#6 Flashcards

Question

kolacija

Answer 1

KOLACIJA (collatio) = vštetje • vštetje emancipatovega premoženja (collatio emancipati) in vštetje dote (collatio dotis) • samo na zahtevo sodedičev, ki od emancipiranih sodedičev zahtevajo, da v zapuščino računsko vnesejo premoženje, ki so ga pridobili po emancipaciji - drugače bi bilo krivično, saj so emancipirani otroci pridobilvali premoženje zase, tisti pod oblastjo pa za očeta (PRP 765) - če ne zahtevajo, dedujejo eman. soded. enako • institut pretorskega prava => dedujejo lahko tudi emancipirani otroci, ki so morali všteti premoženje v dedno maso - če tega niso hoteli storiti, so izgubili pravico do dedovanja - premoženje se všteje za zapuščino, gre v maso, ki se potem deli • enak princip pri emancipirani hčeri, ki se je poročila in dobila doto, če je hotela dedovati, je morala všteti doto - collatio dotis • Primer: Oče ima 2 sinova – en je emancipiran, drug je pod oblastjo. Kdor je emancipiral pridobival zase, nekdo pod oblastjo pa za očeta in se vse njegovo premoženje nalaga v očetovo zapuščino. Oče zapušča 2000, kar pomeni, da bi vsak dobil 1000, a ker B od emancipiranega A-ja zahtev, da všteje v zapuščino 400 pridobljenih po emancipaciji, se v primeru, da se A odloči za dedovanje všteje v skupno 2400 in vsak dobi 1200.

Answer 2

• v JK je sistem še star, potem pa ga Justinijan reformira s svojimi Novelami • v celoti upošteva samo še krvno sorodstvo • moderni sistem intestatnega dedovanja: temelj sodobnega dednega prava; postavljeni so dedni redi • v središču so potomci • dediči bližnjega dednega reda so izključevali od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda • ko je zapustnik umrl in oporoka ni bila veljavna, je dediščina najprej pripadla: 1) potomcem (descedentom) 2) prednikom (ascedentom) ter pravim bratom in sestram 3) polbratje/polsestre 4) ostali krvni sorodniki

Answer 3

1) DESCEDENTI (potomci) • vsi zapustnikovi potomci: naravni, adoptirani, emancipirani, dani v posvojitev - tudi vnuki/nje na podlagi lastne dedne pravice, in NE vstopne pravice/kot zapustnikovi sui heredes • gre za krvno sorodstvo, zato dedujejo tako po umrlem očetu kot tudi umrli materi • glede same dedne pravice ni razlikovanja na sui iuris in alieni iuris • delitev in capita, vsak dobi isti delež • vstopna pravice potomcev prej umrlega dednega upravičenca - vstopno pravico maš še vedno, ampak zdaj zraven še celo dobijo svojo pravico, lahko dedujejo vnuki in pravnuki na podlagi lastne dedne pravice (ne kot prej na temelju vstopne ali kot zapustnikovi sui heredes) • glede načina pridobitve pa sui heredes pridobijo ipso iure, alieni iuris pa morajo zaprositi/še pridobiti 2) ASCEDENTI (predniki, pravi bratje in sestre) • če ni potomcev dedujejo: predniki (starši, babi/dedi ... ), bratje in sestre ter otroci prej umrlih bratov in sester na podlagi vstopne pravice - NE pa tudi vnuki (od bratov in sester • podedovali so hkrati • bližnji predniki so izključevali bolj oddaljene (oče deda, dedi pradeda ...) - delitev med prednike po očetovi in mamini strani (in lineas), znotraj posameznega debla pa in capita - Primer: Oče in mama ½, stari starši ¼, prastarši 1/8 ... • bratje in sestre so od dedovanja izključili stare starše in oddaljene sorodnike - če dedujejo skupaj s starši, se deli po glavah (drugače dobijo sami) • vstopna pravica njihovih otrok velja tudi, če dedujejo samo otroci prej umrlih b. in s - najprej po deblih (in stripes), nato po glavah (in capita) - Primer: Zaputnik ima 2 sinova (A in B), ki sta oba umrla. A ima 2 otroka, B pa 3. Najprej se deli na dva dela (in stripes), potem pa po glavah otrok. - glosatorji (sporno): Akurzijevo stališče (zgornje), Azo pa nasprotuje zaradi zasledovanja načela pravičnosti (vsi otroci so enako oddaljeni - zakaj pol kao dobijo različne deleže) => prevlada Azovo mnenje - se deli po glavah 3) POLBRATJE IN POLSESTRE • dedujejo osebe, ki imajo z zapustnikom skupnega samo enega prednika • vstopna pravica otrok (ne pa tudi bolj oddaljenih) umrlih polbratov in polsester • dedujejo po enakih deležih, otroci prej umrlih pa in stripes in nato in capita 4) OSTALI KOGNATI • NI več omejitev zgolj do 6. kolena • bližnji izključuje bolj oddaljene; več enako oddaljenih deduje po enakih deležih e) PREŽIVELI ZAKONEC • JP ureja samo za vdovo in ne za vdovca • vdova redno ni mogla dedovati, zato so zanjo poskrbeli posebej, če ni imela premoženja ali dote • če skupaj z njo dedujejo do trije zapusnikovi dediči, je dobila ¼ premoženja, sicer pa enak delež (pars virilis) z ostalimi sodedili - v celoti ni mogla dobiti več kot 100 duntov zlata • če deduje skupaj z otroki, dobi le užitek in ne LP • svojo pravico sme uveljavljat zoper oporočne dediče f) NEZAKONSKI OTROCI • se niso šteli za sorodnike (dvom, ali je oče) • dedovali so le po materi in njenih sorodnikih • če je oče otroke priležnice pripoznal, so skupaj z matero dobili 1/6, če sebeda umrli oče ni zapustil zakonskih otrok ali vdove g) POSVOJENEC/KA • obravnavali kot zapustnikove otroke • ker so imeli dve družini, so lahko dedivali 2x (po naravnem očetu in posvojitelju)

Answer 4

Oporoka = oblični enostranski osebni PP, s katerim oporočitelj za primer smrti (mortis causa) razpolaga s svojim premoženjem. Bistveni del oporoke po RP je postavitev enega/več dedičev, poleg tega pa lahko vsebuje tudi različne oporočne naklonitve in odredbe. • obličen, enostranski, mortis causa • oporočitelj (testator) postavi enega ali več dedičev = sposobnost veljavno napravit oporoko (I guess?). • oporočitelj z oporoko izrazi svojo poslednjo voljo – načeloma lahko prosto razpolaga s svojim prem. tudi za primer smrti – poleg dediča (heres institutio), lahko odredi tudi volila, postavi oporočnega varuha, osvobodi sužnje, določi nalog ... • oporočiteljeva volja je prosta vse do smrti = VOLUNTAS TESTATORIS AMBULANTIA EST USQUE AD MORTEM • glavna in temelj (caput et fundamentum): postavitev dediča – najprej mora napisati dediča (vesoljnega naslednik), šele potem ostalo – po klasičnem se vse prej zapisane besede (pred dedičem oz. njegovim imenom) štejejo za nezapisane (pro non scripto) • dedič je le določena oseba (persona certa) – »dedič bodi, kdor bo prvi prišel na moj pogreb«, »moj sin (ima pa jih 5)« => nedoločena oseba, zato neveljavno – med nedoločene sprva štejejo postuma (še ne rojen zapustnikov otrok ob napravi oporoke), po klasičnem veljavno, v JP celo tuj postum • postavi ga sam oporočitelj na temelju proste odločitve, ki je NI mogoče prepustiti 3. osebi – ni dopustno, če ga kdo sili, da naj ga postavi za dediča • možna postavitev več dedičev (sodediči), ki dedujejo po enakih ali različnih delih • zmota o osebi dediča – ničnost, zmota o označbi ali nagibu – veljavna • tajna oporoka = če ime zamolči in ga imenuje v kodicilu (posebna od oporoke lolčena listina)

Answer 5

aktivno oporočno sposoben = sposobnost naprevit veljavno oporoko • je moral biti tisti, ki je želel napisati oporoko • kombinacija vrsta poslovne (PP) in pravne (razpolaganje s premoženjem) sposobnosti • to je bil le odrasel pater familias – sin pod očetovo oblastjo tega ni mogel, tudi z očetovim dovoljenjem ne – izjema sin, ki je pridobil pekuliarno premoženje kot uradnik ali vojak (to prem. ni dobil od očeta: bona castrensia in quasi castrensia) • ženska je lahko sprva testirala le z varuhovim sodelovanjem, kasneje tudi brez (čas Hadrijana) – ženske so v boljšem položaju kot moški! (že ob polnoletnosti – 12 let, moški pa ko pridejo izpod oblasti) • NISO je imeli sužnji, tujci, na smrt obsojeni, deportirani ter umobolni, preklicni zapravljivci, (svojepravni) nedorasli, gluhonemi – državni sužnji (servi publici) so jo lahko napravili do ½ svojega pekulija

Answer 6

pasivno oporočno sposoben = sposobnost biti veljavno postavljen za dediča, volilojemnika ali oporočnega varuha • je moral biti tisti, ki je želel dedovati • sposoben postati dedič in biti postavljen za dediča, volilojemnika ali oporočnega varuha • NISO je imeli tujci, na smrt obsojeni, deportirani • sužnja je bilo mogoče postaviti za dediča le, če je bil zraven oporoke tudi osvobojen, JP dovoli tudi brez osvoboditve • tujemu sužnju si lahko naklonil dediščino, a ga nisi mogel osvoboditi, zato jo je pridobil njegov gospodar • pravne osebe niso imele oporočne sposobnosti (sprva kot nedoločene osebe) => kasneje (postklasično) za dediče so jih lahko postavili samo njihovi osvobojenci – * meščanom je mogoče zapustiti dediš. s fideokomisom

Answer 7

• dedič je vesoljni naslednik = deduje celotno prem. (aktivo in pasivo) ali ulomni (alikvotni) del kot sodedič • problem, če je postavljen samo za določeno stvar in ne univerzalno => razhajanje med izjavo (»dedič«) in voljo (naklonitev ne stvari – Primer: Moj dedič naj bo oseba a in naj dobi mojega lipicanca, gre za razhajanje med voljo in izjavo, dedič je univerzalen, bil je pa postavljen na določeno stvar • po klasičnem pravu se je taka postavitev štela za nezapisano – postavljen en dedič => dobi celotno dediščino – za eno stvar postavi več dedičev => vsi skupaj dedovali celotno dediščino po enakih deležih – več dedičev + na določeno stvar postavil le enega in s tem konkretiziral njegov dedni delež => dobi stvar + solastnino na ostalem prem. • po JP so se šteli takšni dediči za volilojemnike, kot taki niso odgovarjali za zapustnikove dolgove + niso mogli izterjati njegovih terjatev – zaradi besede »dedič« so preprečili intestantno, zato v veljavi ostale oporočne odredbe

Answer 8

• SEMEL HERES, SEMPRE HERES = enkrat dedič, vedno dedič – oporočitelj je lahko postavil dediča pod odložnim pogojem – NI ga bilo mogoče postaviti pod resolutivnim pogojem (v praksi to obidejo z vesoljnim fideokomisom) • veljalo je favor testamenti, nemogoče ali nedopustne pogoje so šteli za nezapisane • postavitev dediča pod nesmiselnim in pod kaptatornim pogojem je bila nična – nesmiselni (»A naj bo dedič, če bo dedič B«) – kaptatorni pogoj = nasprotujejo splošnim pravnim načelom (»A naj bo dedič, če bo pokazal in dokazal, da je za svojega dediča postavil B-ja«) • za nezapisanega se je štel tudi rok, pod katerim je bil dedič postavljen za dediča • cautio muciana = vdova, ki ji je bila dediščina namenjena pod pogojem, da se ne bo še enkrat poročila, se je s to cautio zavezala povrniti vse premoženje, če bi se še enkrat poročila – postavitev žene pod negativnim potestativnim suspenzivnim pogojem, ker resolutivni ni dopusten (sploh ne bi dedovala, ker bi se šele ob smrti vedelo, ali je pogoj izpolnila – da se ni ponovno poročila) – to reši Scaevola z uvedbo te varščine – Avgust: lahko se znova moži, če je razlog, da bi mela otroke • razvezni pogoji v dednem pravu niso dopustni

Answer 9

• Šteje se za mrtvega, omogočeno je dedovanje za njim. Treba je bilo fingirati naravno smrt, zato, da je lahko prišlo do dedovanja • Rimljan je izgubil svobodo kot posledico – v tem primeru je država zaplenila njegovo premoženje • civilna smrt ni pomenila dedovanja samega po sebi

Answer 10

= postavitev nadomestnega dediča, če provpopostavljeni ne bo dedoval (vulgarna) oz. bo, vendar bo umrl preden bo postal aktivno sposoben (pupilarna) institut = prvopostavljen dedči. • substitut = nadomestni dedič, ki je postavljen za primer, ko prvi dedič ne bi mogel, ali ne bi hotel dedovati • substitu je vedno postavljen pod pogojem – Primer: Moj dedič naj bo A, če A ne bo dedoval, naj deduje B. => A je institut, B pa je substitut • s tem se zagotovi, da ne bo prišlo do intestatnega dedovanje • substitutov je lahko več • SUBSTITUTUS SUBSTITUTO, SUBSTITUTUS INSTITUTO = substitut substituta je substitut instituta – vsi substituti so substituti prvopostavljenemu dediču a) VULGARNA = ko dedič ne bi dedoval • navadna substitucija = substitut postavljen za primer, ko dedič ne bi dedoval • substitutu je dediščina pripadla, ko se je izpolnil pogoj, ko je postalo gotovo, da prvopostavljeni dedič ni dedoval • če je postavil več sodedičev, je lahko substituiral enega drugemu aki a+oa vsakemu svojega • oporočitelj je lahko substitutu določil drugačen delež kot institutu • Primer: »Ticij bodi dedič. Če Ticij ne bo dedič, bodi dedič Sej«. b) PUPILARNA = ko bi dedoval sin, a je umrl še preden je sposoben sam napisati oporoko (oče določi, kdo naj v tem primeru deduje namesto sina) • s tem oče postavi dediča svojemu otroku, a le do njegove doraslosti – to ne prihaja več v poštev, ko je otrok sam sposoben napisati veljavno oporoko (ko dopolni 14 let fantje, deklice pri 12ih) • s tem naj bi se prepečilo intestatno dedovanje po sinu • gre za mešanico vulgarne in pupilarne substitucije: – Primer: »Moj sin Luka, naj bo dedič. Če ne bo dedič ali če bo dedič, pa bo umrl prej, preden bo postal polnoleten, tedaj naj bo moj dedič rok.« – substitut je dedoval, če otrok ni dedoval ali pa je otrok umrl kot nedorasel c) KVAZIPUPILARNA = enak princip kot pupilarna, le da oče določi dediča svojemu umobolnemu ali gluhonememu sinu • ta ne more napisati oporoke, razen če ima svetel trenutek • dedič postavljen otroku za primer, ko ta ne bi ozdravel in postal aktivno oporočno sposoben – pogojna veljava = če ozdravi oz. napiše oporoko v svetlem trenutku, izgubi veljavo • oporočitelj je smel svojemu umobolnemu otroku postaviti substitute, če mu je naklonil vsaj zakoniti delež • substitute je izbral izmed potomcev umobolnega ali izmed lastnih potomcev

Answer 11

ne - izjema vojaške oporoke

Answer 12

poznalo dve obliki oporoke: 1) oporoka pred zbranimi komiciji (testamentum comitis colatis) • možno je je bilo napraviti v mirnem času • ni šlo za oporoko v pravem pomenu besede, ampak si je nekdo, ki ni imel domačega dediča (suus heres-a), tega zagotovil s tem, da ga je javno posvojil in hkrati določil za vesoljnega naslednika • gre za arrogatio in ne adoptio (to je zasebni akt) 2) oporoka na vojnem pohodu (testamentum in procintum) • možno jo je bilo napraviti, ko je vojak odhajal v vojno • vojak je pred zbranimi vojaki izjavil, kdo naj bo njegov dedič • za veljavne so se štele tudi oporoke, ki so bile formalno pomanjkljive in bi bile po civilnem pravu neveljavne – zadoščala je zgolj volja oporočitelja, ni bilo važno kako je bila oporoka napravljena (Cesar Trajan) doda še: 3) mancipacijska oporoka (oporoka per aest et libram) je nadomestila oporoko pred komiciji • šlo je za izjavo poslednje volje, ko je oporočitelj umiral oz. je bilo zelo verjetno, da bo umrl po napravi oporoke • v pričo 5 prič in tehtničarja je z mancipacijsko obličnostjo svoje premoženje prenesel na zaupno osebo = familiae emptor ter ji hkrati naročil, kako naj ga porazdeli • sprva prenos LP na familiae emptorja, kasneje kot navidezno odsvojitev (mancipatio imaginaria) – oporoka je izhajala iz mancipacijskega premoženja, ki pa je bila imaginarna = mancipatio imaginaria – familiae emptor je premoženje dobil samo v varstvo, ne pa tudi v lastnino in oporočitelj je še za časa svojega živlejnja z njim lahko razpolagal • izročil tudi OPOROČNO LISTINO, v kateri mu je določil, kako naj se premoženje razdeli, kasneje je ta listina celo nadomestila odsvojitev premoženja – podpisi in pečati prič, tehtničarja in familiae emptorja na oporočni listini so postali pomembnejši kot mancipacijska obličnost • manj stroga pravila za vojaške oporoke => zadošča zgolj volja oporočitelja (glej gor) Potek: Oporočitelj v pričo 5ih prič in tehničarja, po napisani oporočni likstini na vized z mancipacijo odsvoji svoje premoženje. Kupec se zaveže na poštenje, da bo veljavno napravil oporoko in da pridobiva prem. v varstvo in ne v lastnitno ter z novčičem potrka po tehtnici in ga da oporočitelju namesto kupnine. Oporočitelj drži plčoščico in izjavi, izraža oporočno voljo in naj priče o tem pričajo.

Answer 13

• ni uvajalo novih oblik • veljavna oporoka je bila, če je oporočno listino podpisalo in zapečatilo 7 prič • pretor je sprva nudil oporočnemu dediču bonorum possessio le v primeru, če civilni intestatni dedič ni pravočasno zaprosil za dediščino – prvotno je imel civilni dedič vedno prednost pred pretorskim (tudi če je bil intestatni) – bonorum posssesio = omogoči dedovanje tudi osebi, ki ni izpolnjevala formalnih pogojev za dediča (zadošča če predloži listino s podpisi in pečati 7ih prič in niso potrebne mancipacijske obličnosti) • po reskriptu Antonina Pija pa se je smel oporočni dedči z e* doli zoperstaviti dediščinski tožbi intestantnega dednega upravičenca

Answer 14

• dokončno je odpravilo mancipacijo premoženja in besedne obličnosti pri napravi oporoke – od Konstantina naprej s katerimikoli besedami • oporoka je morala izpolnjevati 3 pogoje: 1) pečati in imena 7 prič 2) napravljena kot enotno pravno dejanje (unitus actus) 3) podpisati so jo morali oporočitelji in priče • takšno tripartitno oporoko je prevzelo tudi JP (izpolnjeni pogoji civilnega + pretorskega + cesarskega prava) – priče in njihova navzočnost (civilno), podpisi (cesarske), pečati in št. prič (pretorsko) • v Z polovici cesarstva veljala lastnoročna (homografna) oporoka = veljavna, če jo zapustnik lastnoročno napiše in podpiše (velja še danes) • od Teodozija naprej velja formalno pomanjkljiva oporoka, s katero zapustnik postavi za dediče svoje otroke – za preprečitev sporov med otroki in oporočnimi dedfiči – če postavi zunanjega dediča skupaj z otroki, ta ne deduje in njegov delež priraste otrokovim • kot nova oblika se pojavi oporoka pred oblastvom, kjer je oporočitelj izjavil svojo poslednjo voljo na zapisnik oz. je dal oporočno listino v hrambo cesarju • postklasično: uporabljali ustne in pisne oporoke, ki sta oblični PP pri katerem sodeluje 7 zaprošenih prič (rim. državljani + prisotne ves časnaprave oporoke a) ustna = oporočitelj izjavi na glas pred pričami b) pisna = pre pričami podpiše, ne rabi prebrati naglas

Answer 15

• slepi po klasičnem s per aest et libram, po JP pa 7 prič + notar, ki na koncu prebere oporočno listino • gluhonemi: načeloma niso mogli napravit veljavne, je pa veljala, če jo je napravil kot vojak ali s posebnim dovoljenjem cesarja - v zahodni polovici cesarstva je lahko gluhonemi, ki je izgubil sluh zaradi bolezni, napravil veljavno holografno oporoko • poenostavljeni postopek je veljal za oporoko, ki je bila napravljena na deželi – zadošča že 5 prič (redka poseljenost) • za čas epidemije priče niso rabile biti ves čas prisotne in v neposrednem stiku z oporočiteljem • po postklasičnem tudi za vojake olajšave = za dediča lahko postavi tudi osebo, ki ni imela pasivne oporočne sposobnosti + ni potrebno sodelovanje prič – po JP omejitev na vojake, ki so na vojnem pohodu v času vojne – oporoka velja še 1 leto po tem, ko je bil vojak častno odpuščen iz vojske – če je nečastno, se oporoka šteje za navadno pa v nekaterih primerih omogoči dedovanje tudi osebi, ki ni izpolnjevala formalnih pogojev za dediča

Answer 16

• več razlogov za neveljavnost • nična: niso izpolnjene obličnosti, nima aktivne ali pasivne o. sposobnosti • naknadno neveljavna: napiše novo oporoko, izgubi aktivno spos., ostane brez dejanskega učinka (dedič ne želi/ne more dedovati) neveljavna in zapuščena še

Answer 17

(testamentum nullum) • nična je od vsega začetka, pravni učinki nikoli niso nastali • če niso izpolnjene formalne (obličnosti) ali materialne (aktivna in pasivna oporoščna sposobnost, nujno dedovanje) predpostavke • nima nobenih pravnih učinkov • Primer: Prezrt sin, ki je pod očetovsko oblastjo.

Answer 18

(testamentum ruptum) • zapustnik napravi novo oporoko in s tem razveljavi staro – razveljavi jo po načelu contrarius astus (nasprotna obličnost) – izjema vojaške oporoke – vojak ima lahko več aktivnih oporok – tudi, če določi, da ostane prva v veljavi => oporočni dedič oseba iz 2., osebi iz 1. pa se prepusti prem./del kot fideikomis • če prečrta posamezna določila, jo lahko s tem delno razveljavi • uničenje in poškodovanje oporočne listine NISTA povzročila razveljavitve, jo je bilo pa težje dokazati – če sam prereže vrvico s katero sta zvezani ploščici z napisom oporoke => nepopolna in zato neveljavna – če se to zgodi po naključju => ostane v veljavi, dedič ima bonorum possessio • po Teodoziju izgubi veljavo po 10ih letih (potrebno ponovno), po JP se to ukine – po JP jo mora zato zapustnik izrecno preklicati, če želi, da oporoko preneha veljati • zaradi formalnega nujnega dedovanja, če se po napravi oporoke pojavi oseba, ki je bila zapustnikov suus heres (rojstvo, posvojitev otroka, žena pride naknadno pod njegovo oblast)

Answer 19

(testamentum irritum) • izgubi veljavo, če oporočitelja po napravi zadane capitis deminutio • izjema maxima = če pade v vojno ujetništvo (fikcija zakona lex Cornelia) • če po minima znova dobi aktivno o.s., oporoka sprva ni oživela – kljub temu pretor dediču dovoli bonorum possessio

Answer 20

(testamentum destitutum/desertum) • nihče ne dobi dediščine, ker umrejo pred zapustnikom oz. niso hoteli ali mogli prevzeti dediščine • oporoka de facto razveljavljena, kljub formalni veljavi je napreč izostala njena dejanska izvršitev

Answer 21

• sprva zapustnikova prosta oporočna sposobnost (izbere lahko kogarkoli), sčasoma omejitve • nujni dedči = zapustnikovi najbližji dediči (tisti, ki postanejo z zapustnikovo smrtjo svojepravni) • imajo pravico do omembe v oporoki => ideja: pri zdravi pameti, ne more bit oče, ki pri oporoki vsaj ne omeni svojega otroka – omemba = mora biti postavljen za dediča ali razdedinjen (»naj ne dobi nič«) formalno in materialno

Answer 22

Formalna nujna dedna pravica = pravica določenih oseb (zapustnikovih najbližnjih sorodnikov) do omembe v oporoki. • najbljižnji sorodniki morajo biti omenjeni v oporoki bodisi določeni za dediča ali razdedinjeni • sprva zapustnikovo prosto oporočno sposobnbost omejuje le dolžnost, da svoje sui heredes omeni v oporoki – emancipiranih otrok NI bilo treba postaviti za dediče niti jih razdediniti, ker niso sui heredes • nanaša se na formulacijo oporoke oz. oporočne listine • prezrtje = če sui heredes ni omenjen (neupoštevanje formalne nujne dedne pravice) – ne sme ga prezreti, temveč mora biti sui heredes vedno omenjen – prezrtje štejejo kot, da zapusnik ni bil pri zadravi pameti in zavesti • če se je po napravi rodil postum ta sprva ni veljavna, v klasičnem pa jih lahko postavi vnaprej (fikcija še nerojenega otroka) civilno: • če je prezrl sina, je oporoka nična in pride do intestantnega dedovanja • če je prezrt drug suus heres pa NE in prezrti dobi primeren delež – za dediče postavljeni drugi sui heredes => dobi enak delež – postavljeni zunanji dediči => dobi ½ dediščine – postavljeni domači in zunanji => enak delež s prvimi + ½ od drugih • pretorsko pravo razširi krog upravičencev na vse zapustnikove otroke (ne glede na »pod oblast«) – moškega razdedini poimensko, žensk ein ostale tudi brez izrecne navedbe • po JP je vsako prezrtje potomca neveljavnost – ženske izenači z moškimi => vsi poimensko razdedinjeni – prezrti sme vedno uveljavljati dedno pravico neposredno s hereditas petitio • Justinijan z novelo uredi novo nujno (formalno in materialno) dedovanje => nujni dediči so vsi potomci in tudi predniki (če nima potmcev) – oporočitelj nima več prostosti, razdedini lahko le z razlogom (taksativno našteti razlogi) Razdedinjenje • sprva samo z besedami, ni nujen razlog – sina je moral razdediniti poimensko (nominatium) – ostale sui heredes lahko kot skupino, »med drugim« = inter ceteros (»vsi ostali naj bodo razdedinjeni«) • v JP le z izrecno navedbo razloga, ki je eden izmed taksativno naštetih razlogov po noveli (ni si moral razloga torej izmisliti sam)

Answer 23

Materialna nujna dedna pravica = pravica bližnjih oporočiteljevih sorodnikov do izpodbijanja oporoke, če se jih oporolčitelj ni spomnil s primerno naklonitvijo. • pravica do izpodbijanja oporoke, če nujni dedič ni dobil primerne naklonitve (to že,li slišat na izpitu) • šele v pozni republiki, prej pa zadošča že obemba (bodisi raqzdedinjenje) v oporoki • sui heredes (najbližji sorodniki) morajo dobiti primerno naklonitev = nujni delež – vanj se vštevajo vse naklonitve v času njegovega življenja • če nujnega deleža ne dobi, lahko oporoko izpodbija – če sin nič ne dobi (oče mu ne zapusti nujnega deleža oz. ga ne razdedini) => lahko izpodbija • nujni delež znaša ulomek intestantnega dednega deleža – pogleda se, koliko bi nujnemu dediču pripadlo po zakonu => otrok kot nujni dedič mora dobiti ½ intestantna dednega deleža • zapustnik s tem ravna v nasprotju s svojo dolžnostjo in pieteto (contra officium pietatis) => zato tožba iz oporoke, ki nasprotuje dolžnosti (querela inofficiosi testament) Danes je vzeta možnost razpolagati s prem., ki pripada nujnim dedičem • nujni delež: ½ dobijo potomci, posvojenci in zakonca • nujni delež drugih: 1/3 • razpoložljivi del: preostanek prem. s katerim lahko razpolaga • do podobnega rezultata pride RP z »grožnjo« izpodbijanja oporoke – klasično: pripad celotnega intestantnega deleža (nujni dedič dobi celo več kot slovenski) – JP: dopolnitev le do višine nujnega deleža (enako danes)

Answer 24

querela inofficiosi testamenti (inoficiozna tožba) = tožba zaradi oproke, ki nasprotuje dolžnosti • aktivno legitimiran: samo oseba, ki bi dedovala kot intestantni dedič, če bi zapustnik umrl brez oporoke – izpodbijajo lahko le najbližji svojci: potomci, predniki ter bratje in sestre – predniki niso smeli tožit, če so bili otroci še živi • ni razlike med ženskami in moškimi • zahteva: razveljavitev oporoke (v celoti/delno) in uvedbo intestantnega dedovanja – nujni dedič ni dobil nič, pa bi moral vsaj ¼ (nujni delež) => s tožbo zato izpodbija oporoko in dobi svoj celoten intestantni dedni delež (in ne nujni delež) – če mu je naklonjen vsaj nujni delež, ne sme tožit • predmet izpodbijanja: dedni delež + tudi druge naklonitve (volilo, fideikomis, darilo za primer smrti, darila ki jih določi v vračun nujnega deleža ... ) • nujni delež: znaša ¼, po JP 1/3 oz. ½ intestantnega dedovanja – uspešno izpodbija: oporoke ni več, pride do intestantnega dedovanja (dobi celoten intestantni deleež – neuspešno izpodbija: izgubi morebitne naklonitve kot nevreden (indignus) • tožba je subsidiarna in zastara v 2 letih, po JP pa v 5-ih • postklasično skuša omejiti uporabo tožba, po JP pa le še v primeru, če dediču ne nakloni nobenega prem. – če dobi manj, kot bi znašal nujni delež => ima tožbo na dopolnitev do nujnega deleža (a* ad supplendam legitimam)

Answer 25

= dediščina pripade dednemu upravičencu (delatu), ko zapustnik umre oz. ko se izpolni pogoj pod katerim je bil dedič postavljen. • dedič je moral biti dedno sposoben – intestantni – sposobnos ob pripadu in ob pridobitvi dediščine – oporočni – še ob napravi oporoke mora bit pasivno o.s. • Zakon lex Iulia => za povečanje ugleda ZZ in rojevanja otrok – na začetku neporočeni niso mogli pridobiti – coalebs nihi capit = neporočeni ne pridobi nič (moški 25 – 60, ženska 20 – 50; v 100ih dneh se je lahko poročil in dedoval ½) – poročena oseba brez otrok samo ½ naklonitve – Konstantin to odpravi, JP in naše ne pozna več => ni pojma pridobitve dediščine (krščanstvo – neporočenost je krepost in vrednosta) • krecija = oblični akt, ki je potreben, če zapustnik tako zahteva => odpravi Justinijan • običajno zadošča, če dedič jasno pokaže voljo, da hoče dedovati – brezoblična izjava – konkludentno ravnanje (začel se je obnašati kot dedič, gospodariti s prem. – pro herede gestio) • zunanji dedič ni pridobil že takoj ob pripadu, saj jo je moral še pridobiti – zapustnikovi upniki, ki so imeli interes na tem, da vedo, so ga lahko pred pretorjem vprašali, če bo dedoval ali ne (interrogatio in iure) – pretor je dovolili rok za premislek – deliberacijski rok (spacium deliberandi – odg. ni mogel preklicati) – rok najprej 100 dni, po JP 9 mesecev oz. 1 leto (če ne odg. se šteje, da odkloni) • nedoletni, ki nepremišljeno pridobi zadolženo prem. => postavitev v prejšnje stanje

Answer 26

• po civilnem je smel najbližji agnat z in iure cessio prenesti pripadlo, pa še ne pridobljeno dediščino na 3. osebo – pridobitelj je bil s tem poklican k dedovanju kot da bi bil dedič – dobi delacijo (dedni pripadf) = pravica zaprosit za dediščino/jo odklonit • tega ne more narediti oporočni dedič (s tem bi bil on in ne zapustnik tisti, ki bi določil) • mogoče prenesti tudi že pridobljeno dediščino => prenese se samo LP, za dolgove in terjatve je še naprej zavezan dedič • dedič lahko dediščino tudi proda => če želi še prenos dolgov in terjatev mora skleniti stipulacijo prodane in kupljene dediščine (stipulationes emptae et venditae hereditatis) – prodajalec obljubi prenesti vse pridobljene terjstve – kupec se zaveže povrniti vse kar bo dedič dolžan izpolnit/stopit zanj v pravdo iza: po civilnem pravu smel najbližji agnat z in iure cessio prenest pripadlo, še ne pridobljeno dediščino na tretjo osebo -> s tem nanj preide dedni pripad (delacija, pravica zaprositi za dediščino ali jo odkloniti), poklican je k dedovanju, kot da bi bil dedič • tega ne sme narest oporočni dedič (ker pol bi on, ne zapustnik, določil dediča) • lah se je prenesla dediščina tudi po pripadu, ampak se je pol prenesla samo lastnina na stvareh, dolgove in terjatve pa je obdržal odsvojitelj dedič lah dediščino tudi proda • isto preide s prodajo samo lastninska na stvareh, terjatve in dolgovi pa ostanejo • če hočeš prenest še terjatve in dolgove, lah pa skleneš 2 stipulaciji ‘stipulaciji prodane in kupljene dediščine (stipulatio emptae et venditae hereditatis): • dedič se zaveže na kupca prenest vse, kar bo od zapustnikovih terjatev pridobil • kupec se zaveže povrnt dediču vse, kar bo dolžan izpolnit oz. bo zanj vstopil v pravde v zvezi z dediščino

Answer 27

• dedič lahko dediščino odkloni brez posebne obličnosti • odklonitev je vedno dokončna • za odklonitev šteli tudi molk v deliberacijskem roku • oporočni in hkrati intestantni dedič, ki odkloni oporočno (da se znebi obv.), a sprejme intestantno => pretor fingira, da je pridobil dediščino kot oporočni

Answer 28

podedovanje dednega pripada • samo za zunanje dediče, ko jim dediščina pripade, a umrejo pe preden jo pridobijo => umrejo po zapustniku – pridobitev in pripad nista istočasna • te dedni pripad, bo lahko dobil sedaj njegov dedič • pogoji, da dediščine ni mogel pridobiti brez svoje krivde (odsoten zaradi državnih poslov) in bi mu pretor v takem primeru (prišel bi nazaj, a zamudil rok) dovolil postavitev v prejšnje stanje • postklasično: transmisija je vedno na voljo, če testator postavi za dediča svojega potomca in ta umre predenj so odprli oporoko (po zapustnikovo smrtjo, a še preden je pridobil (?)) => dedujejo dediči umrlega • po JP redna transmisija, če dedič umre preden preteče 1 leto od delacije • prednost: transmisija > substitucija > akrescenca

Answer 29

transmisija > substitucija > akrescenca

Answer 30

• dediščina pripade dediču, a je še ni pridobil pred pridobitvijo je umrl • zdaj bo njegov dedič lahko podedoval ta dedni pripad • institut je vezan samo na zunanje dediče, saj sta pri domačih pripad in pridobitev istočasna

Answer 31

prirast prostega dednega deleža = prirast prostega dednega deleža k ostalim deležem • prosti dedni delež = od več sodedičev en ni dedoval in je ostsal njegov delež prost • če ni prišlo niti do trsansmisije niti do substitucije je prirastel k deležu ostalih sodedičev, skupaj z vsemi obremenitvami – imamo 3 dediče: en ne bo dedoval, prosti delež priraste k ostalima dvema – priraste k ostalim dednim deležem ispo iure • Kako bo prirasel? – sorazmerno glede na višino dednega deleža – več pripade A-ju, ker je njegov dedni delež večji in manj B-ju) • v Avgustovem času prosti dedni delež (ker dedič ni capax) ne priraste k sodedičevim, temveč kot dedni delež brez dediča pripade fiskusu

Answer 32

• vštetje premoženja neoporočnega sodediča v zapuščino pred določitvijo dednih deležev 1. COLLATIO EMANCIPATI • vštetje emancipantovega premoženja na zahtevo njegovih sodedičev • kadar so emancipirani potomci dedovali skupaj s sui heredes so lahko zahtevali računski vnos emancipantovega prm. v zapuščino • lahko so prem. tudi odšteli od njegovega dednega deleža • ne šteje se prem., ki ga emancipant pridobi kot vojak ali državni uradnik – to bi lahko pridobil tudi, če ne bi bil svojepraven • v upoštev prihala le pri intestantnem dedovanju in na zahtevo emanciparovih sodedičev 2. COLLATIO DOTIS • vštetje dote, ki jo je dobila hčer • ob prenehanju ZZ bi bila namreč upravičena doto zahtevati nazaj, zato bi bilo takšno prem. pridobljeno ločeno od zapusnika 3. JUSTINIJANOVE REFORME • kolacijo je smel zahtevati vsak potomec, ki je dedoval skupaj z drugimi potomci • mogoča tako pri oporočnem kot neoporočnem dedovanju in neodvisno od tega ali je dedič pod zap. oblastjo ali ne • predmet: darila, dota, darila v zvezi s sklenitvijo ZZ (pred ali zaradi sklenitve) in ostale naklonitve, ki so se vračunala v nujni delež – niso pa darila, glede katerih zapustnik to izrecno določi

Answer 33

• dedič je zapustnikov vesoljni naslednik, s pridobitvijo dediščine postane – lastnik zapustnikovih stvari – nosilec vseh stvarnih pravic – nosilec podedljivih terjatev in obveznosti • s podedovanjem so nekatere pravice ugasnile confusione – dedič je bil zapustnikov upnik in dolžnik; na zapustnikovi stvari je imel zastavno pravico sodediči so bili vsi vesoljni nasledniki, zato so postali solastniki na stvareh • če ni zapustnik določil drugače, so dedovali po enakih deležih • na stvari so imeli miselne deleže, vendar je imel vsak sodedič na voljo actio familiae erciscundae (zahteva delitev skupnega premoženja) • predmet delitve so bile le zapuščinske stvari • terjatve in dolgovi so se porazdelili med sodediče sorazmerno z njihovimi dednimi deleži ipso iure (s pridobitvijo ded.) – NOMINA IPSO IURE DIVISA = terjatve so porazdeljene po samem pravu)

Answer 34

• odgovarja z vsem svojim premoženjem = dedičevo in zapustnikovo premoženje se zlijeta • problem prezadolžene dediščine = pasiva je večja od aktive (premoženje je v minusu) – dolgovi so večji kot je dediščina => dedič bo odgovarjal z vsem svojim premoženjem (poplačati bo moral dolg) • razlika med domačimi in zunanjimi dediči: – zunanji dediči: če nekdo ni želel odgovarjati za zapustnikove dolgove, ni pridobil dediščine po tem ko mu je pripadla – domači dediči: morali so odgovarjati, čeprav tudi to skozi razvoj malo omilijo • RP izoblikuje 4 pravne dobrote 1. BENEFICIUM ABSTINENDI 2. COMMODUM SEPARATIONIS 3. SEPARATIO BONORUM (beneficium separationis) 4. BENEFICIUM INVENTARII 5. SPORAZUM Z UPNIKI

Answer 35

= institut, ki je omogočal nujnim domačim dedičem, da se vzdržijo dedovanja, če se ne vtikajo v ded. zadeve • suus heres je dediščino pridobil ob zapustnikov smrti, ni se ji mogel odpovedati • je pa pretor nujnim domačim dedičem dovolil, da se vzdržijo dedovanja, kadar so se te vzdržali vsakega vtikanja v dediščinske zadeve – pretor je s tem zavrnil tožbe upnikov • dediču za to pravno dobroto ni bilo treba posebno zaprositi, temveč je moral le dokazati, da se ni vtikal v dediščinske zadeve – nedoraslemu dovoli tudi, če se vtika • v takem primeru je lahko dedoval substitut oz. je prišlo do zapuščinskega konkurza (likvidacija in prodaja) • JP dedič, ki se je vzdržal, lahko še 3 leta po tem pridobi dediščino • s tem je dediščina ostala v veljavi (zaradi volil, osvoboditve)

Answer 36

= institut, ki se nanaša na primer, ko je bil za dediča postavljen suženj = pravna dobrota ločitve, ki so jo imeli z oporoko osvobojeni sužnji in postavljeni za dediča (odg. So samo s podedovanim prem.) => nujno loči beneficium separationis => je nekaj čisto drugega • pogoj: osvoboditev z oporoko in postavitev za dediča • suženj se dediščini zato ni mogel odpovedati, ker bi se s tem odrekel prostosti • izkoriščali prezadolženi rimljani, prenesli svoje dolgove na osvobojenca – v stečaj tako ni šlo družinsko premoženje, vendar je šlo v stečaj premoženje osvobojenca – to onemogoča commodum seperationis • suženj ima možnost ločitve svojega premoženja in podedovanega premoženja – če se suženj ni vtikal v dediščinske posle, se je z ločenim obravnavanjem podedovanega premoženja in premoženja, ki ga je osvobojenec pridobil kot svoboden človek, odgovornost za dolgove omejila na podedovano premoženje – s tem so dosegli, da je suženj ostal svoboden + bil je prost nasproti dediščinskim upnikom

Answer 37

beneficium separationis = pravna dobrota, ki jo imajo zapustnikovi upniki v primeru, ko je dedič prezadočžen (zapuščina je aktivna, a je dedič prezadolžen) • ne spada v to skupino omejitve odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove – pokriva situacijo, ko je bil dedič prezadolžen = ločitev dediščine od premoženja dediča, ki je bil prezadolžen – Primer: Nekdo je do vratu v dolgovih(-500), nato pa deduje veliko aktivno dediščino(100), ki pa sicer ima nekaj dolgov. To je neugodno za zapustnikove upnike (npr. Upnik ima terjatev 20). • z vidika upnikov dediščinskega premoženja je nevarnost, da bo aktivno premoženje dediščine utopljeno v pasivnem premoženju dediča, saj se premoženje zapustnika in dediča združita – v takem primeru se lahko zgodi, da bodo dediščinski upniki ostali brez poplačila • uvedejo beneficium seperationis, ki jo imajo na voljo dediščinski upniki, ki imajo terjatve do zapustnika => lahko tožijo dediča – zahtevajo, da se prem. dediča in zapustnika NE bosta zlili, zato da se bodo lahko dediščinski upniki poplačali iz aktivnega zapustnikovega premoženja - Justi - ločitev treba zahtevat v 5 letih od pridobitve - alternativno varovanje upnikov - zahtevanje varščine od dediča in če je noče dat pretor dovoli steča njegovega premoženja (?) • kasneje upniki od dediča ne morejo ničesar zahtevati, če podedovano premoženje ni dovolj za poplačilo vseh dolgov heres suspectus <— sumljiv dedič

Answer 38

= pravna dobrota popisa premoženja (dedič je nardil popis in odgovarjal samo do višine vrednosti popisanega prem.) • dedič je kot zapustnikov vesoljni naslednik še vedno odgovarjal z vsem svojim premoženjem, a omejeno, do višine vrednosti zapuščine (JP) - dedičeva odgovornost se ni omejevala na podedovano premoženje, temveč na vrednost podedovanega premoženja • dedič je moral sestaviti popis dediščine (=inventar) in jamči sam - popis je moral opraviti s sodelovanjem notarja in prič • ko je bil popis sestavljen, je dedič poplačeval obveznosti iz dediščine (dolgove, volila...) po vrsti in v celoti, kot so se upniki javljali in to dokler ni izčrpal vrednosti popisanega premoženja - upniki so bili poplačani po vrsti, zato kateri izmed njih ni dobil poplačila • pravne dobrote ni mogel uveljavlajti dedič, ki je pred pridobitvijo dedičine zaprosil za deliberacijski rok iza: omogoči se, če dedič prej nardi popis (inventar) zapuščine -> s popisovanjem mora začet v 30 dneh, odkar mu je dediščina pripadla, končat v nadaljnih 60 (izjemoma če je premoženje npr. oddaljeno lah tud v roku enega leta) • ob popisu morjo bit zraven notar in priče (+ tud volilojemniki, ki jih lah nadomestijo 3 priče) • če je ob popisu zgrešil nepoštenost, je moral povrniti duplum ne sme je uveljavljat dedič, ki je zaprosu za deliberacijski rok

Answer 39

• dedič se je lahko dogovoril z zapustnikovimi upniki, da pridobi dediščino kot njihov mandatar - zapustnikovi upniki so naročili, naj deduje • omejitev mandata: mandatar ne sme imeti od mandata niti izgube niti koristi - ni odgovarjal za dolgove s svojim premoženjem (odgovornost je bila omejena na vrednost podedovanega premoženja) • dedič se je lahko z upniki dogovoril tudi, da bo poplačal dolgove le delno

Answer 40

centumviralnim sodiščem (za dediščinske zadeve)

Answer 41

• dedič ima na voljo hereditas petitio • reipesekutorna tožba: zahteval bo, da mu izročijo podedovane stvari • ne glede na to ali je testamentno ali intestamentno dedovanje • aktivno legitimiran: civilni dedič, ki je moral svojo pravico dokazati • pasivno legitimiran: tisti, ki je posedoval dediščino/njen del in je trdil, da jo poseduje zato, ker je dedič (pro herede) - tudi fiktivni posestnik, ki je pred litiskontestacijo dolozno opustil posest stvari/se sustil v pravdo kot posestnik, čepra to v resnici ni bil - že v klasični mogoče tožit tudi posestnika, ki sploh NI trdil, da je dedič pa je posedoval dediščino, pravico, stvar • tožba vsebuje restitutorno klavzulo, poleg samega prem. je moral toženec vrniti tudi tisto, kar je kot dedič izterjal/pridobil • razlika z rei vindikacijo - če mu posestnik odreka dedno prsvico – toži dedič s hereditatio - če mu odreka LP – pa z rei vindikacijo Zahtevki • dobroverni posestnik: mora povrniti obogatitev - plodove, ki jih je še imel in kupnino za prodane stvari, ki jih je še imel - škodo, ki je nastala (na zemljišči, ker ga ni obdeloval/obdeloval slabo) - priraste in povečanje prem. • nedobroverni posestnik: mora povrniti polno vrednost, odg. je tudi za fructus percipiendi - celotno vrednost (ne samo kupnine), če je stvar prodal - odgovoren za naključno škodo • potrebne stroške, ki so nastali do litiskontestacije, lahko zahtevata oba - dobroverni tudi povračilo vseh ostalih - nedobroverni pa le koristnih (kolikor je bila zap. obogatena) - je to re?

Answer 42

• bonorum possessor po civilnem ni bil dedič, zato je imel na voljo interdikt • namenjen je pridobitvi posesti • aktivno legitimiran: pretorski dedič • pasivno legitimiran: tisti, ki je kot dedič posedoval dediščinske stvari • pretorskemu dediču je pretor omogočil iztoževanje podedovanih pravic, tako da je v tžbeni formuli fingiral, da gre za civilnega dediča ⬇️ Pretorski sistem dedovanja (bonorum possessio) • pretorski dedič = bonorum possessor • druga možnost pa v primeru testantnega dedovanja: - oporoka je bila po civilnem zelo formalizirana - ko je zapustnikova volja jasno razvidna, ni pa vse v formalnem redu (pomanjkljivosti) => oporoka po civilnem ne velja, je nična - pretor omogoči, da se dediščina prepusti dediču v taki oporoki - tak dedič je dobil bonorum possessio = pretor mu je prepustil dediščino v prem. - ta, ki je dobil ded. po pretorskem ni bil dedič po civilnem, zato ni imel na voljo hereditas petitio => pretor mu da interdikt quorum bonorum

Answer 43

hereditas petitio interdikt quorum bonorum

Answer 44

dediščina brez dediča ( bona vacantia) • če je dediščina ostala brez dediča, so na predlog dediščinskih upnikov uvedli stečaj (konkurz) zapuščine Avgust: • če je aktivna dediščina brez dediča, je pripadla državi - fiskus je poplačal zapuščinske upnike samo takrat, kadar je bila zapuščina aktivna (tu nastopijo volila in fideikomisi) • pasivno zapuščino so v celoti prepustili upnikom, ki so izvedli njen stečaj ter se poplačali v stečajni kvoti • veljavo so izgubile tudi osvoboditve sužnjev, zato je smel suženj ali nekdo drug ponuditi upnikom varščino glede poplačila njihovih terjatev in je nato pridobil dediščino

Answer 45

dedna nevrednost (bona ereptoria) V določenih primerih dedič NI smel obdržati pridobljene dediščine. Do nje lahko pride zaradi 3 razlogov: 1. če je hudo zagrešil zoper zapustnika - če mu ni pomagal, ko je zapustnik zbolel, ko je bil v ujetništvu; če je povzročil njegovo smrt; dedišč. podaril drugemu brez odobritve zap. ... 2. če je pregrešil oporoko - neutemeljeno jo je izpodbijal s quarela inofficiosi testament, prikrival je oporoko, nasilno je zapustnika pripravil do naprave oporoke 3. če se je pregrešil zoper določen pravni predpis - dediščino je prepustil osebi, ki je bila incapax Dediču se je odvzela že pripadla in pridobljena dediščina (posledica dedne nevrednosti)! • pazi dediščina se mu ODVZAME – že deduje pa se mu odvzame • napačen odg.: da dedič ne deduje !! ni res

Answer 46

= enostranska poslednjevoljna oporočiteljeva odredba, s katero je določeni osebi naklonil neko premoženjsko korist. • volilojemnik je bil zapustnikov singularni pravni naslednik = za dolgove zapustnika ni odgovarjal, prav tako pa ni bil upravičen izterjati zapustnikove terjatve • volilojemnik je moral biti pasivno oporočno sposoben • v Digestah je razdeljen v 3. knjige • v oporoki ali KODICILU • lahko se postavi volilojemniku substituta

Answer 47

V INDIKACIJSKO VOLILO • predmet: LP ali stvarna pravica, ki jo je zapustnik ločeno od ostalega prem., ki ga je naklonil dediču, prenesel na volilojemnika • volilojemnik je pridobil voljeno pravico v trenutku, ko je dedič pridobil dediščino • predmet je bila lahko samo zaupstnikova stvar, ki je morala biti njegova v trenutku naprave oporoke in ob njegovi smrti - izjemoma je za nadomestne zadoščalo le ob njegovi smrti DAMNACIJSKO VOLILO • med volilojemnikom in dedičem ustvari kvazikontraktno obligacijsko razmerje stricti iuris (eanko velja tudi za volilo sinendi modo) • volilojemnik je smel terjati izpolnitev volila od dediča z a* ex testamento • predmet: zapustnikova ali dedičeva stvar ali pa stvar 3. osebe (dedič jo mora od lastnika pridobiti in izročliti volilojemniku) - če lastnik ne želi odsvojiti za primerno ceno, mora dedič volilojemniku plačati njeno vrednost • če je zapustnik po napravi oporoke voljeno stvar odsvojil – volilo preklicano • odgovornost: - dedič more za stvar skrbet kot skrben družinski oče (vsaka krivda gre nanga) - če je na volilu rok ali pogoj, lah zahteva volilojemnik varščino cautio legatorum sevandorum causa, da bo izpolnil vse, kar je blo opredeljen v oporoki (če noče dat, lah pretor dovoli volilojemniku posest dediščinskih stvari) VOLILO SINENDI MODO • zapustnik je lahko določil, da naj si volilojemnik voljeno stvar sam vzame - pri tem ga ni smel ovirati, sam pa ni bil dolžan ničesar storiti • predmet: le stvar, ki je bila zapustnikova ali dedičeva ob zapustnikovi smrti - nikakor pa NE stvar 3. osebe Poleg teh treh volil pozna RP še • percepcijski legat = volilo, ki je dodeljeno pred delitvijo dedipčine • prelegat = volilo v prid enemu od sodedičev razlika: vindikacijsko je stvarnopravn učink, obligacijskopravn mata pa danacijsko in volilo sinendi modo, ki obadva ustvarjata kvazikontraktno obligacijsko razmerje (zavezan za izročitev iz actio ex testamento: zahtevek je interes, da mu je stvar izročena) • zakaj je kvazikontrakt: ni prišlo do soglasja med strankama ampak je določil zapustnik

Answer 48

• če je zapustnik namenil preveč volil, tako da dediču ne bi nič ostalo, potop volila niso stopila v veljavo • ker od dedovanja nič ne bi imel, bi se odpovedal dediščini => uveljavijo omejevanje razpolaganja z volili • kateri zakoni in na kakšen način so omejevali volila? KATONOVO PRAVILO • volilom so podobni fideikomisi (niso oblični za razliko od volila) KATONOVO PRAVILO (regula Catoniana) VOLILA ZA KAZEN (legata poenae nomine relicta) VOLILA NEDOLOČENIM OSEBAM NAKNADNO NEVELJAVNA VOLILA

Answer 49

(regula Catoniana) • določa, da volilo ne more konvalidirati - »volilo, ki ne bi bilo veljavno, če bi zapustnik umrl takoj po napravi oporoke, ne more postati naknadno veljavno (konvalidirati)« • volilo, ki je v času naprave oporoke neveljavno, NE more konvalidirati - izjema la volila odrejena pod pogojem • Primer: A piše oporoko in osebi B voli belega lipicanca, ki ga v času pisanja oporoke nima. Če bi takoj po poroki umrl, tega ne bi mogel izpolniti, ker konja NI imel. Tako nično volilo ne bi moglo konvalidirati.

Answer 50

(legata poenae nomine relicta) • kadar je zapustnik pogojno odredil volilo zato, da bi na ta način prisilil dediča k določenemu ravnanju - Primer: Če moj dedič ne bo dal A-ju za ženo svoje hčere, volim dati B-ju kot bolilo 1000. • zapustnikov namen ni naklonit prem. korist volilojemniku, ampak pritisniti na dediča, se štelo klasično taka volila za neveljavna • JP šteje za veljavna, če zapustnik od legatarja NE zahteva nekaj protipravnega, contra bonos mores ali sramotnega

Answer 51

• neveljavna, saj RP nedoločenim oseba odreka pasivno o.s. • Primer: Volilo bo prejel, kdor bo prvi pretekel 1000m.

Answer 52

1. na splošno • če je izgubila veljavo oporoka • če je voljena stvar uničena • če je voljena individualno določena stvar • če je volilojemnik umrl/ni bil pasivno oporočno sposoben • če voljeno stvar že neodplačno dobil od zapustnika 2. z zapustnikovim preklicom • izrecno (z novo oporoko/kodicilom) • s konkludentnim dejanjem (prečrta volilojemnikovo ime; stvar odsvoji) • razveljavi se, če mu voli drugo stvar in je razvidno, da želi prejšnje razveljaviti 3. po zakonski normi a) lex Furia testamentaria = če volilo preseže 1000 asov in volilojemnik vzame, mora povrniti 4x vrednost b) lex Voconia = nobeno volilo ne sme biti večje od posameznega dednega deleža - temu se izogbejo z določiči veliko majnih volil (dediču ostane zelo malo) - osebam, katerih prem. presega 100.000 asov (prvi cenzusni razred) je prepovedano postaviti za dedinjo žensko + omejitev prem., ki ga je lahko imela svojepravna ženska c) lex Falcidia = dediču mora po izpolnitvi volil ostati ČISTA ČETRTINA dediščine ali dednega deleža - če bi odredil več volil, bi se ipso iure zmanjšali sorazmerno za ¾ dediščine

Answer 53

RP je razlikovalo 2 trenutka: 1. dies cedens (cedere = pripasti) = ko je zapustnik umrl oz. se je oporoka odprla je volilojemnik pridobil podedljivo upanje, da bo volilo pridobil - upanje je pogojno – odvisno ali bo dedič ded. pridobil 2. dies veniens (venire = priti) = ko je dedič dediščino pridobil je volilojemniku pripadla - stvarna pravica (vindikacijsko volilo) ali - terjatev nasproti dediču (damnacijsko in sinendi modo) Če je ista stvar voljena več sovolilojemnikom postanejo solastniki/soupravičenci stvarne pravice (vindikacijsko) oz. ima vsak enak delež volila terjati • če en volila ne pridobi, priraste prosti delež ostalim

Answer 54

= sprva je bilo to brezoblična oporočiteljeva prošnja, s katero je prosil dediča, legatarja ali fideikomisarja (fiduciarja), da naj določeni osebi (fideikoisarju) nakloni neko dajatev ali storitev. • fideikomisar = oseba, ki ji je bil fideikomis namenjen • fiduciar = oseba, ki ji je bil fideikomis naložen - to je bil lahko vsakdo, ki je iz zapuščine kaj dobil (intestantni dedič, obdarjenec za primer smrti, elo fiskus) • legatar = volilojemnik • iztožljiva postane v Avgustovem času • predmet: posamezna stvar, storitev (oprostitev sužnja) ali prepustitev celotne dediščine (vesoljni fideikomis) • z vesoljnim fideikomisom dedič kot fiduciar prepusti fideikomisarju podedovano premoženje => tu ne vleja semel heres, semper heres Zapustnik je fideikomisarju lahko postavil substituta • fideikomisarična substitucija = prvemu fideikomisarju je bilo naloženo, naj predmet fideikomisia po določenem času prenese na novega fideikomisarja - načelo substitutus substutio, substitutus institutio tukaj ne velja! • družinski fideikomis = fideikomisarična substitucija je bila lahko odrejena tako, da je moral fiduciar prepustiti dediščino članu iste družine - med člani družine prosto izbral svojega vesoljnega naslednika, zunanjega dediča pa NI smel postaviti - družinski fideikomis zgubi veljavo po četrti naklonitvi oz če ni nobenega družinskega člana, ki mu bi blo mogoče naklonit • fideikomis ni bil vezan na oporoko = ni se zahtevala nobena obličnost, po JP je bil mogoč celo ustni fideikomis • če je bila predmet fideikomisa posamezna stvar ali nekaj stvari, je bil fideikomis podoben volilu (JP ta dva izenači) • fideikomisiarju in volilojemniku je pripadla tožba actio ex testamento

Answer 55

• predmet: celotna dediščina ali njen del • s takim fideikomisom je bilo mogoče obremeniti le dediča oz. fideikomisarja, ki je od dediča prejel vesoljni fideikomis • izvedel se je tako, da je dedič (fiduciar) fideikomisarju za en novčič odsvojil celotno dediščino/svoj dedni delež - ker pa se s tem sprva ni prenesel položaj dediča, temveč le LP na podedovanem premoženju, sta morala glede zapuščinskih terjatev in dolgov skleniti stipulaciji o kupljeni in prodani dediščini ⬇️ ker je to nepraktično • S.C. Trebellianum (56 po kr) je določal, da je vesoljni fideikomisar zapustnikov vesoljni naslednik (heredis loco) in kot tak odgovoren za zapustnikove dolgove - zapuščinski upniki so ga lahko terjali z analognimi tožbami ⬇️ z dedovanjem dedič mel le sitnost, ker tak ni nič dobil - zato so se dostikrat kr odpovedli dediščini • S.C. Pegasianum (čas Vespazijana): falcidijska četrtina = dedič je imel nasproti vesoljnemu fideikomisarju to pravico - take pravice ni mel vesolni fideikomisar, ki je moral kot fiduciar prepustiti dediščino nadaljenmu fideikomisarju - če je dedič zahteval falcidijsko četrtino, je bil samo on zapustnikov vesoljni naslednik, vesoljni fideikomisar pa je imel vlogo volilojemnika • Po JP za dolgove odgovoren le vesoljni fideikomisar, če ni dediču ostalo nič. če je dedič dobil kakšno naklonitev, ki mu je ni bilo treba prepustiti fideikomisarju oz. je zahteval falcidijsko četrtino, sta jamčila fideikomisar in dedič za zapustnikove dolgove sorazmerno s svojima dednima deležema če dedič ni hotel dedovat in je s tem preprečil fideikomis, ga je pretor prisilil da deduje - dedič v takem primeru NI mogel dobit falcidijsko četrtino, hkrati pa tudi ni odgovarjal za zapustnikove dolgove • nasproti fideikmisarju je bil dedič (fiduciar) glede ravnanja z zapuščinskimi stvarmi po JP odgovoren za skrbnost, kot jo kaže v lastnih zadevah - odsvojitve v škodo fideikomisarja so nične

Answer 56

• nujni dedič ni dobil ničesar in ima na voljo ta institut • kaj bo dobil na podlagi te tožbe, če bo uspešen • to je izpodbojna tožba (izpodbijal bo oporoko) – če jo uspešno izpodbija, oporoke NE BO VEČ in pride do dedovanja po zakonu – nujni dedič dobi tako celoten intestantni delež in ne samo nujnega (ki je ulomek intestantnega) • napačen odg.: da bo dobil nujni delež (ulomek intestantnega)!! => dobil bo namreč celoten intestantni delež

Answer 57

a* ad supplendam legitimam

Answer 58

quarela inofficiosi testament

Answer 59

- brezoblična prošnja - fideikomis do avgusta neiztožljiv - fideikomisar je lahko tudi pasivno oporočno nesposoben (npr peregrin), biti pa mora določena oseba in živ ob zapustnikovi smrti - neveljavna oporoka ne ukinja fideikomisa

#6 Flashcards

(84 cards)