradi pomanjkljivosti sploh ne nastane • nanj pazi sodnik po uradni dolžnosti • na ničnost se lahko sklicuje vsakdo • NE more konvalidirat (ne more postati naknadno veljaven) - QUOD INITIO VITIOSUM EST, NON POTEST TRACTU TEMPORIS CONVALESCERE = kar je že od začetka neveljavno (nično), ne more postati veljavno s potekom časa 2) izpodbojnost = relativna neučinkovitost • MOŽNOST določenega upravičenca, da zahteva razveljavitev PP in s tem odpravo pravnih učinkov • nastane, a ga lahko upravičena stranka izpodbije in doseže njegovo neveljavnost • nanj se je potrebno sklicevati • je relativna = vezana le na določeno osebo (le ta lahko zahteva da se razveljavijo pravni učinki vendar tega ni dolžna storit) • lahko konvalidira RP ne pozna te sistematične delitve, najdemo pa primere, ki v celoti ustrezajo razlikovanju. • prekrivanja (meja ni povsem jasna) - npr.: vrnitev v prejšnje stanje na zahtevo stranke (drugače je to sodnikova naloga) - npr.: uveljavnjanje izpodbojnosti z ugovori (torej ne izpodbija ampak skuša preprečiti učinke) • očitne razlike: - ničen PP dokončen (ne more biti naknadno veljaven) - izpodbojen lahko konvalidira in postane neizpodbojen actus legitimus = tisti PP, ki ne trpi ne roka ne pogoja (če je takemu PP dodan pogoj, bi bil PP neveljaven) - prenos LP ne more bit omejen ne z rokom ne s pogojem => če mu je dodan P ali R je neveljaven

Answer 60

= popolna neveljavnost PP; ta že od samega začetka ostane brez načrtovanih pravnih učinkov. Je dokončna in absolutna (učinkuje proti vsakomur). PP je popolnoma neveljaven in nima nobenih pravnih učinkov, če so pomanjkljivosti tako hude, da preprečijo nastanek PP • absolutna in dokončna neveljavnost • ne nastane noben pravni učinek • posledice, ki sta jih stranki pričakovali se izničitjo • lahko pa je posledica odškodninska odgovornost - npr.: nakup nepremičnin • nanjo pazi sodnik po uradno dolžnosti • nanjo se lahko sklicuje vsakdo • ne more konvalidirati (postati naknado veljaven PP) • lahko pa konvergira (šteje za drug PP, če izpolnjuje pogoje za veljavnost tistega) Upoštevanje ničnosti: • utemeljuje zavrnitev tožbe pred pretorjem (ker pravica, ki jo želi stranka uveljavit sploh ni nastala) • ko PP ne nastane zaradi: poslovne nesposobnosti, napake v obličnosti ... • lahko je tudi posledica kršitve določenega predpisa klasiki: Nični PP kot posledica formalne in vsebinske pomanjkljivosti (predvsem nesoglasje/le navidezno soglasje med strankama): • zmote, ki izključuje soglasje (tudi navidezno soglasje = nično?) • pod nemogočim pogojem, sklene poslovno nesposobna oseba - PP sklene umobolni (če ga sklene pred boleznijo ali v svetlem trenutku pa velja) • stipulacija s katero si nekdo obljubi za čas po smrti - to je pogodba v korist 3 os - ni veljavna v RP • formalne napake (niso izpolnjene obličnostne predpostavke) • verbalna pogodba, ki jo sklene gluhonemi ali umobolni - po Gajevem mnenju nična tudi stipulacija ki jo je sklenil gluhi (ker ni mogel slišat, čeprav je lahko govoril) • vsebinske pomanjkljivosti: - Mi obljubiš dati Pamfila ali Stiha? Obljubim dati enega. (nično) • kršitve določenega predpisa (taki predpisi se imenujejo leges perfectae) - osvoboditev sužnja v škodo upnikov (niso osvobojeni, ker zakon preprečuje prostost) po klasičnem - nekateri simulirani PP JP - simuliranim PP na splošno odrekalo veljavo (torej vsi nični) POSLEDICE NIČNOSTI —> neobstoj pravnih posledic • podobno kot sodobno • dokončnost, neuspešen nastanek PP (neobstoj pravnih posledih) • kot dejstvo, ki se ga ugotavlja, če se ugotovi učinkuje zoper vseh • edini pravni učinek => odškodninska odgovornost tistega, ki povzroči ničnost • PP skušali ohraniti v veljavi (le del PP neveljaven, ostalo v veljavi) - Mi obljubiš Pamfila? Obljubim Pamfila in Stiha. (Stih je odveč – neveljavno, Pamfila pa dobiš) —> Ulpijan (“kao nastaneta 2 stipulaciji - veljavna in neveljavna”) NIČNOST: • navidezni/simuliran pravni posel je ničen (po Justinijanu) • dejanska zmota o bistvenih sestavinah (npr. o predmeti, osebi, sami pogodbi) • obveznost glede nemogoče dajatve (Inpossibilium nulla obligatio est.) • oseba ni poslovno sposobna • pravni posel z nemogočim pogojem • pravni posel z nedopustnim pogojem • pogodba v korist/breme tretje osebe • stipulacija, s katero si nekdo da obljubiti nekaj po svoji smrti (ker je to v bistvu pogodba v korist tretje osebe, kar pa v Rimu ni veljavno) • niso izpolnjene obličnostne predpostavke • posledica kršitve predpisa • nemoralno ravnanje oziroma pravni posel (npr. pogodbena kazen, če nekdo ne bi želel skleniti zakonske zveze; posvojitev za določen čas; odobravanje grožnje in nasilja …) • porok je zavezan za več ali strožje od dolžnika • oporoka: ni dediča; ni aktivne oporočne sposobnosti; prezrtje po načelih formalnega nujnega dedovanja; dedič pod nesmiselnim ali kaptatornim pogojem

Answer 61

INSTITUT KONVERZIJE = obravnavanje (razlaga) ničnega PP kot neki drug veljani PP, kadar ima ta enak cilj, kot ga je imel nični, kadar so izpolnjeni pogoji za veljavnost tega (drugega) PP in kadar je mogoče domnevati, da bi stranki sklenili ta (drugi) PP, ko bi bili vedeli za razlog ničnosti (prvega). => klasiki hočejo ničen PP interpretirat kot veljaven, predvsem ko je ničnost formalna Pravni red lahko šteje ničen PP za nek drug veljaven PP, kadar ima ta enak cilj, kot ga je imel nični • neveljavni PP štejemo za drug, veljaven PP, ki praviloma vodi k enakim učinkom • ideja spreobrnitve: nek PP se spremeni v nek drug PP => neveljaven v veljavnega • predvsem kadar je vzrok ničnosti formalnost (pomanjkljiva ukinitev obveznosti) - npr.: formalno pomankljivo oblično ukinitev obvez (akceptilacijo) so obravnavali kot veljaven brezoblični odpust dolga - posledica ni ugasnitev obveznosti, a se lahko dolžnik sklicuje na dogovor 1) e* pacti = ugovor sklenjenega dogovora 2) e* doli = ugovor zvijačne prevare • npr.: nična mancipacija kot veljavna tradicija Pri tem morata biti izpolnjena 2 pogoja 1) z ničnim PP morajo biti izpolnjeni pogoji za drug PP 2) obstajati mora prepričanje, da bi stranki sklenili ta PP, če bi bili vedeli, da je željen PP ničen 3) zasledujeta enak cilj IPSO IURE = po samem pravo => že pravni red šteje, da je ničen PP prešel v nek veljaven PP Primer: nična mancipacija pri kateri je 5 prič, a ena od njih ženska • mancipacija ni uspešna, ker je pogoj, da morajo biti vse priče dorasli moški rim. državljani => lastninska pravica se ne prenese, pridobitelj ne postane civilni lastnik • z mancipacijo pa so izpolnjeni potrebni pogoji za nek drug način prenosa LP => nična mancipacija konventira v drug način prenosa LP (tradicijo) • res mancipi => na podlagi tradicije pridobitelj ne more postati civilni lastnik, lahko pa postane bonitarni lastnik (ima manj uspešne pravne učinke)

Answer 62

ko pretor zavrne tožbo, ki bi stranki po civilnem pravu pripadala je pretor onemogočil uveljavljanje določene pravice in tako posredno izničil morebitni nastanek pravnih učinkov še bolj očitno pri restitutio in integrum - de iure pravni učinki prenehali ex tunc (pretor je hkrati s tem nudil tudi tožbe, s katerimi je bilo mogoče zahtevati povrnitev morebitnih materialnih posledic izničenega pravnega posla, ki so pred tem nastale) de facto enak učinek kot restitutio in integrum je imela SODNIŠKA postavitev v prejšnje stanje. Pri actiones arbitrariae - če obtoženec sledi pozivu da naj vrne v naravi tožniku vse kar mu pripada so bili dejansko izničeni učinki pravnega posla

Answer 63

Kršitev določenega predpisa: • leges perfectae = predpis, ki za kršitev določa kot sankcijo ničnost • klasiki: kar krši zakon se razveljavi • Teodozij in Valentinian (cesarja): kršitev => kot da sploh ni nastalo dejanje • komentator Bartol: razlikuje med dejanskimi in pravnimi posledicami ničnosti - kot neobstoječi so lahko razglašeni le pravni učinki - dejanskega pa ne moremo razglasiti za neobstoječega (se je že zgodilo) leges imperfecta - zakon ki X posledice za kršitev leges minus quam perfecta - predpis ki kot sankcijo za primer kršitve določal kazen, ne pa ničnosti nezakonitega ravnanja leges plus quam perfecta - zakon ki za primer kršitve določal kazen in ničnost nezakonitega ravnanja

Answer 64

= možnost zahtevati razveljavitev pomanjkljivega PP z učinkom za nazaj. Obstaja pomanjkljivost(i), vendar ni(so) taka/e, da bi preprečila/e nastanek PP • upravičena stranka se sme na to pomanjkljivost ali dejstvo sklicevati in s tem doseči, da nek že veljaven PP preneha veljati • izpodbija se pomanjkljivosti in s tem se PP lahko razveljavi • bistvo: stranka ne more razveljaviti PP => potrebna je sodna intervencija (stranka zahteva razveljavitev in izpodbija PP) • potrebno razlikovati od razdora in odstopa od pogodbe Primer: 1) otroci izpodbijajo opoorko in zahtevajo dedovanje po zakonu, ker jim oče ničesar ne nakloni (niti nujnega deleža) • *nujni delež = sprva ¼ deleža, ki bi ga upravičenec dobil/podedoval po zakonu • 2 razloga za izpodbojnost oporoke: 1) otrok je prizadet, 2) šteje se kot, da zapustnik ni bil pri zdravi pameti, ker se kao ni spomnil svojih otrok s primerno naklonitvijo (če je duševno bolan pa je tako ali tako nična) • z inoficiozno tožbo se toži, da zapustniki niso bili pri zdravi pameti 2) sklenjen PP na podlagi grožnje in prisile je po civilnem pravu takrat veljaven, pretor pa omogoči, da se stranka na to pomanjkljivost sklicuje in ima možnost, da se PP razveljavi postklasično pravo - meja med izpodbojnostjo in ničnostjo ni jasna - posebej ko gre za postavitev v prejšnje stanje (dovoljuje se le na zahtevo prizadete stranke (čeprav posledice v primeru uspeha = ničnost)) - izpodbojnost uveljavlja posredno prek ekcepcij (stranka X izpodbija PP ampak skuša preprečit učinke, ko druga stranka zahteva izpolnitev) ⬇️ kljub temu temeljna razlika: ničnost = dokončna (X postat veljaven, če odpade razlog ničnosti) izpodbojni PP = s časom postali neizpodbojni IZPODBOJNOST: • otroci, ki jim oče v oporoki nič ne nakloni, lahko izpodbijajo oporoko in zahtevajo dedovanje po zakonu • pravni posel, ki je nastal pod vplivom grožnje in nasilja ali prevare, je veljaven, lahko pa bo razveljavljen, če je v tožbo vložen exc* quod metus causa oziroma exc* doli • prezadolženi dolžnik sklene pravne posle (npr. darilo), da bi zmanjšal premoženje in s tem poslabšal možnost poplačila upnikov – te pravne posle upniki lahko izpodbijajo (a* Pauliana) • pravni posel z nedoletnim • prodajalec izpodbija kupno in prodajno pogodbo, pri kateri je cena manjša od polovice vrednosti stvari (čezmerno prikrajšanje)

Answer 65

oz konvalidacije • nek neveljaven PP postane naknadno veljaven (»ozdravi«) • konvalescenca = ozdravitev • konvalidacija = naknadna veljavnost • izpodbujanje praviloma učinkuje za nazaj (ex tunc) Konvalidirajo lahko samo izpodbojni PP, če: 1) odpade razlog za izpodbijanje 2) stranka PP pripozna (stranka se izpodbijanju odpove, PP prepozna kot polno veljaven) 3) zastara zahtevek za izpodbijanje (poteče čas za izpodbijanje => čas v katerem sme upravičenec izpodbijati PP – zamudi rok za izpodbijanje ) quod initio vitiosum est, non potest tractu temporis convalescere —> kar je od začetka nično, ne more postati veljavno s potekom časa (konvalidirati)

Answer 66

= ravnanje (PP), ki ne krši besede zakona, a nasprotuje njegovemu namenu. (pojem faus legi facta) • npr. Prepoved denarnih posojil sinovom pod oblastjo (SC Macedonianum) se izigra s posojilom v naravi. Očitno je, da to ne krši črke zakona, a nasprotuje njegovemu namenu, saj še vedno povzroča zadolževanje sinov pod oblastjo. • npr.: prepoved ponujanja blaga in dobrin => opravljanje storitev ne krši besede zakona, a krši namen => namen je omejevanje stikov z namenom zajezitve širjenja virusa Odzivanje na izigravanje je problematično, ker ne krši zakona. Ni učinkovitega sredstva. Reagirali: 1) predpis spremenili tako, da je ravnanje od slej prepovedano 2) razširili razlago predpisa, da je vsebovala tudi tako prepoved ==> ne reši temeljnega problema - pretor v ediktu razglasil da ne bo štel veljavno kar je storjeno kot izigravanje (v tem primeru ni dal tožbe in s tem ni dovolil uveljavljanje pravice) nekateri zakoni so izigravanje izenačevali z neposredno kršitvijo Kako dokazati namen, če vse poteka v skladu s predpisi? • težko sankcionirati nekršitev predpisov • zato pomembne vrednote in pravna kultura in ne zgolj sankcije

Answer 67

Nemoralnost = neskladje z dobrimi šegami in navadami VLOGA OBIČAJNEGA PRAVA • pomembno vlogo OP => prvina običajev so vrednostne predstave o tem, kaj je prav in kaj ne - temeljijo na zdravem občutku (in ne na filozofskih, verskih naukih) • prepletanje pravnega in moralnega (več morale kot danes) • contra bonos mores = ravnanja, ki nasprotujejo dobrim šegam in navadam (iz roda v rod) - Papinijan => glede na splošno uveljavljen občutek spodobnosti - načeloma neveljavna • cesarsko pravo skuša uvesti moralna načela s pravnimi normami (zlasti ZZ) - modest - treba pri življ. skupnosti upoštevat dovoljeno IN moralno nesporno - pogosto nastane pravno pravilo iz dobrih šeg in navad • moralna oporočenost (kršitev dobrih šeg in navad) pogosto enaka kršitvi zakona - zato pogosto ničnost ob kršitvi morale ali prava (PP naj bo v skladu z obema) - kao PP so že po sami sebi nični če nasproti šegam , če je bil nedopustni temelj iz njih neposredno razviden (kavzalna oblikovana stipulacija) - pri abstraktni - če se je ugotovilo da gre za nedopustno podlago, pretor zavrnil tožbo; dovolil exc* doli • pri bonae fidei - nemoralnost upoštevana že v sami tožbeni formuli - pretor posel razvelkjavil oz zahtevek zavrnil že na podlagi njegove oporečnosti (nasprotuje načelu dobre vere in poštenja) v RP nemoralno ravnanje 2 posledici: 1) pride do zmanjšanja časti - infamije 2) lahko imelo za posledico ničnost konkretnega posla PRIMERI: 1) pogodbena kazen, če kdo ne želi skleniti ZZ - če je ta oseba tožena ima na voljo ugovor zvijačne pravare (e* doli) - ni pa se štelo koot nasprotna dobrim šegam in navadam obljuba pogodbene kazni za primer, da bi si mož v ZZ vzel priležnico 2) posvojitev za določen čas (ni v skladu z običaji, da ima začasnega otroka) 3) darilo pričakovane dediščine po še živeči osebi 4) tožba zoper pretorja, konzula, nosilca javne oblasti 5) sin pod očetovo oblastjo postavljen kot dedič po pogojem, ki ga senat ne odobrava

Answer 68

pomembni: consuetudo (navada, šega) mos maiorum (šege prednikov) => uporabljali za običajno pravo (oba izraza) • mali / boni mores (slabe/dobre navade) • honestus (pošten) : improbus (nepošten) • turpis (sramoten, moralno oporočen) • mores maiorum (uveljavljene vrednostne/moralne predstave => predvsem iz prakse cenzorjev)

Answer 69

1) nedopustna podlaga, • neposredno razviden nedopustni temelj PP => ničen že po sami naravi • abstraktna stipulacija, nemoralnost ni vidna navzven => pretor zavrne tožbo ali da ugovor (e* doli), če je že tožena • pri bonae fidei se nemoralno upoštevana že v tožbeni formuli => pretor PP razveljavi oz zavrne zahtevek - (tožbena formula) za naklep ne odgovarjaš => v nasprotju z moralo 2) tudi obljuba izpolnitve, ki nasprotuje dobrim šegam in navadam - s tožbo bonae fidei ne moreš uveljvavljat izpolnitve, ki je nasproti morali 3) pogojevanje določene koristi z nedopustnim pogojem - pogoje nasproti šegam in navadam se zavrne

Answer 70

Primer: Ta, ki mu grozi stečaj s prodajami, darili itd. zmanjša svoje premoženje in oškodoval upnike. • gre za posebno obliko izpodbojnosti dolžnikovo ravnanje je moglo bit moralno oporečno in tudi v nasprotju z veljavnim pravom + v škodo upnikov • dokazati je treba namen oškodovati (ko je zmanjšal premoženje in je vedel, da ima upnike) - domneva se, da je vedel, da ima upnike • oškodovani lahko izpodbijal => upniki, ki so le delno popolačani imajo na voljo: 1) restitutorni interdikt => zahtevajo povrnitev prem. škode od tistega, ki je od dolžnika vede pridobil 2) tožbo in factum => zoper dobrovernega pridobitelja (prvo pretor v teku stečajnega postopka dovolil postavitev v prejšnje stanje ➡️ odscojeno premoženje šlo nazaj v stečajno maso ➡️ po končanem stečaju so lahko upniki, ki so bli poplačani le delno v višini stečajne mase meli na voljo to gori?) ⬇️ Še bolj razloženo: primer: človek ki mu preti stečaj si s prodajami in darili zmanjša premoženje, da bi poslabšal možnost plačila upnikom -> lahko izpodbijajo, če je v škodo upnikom (in fraudem creditorum) -> pretor vrne stečajni postopek v prejšnje stanje, da se odsvojeno premoženje lah vrne v prejšnjo maso • po končanem stečaju: upniki poplačani delno v višini stečajne kvote • iz tega pride posebni restitutorni interdikt (interdictum fraudatorium) -> upniki lah zahtevajo premoženjske koristi od tistega, ki jo je vede pridobil iz posla s prezadolženim dožnikom -> če je nevede/dobronameren, imajo na voljo tožbo in factum • JP možnosti združi v eno tožbo actio Pauliana: predmet izpodbijanj: razpolaganja, ki so zmanjšala premoženje osebe v stečaju, da se prepreči popolno poplačilo upnikov X izpodbijat ravnanj, s katerimi se je dolžnik izognil povečanju svojega premoženja dolžnik mogo met OŠKODOVALNI NAMEN 1) odplačna razpolaganja: tožba možna le, če je nasprotna stranka vedela za oškodovani namen 2) neodplačna razp.: mogoča tožba tudi če ne ve => tožba na povrnitev obogatitve (dobi darilo, mora vrnit samo glede na darilo)

Answer 71

=opravljanje pravnih dejanj za drugega POJEM • sklepanje PP za drugo osebo => če subjekt ne more sklenit sam, sklene PP zanj drugi subjekt • zastopnik sklepa PP na tuji račun (za drugo osebo) • zahteva se volja: volja ustvarjati pravne učinke za druge • omejeno na poslovna in ne deliktna dejanja • širši kot samo za PP • po zastopanju ni mogoče skleniti (predvsem PP osebne narave): - zakonske zveze, oporoke, priznanja očetovsta ... 2 RAZLOGA ZA NASTANEK 1) dejanski razlogi: subjektu se ne da, ima službo, ima pouk in prosi drugega za nakup kave 2) pravni razlogi: če nekdo ni sposoben sam sklepati PP potrebuje zakonitega zastopnka - otrok, umobolen človek ... STRANKE • zastopnik = sklene določen PP zato, da bi njegovi učinki prešli na zastopanega - katalizator: s svojim ravnanjem doseže nastanek pravnega razmerja, v katerem pa ni udeležen kot stranka => zastopnik je tisti, ki ima namen skleniti PP za drugo osebo • 3. oseba = zastopnik z njo sklepe PP za zastopanega • zastopani = na podlagi zastopnikovega ravnanja naj bi vstopil v pravno razmerje s 3. osebo • stranki pravnega razmerja sta zastopani in 3.oseba. Razmerja med strankami (posredno zastopanje) • notranje razmerje: med zastopanim in zastopnikom - praviloma mandat • zunanje razmerje: med zastopnikom in tretjo osebo aktivno zastopanje = zastopnik oblikuje in izjavi poslovno voljo (aktiven vložek energije) - npr. izjaviš nekaj za drugega – želiš kupit v njegovem imenu pasivno zastopanje = zastopnik sprejme izjavo poslovne volje 3. osebe danes zastopanje LE direktno (neposredno) - pravni učinki za zastopanega neposredno (zastopnik v tujem imenu na tuj račun)

Answer 72

1) zastopnik mora biti upravičen do zastopanja (upravičenje na podlagi pooblastila zastopanca, zakona ali določenega individualnega pravnega akta) - pooblastitev = enostranski PP s katerim pooblastitelj pooblašča pooblaščenca - pooblastilo = upravičenje, ki izhaja iz pooblastitve 2) vednost tretjega, da zastopnik PP ne sklepa zase, temveč za zastopanega - zastopnik mora obveatiti 3. osebo, da ravna v imenu zastopanega - temelj za to: pravica pogodbenika, da ve kdo je njegov sopogodbenik (iz načela pogodbene svobode in pravne varnosti) 3) poslovna sposobnost zastopnika - ! PP lahko sklepa nekdo, ki bi jih lahko tudi zase

Answer 73

Glede na to kakšne posledice postanejo med strankami ločimo indirektno in direktno zastopanje. Pri obeh se sklepa PP na tuj račun, razlikujeta se po tem, ali se sklepa v tujem imenu (neposredno/direktno) ali v svojem imenu (posredno/indirektno). 1. NEPOSREDNO (DIREKTNO) ZASTOPANJE = v tujem imenu na tuj račun • učinki PP nastanejo med 3. osebo in zastopanim • zastopan je takoj upravičen, učinki se ne rabijo prenesti • če ni plačila 3. oseba terja zastopanega • RP ga odklanja (obveznost nekaj osebnega => da nekdo zavezan z dejanjem tujega ogroža pravno varnost) • pojavi se relativno pozno => danes je to edina vrsta zastopništva Primer: kavo kupiš v Kambičevem imenu 2. POSREDNO (INDIREKTNO) ZASTOPANJE = zastopnik sklepa PP v svojem imenu na tuj račun • učinki nastanejo med zastopnikom in 3. osebo - 2 razmerji! • zastopnik mora učinke prenesti na zastopanega • med zastopanim in 3. osebo ne nastane nobeno pravno razmerje • če ni plačila 3. oseba terja od zastopnika Primer: po naročilu Kambiča kupiš kavo »zase« in jo daš Kambiču • notranje razmerje: med zastopnikom in zastopanim - naročilo (mandat) zavezuje zastopnika, da opravi PP za zastopanega in nanj prenese pravne učinke • zunanje razmerje: med 3. osebo in zastopnikom (pravni učinki se prenesejo na zastopnika)

Answer 74

RP je v veliki meri uporabljalo institut indirektnega (posrednega) zastopanja, ni pa bilo naklonjeno direktnemu. Zakaj? Ker so šteli, da lahko PP zavezuje le tiste, ki so sodelovali pri njegovi sklenitvi. • RP odklanja PP v korist 3. osebe = tisti PP iz katerega ima na voljo zahtevek oseba, ki ni sodelovala pri sklenitvi pp • odklanja PP v breme 3. osebe = PP iz katerega bi bila zavezana oseba, ki ni sodelovala pri sklenitvi PP So pa zgradili temelje na katerih obče pravo zgradi institut neposrednega zastopništva. (ker oni niso razvili tega instituta) • znan Scevolov odlomek v katerem zaznamo neposredno zastopništvo - uslužbenec v imenu lastnika menjalnice Terminal (ki je bil njegov patron) napiše izjavo v 1. osebi, a ne odgovarja - scevola ne da odgovora na to kdo je dejansko zavezan iz terminalove izjave - ampak ni dvoma da je to patron - uslužbenec kot neposredni zastopnik svojega patrona • RP pa kljub sledjem, tega instituta ni razdelalo in sprejelo

Answer 75

RP odklanja PP v korist 3. osebe = tisti PP iz katerega ima na voljo zahtevek oseba, ki ni sodelovala pri sklenitvi pp OČETOVSKA/GOSPODARJEVA OBLAST • samo oče/gospodar je imel premoženjsko sposobnost (imeti lastno premoženje) • osebe pod njegovo oblastjo so pridobivale zanj • osebe pod oblastjo NISO neposredni zastopniki (niti formalno niti vsebinsko, gre zgolj za samoumeven izraz očetovske/gospodarjeve oblasti) - nosilec oblasti ni nujno neposredno in v celoti zavezan - zavezan le, če (nosilec oblasti) naroči tretjemu, da sklene posel z osebo pod njegovo oblastjo - v ostalih primerih odgovarja le za morebitno obogatitev oz. subsidiarno do višine vrednosti pekulija SVOBODNI ČLOVEK • po RP ni mogoče pridobivati pravic preko svobodnega člo., ki ni pod oblastjo za kogar bi pridobival • ! izjema: sel = NI zastopnik, nasprotni stranki le posreduje že izoblikovano poslovno voljo - ne sklene PP-ja, ampak se šteje, da stranka sklepa prek njega - prek njega je zato mogoče skleniti zakonsko zvezo • ! izjema: oskrbnik premoženja in varuh nedoraslega lahko pridobivata posest (X PRAVICE) za svoje zastopance/varovance - klasično pravo postopoma prizna - samo za posest in ne tudi pridobivanje pravic (LP lahko le, če zastopani uspešno priposestvuje) ⬇️ ! IZJEME od odklonilnega stališča direktnega zastopanja praktična potreba, ki privede do izjeme. Pridobivajo zgolj posest za zastopanega in ne tudi pravice (razen posredno => LP s priposestvovanjem). • tutor impuberis = varuh nedoradslega (varuh otroka, ki sam še ni poslovno sposoben) => v določenem primeru dovolili direktno zast. - v klasičnem lahko pridobiva posest za drugega - v poznem klasičnem in JP se razširi na druge (že skoraj vsak lahko posest za druge pridobiva) • curator furiosi = skrbnik umobolnega • prokurator omnium bonorum = vesoljni (o)skrbnik = oskrbnik premoženja - sposobni ljudje, dostikrat izobraženi Grki, sposobni za posel, katerim Rimljani so prepustili, da so v njihovem imenu dobro upravljali s premoženjem => na podlagi dobrega dela, ga je lahko lastnik kasneje osvobodil) - premoženje je kot svoboden upravljal še naprej in postal vesoljni oskrbnik - dokler je suženj vse pridobiva neposredno za lasntnika, ko postane svoboden pride do problema (moral bi prenašat kot pri indirektnem, zato dopustijo direktno zastopništvo) Te izjeme, ki jih lahko obravnavamo kot neposredno zastopanje na področju pridobivanja posesti & posredno LP so EDINI primeri neposrednega zastopanja v RP! Posebnost svobodna oseba, ki jo nekdo v dobri veri poseduje (v zmoti šteje za sužnja). • pogost pojav (revni so se izdajali za sužnje, da bi prišli v hišo bogatih) • domnevni gospodar pridobiva podobno kot preko sužnja, vendar je omejen • omejen na pridobivanje zgolj iz: 1) dela domnevnega sužnja ali 2) svojega premoženja - npr. iz dediščnie ali volila, ki ga je nekdo naklonil domnevnemu sužnju NI PRIDOBIL

Answer 76

• ne, saj tudi vsebinsko ne ustrezajo institutu neposrednega zastopništva • nosilec oblasti ni nujno neposredno in v celoti zavezan • zavezan le, če (nosilec oblasti) naroči tretjemu, da sklene posel z osebo pod njegovo oblastjo • v ostalih primerih odgovarja le za morebitno obogatitev oz. subsidiarno do višine vrednosti pekulija • več pri OSEBNEM PRAVU => pri obravnavanju sužnjem in njihovi poslovni sposobnosti

Answer 77

RP odklanja PP v breme 3. osebe = PP iz katerega bi bila zavezana oseba, ki ni sodelovala pri sklenitvi PP. • obveznost je nekaj osebnega in se zato lahko zaveže le stranka SAMA! • spremembo tega načela prinese pretorsko pravo => pretor dovoli dodatno (adjekticijsko) tožbo v zvezi s poslovnimi obveznostmi, ki jih ustvari oseba pod oblastjo Možnost tožbe je utemeljeval: • s pooblastilom nosilca oblasti • s premoženjsko koristjo nosilca oblasti (versio in rem) • oseba pod oblastjo ima v prostem opravljanju določeno premoženje = PEKULIJ - tu tezko recemo da dejansko odgovarja ker je to premoženje tak de facto od sužnja/sina - nastopal oče kot priviligiran upnik Adjekticijsko odgovornost so razširili tudi na obveznosti, ki so jih ustvarile svobodne osebe ali tuji sužnji, ko so ustvarjali posle za druge. JP odgovornost nosilca oblasti (gospodarja ali očeta) postroži => na podlagi izrecnega pooblastnila ali nastanka premoženjske koristi odgovarja (nosilec oblasti) neposredno kot pogodbenik.

Answer 78

• varuh (ali skrbnik) lahko z neposrednimi učinki pridobiva za varovanca posest in prek nje tudi LP, s tem da varovanec/oskrbljenec stvar priposestvuje • glede ostalih pravic pa le kot posredni zastopnik Pretor po končanem varuštvu/skrbništvu dovoljuje • varovancu posebno analogno tožbo s katero sme od varuha zahtevati prenos koristi, ki jih je ta pridobil zase kot posredni zastopnik • hkrati pa upniku dovoljuje analogno tožbo zoper varovanca Varuh opravlja skupno svoje in celotno varovančevo premoženje => prihaja do zlorab/izvrševanja varuštva v lastno korist. Izoblikujeta se 2 omejitvi (izoblikovali v času republike), zaradi nevarnosti zlorab in nelogičnosti razmerja (varuh bi bil hkrati prodajalec in kupec). OMEJITVE 1) varuh ne more v lastni zadevi zastopati varovanca (če bi varuh želel skleniti PP z varovancem) 2) varuh ne sme kupiti varovančeve stvari

#2 Flashcards

(104 cards)