1
Q
kaj je obligacija
A
- pravna vez, zaradi katere je dolžnik zavezan upniku, da mu nekaj da, stori ali zagotovi; upnik pa je upravičen
dva pomena
1) obligacija/obveznoast (tj. dolg) in
2) razmerje med strankama (tj. obligacijsko razmerje)
• subjekte imenujemo stranke
• bistvo obligacije: zavezanost
Na podlagi delitve actiones in personam (osebne tožbe) in actiones in rem (stvarnopravne tožeb) je kasneje nastala delitev na obligacijske in stvarne pravice.
• dolžnik (debitor) = stranka, ki je zavezana (ima dolg do nasprotne stranke)
– obveznost lahko izpolni le upniku oz. tistemu, ki lahko veljavno sprejme izpolnitev
• upnik (creditor) = stranka, ki je upravičena in sme terjati obveze (ima terjatev proti nasprotni stranki)
– izpolnitev lahko zahteva le od dolžnika o. osebe, ki se je zavezala/je dolžna izpolniti obveznost
Za razliko od absolutne stvarne pravice, je obligacijsko razmerje relativno in učinkuje inter partes = učinkuje med strankami tega razmerja.
• relativno razmerje = vezanost obligacijskega razmerja na stranki
• upnikova relativna pravica = lahko jo uveljavlja le nasproti dolžniku
• RP: obveznost nastane samo med strankama, ki skleneta PP => niso naklonjeni PP v korist / breme 3. osebe
– v korist: PP iz katerega zahtevek dobi nekdo, ki ni sodeloval pri sklenitvi
– v breme: zavezana je oseba, ki ne sodeluje pri sklenitvi PP
• *terjatev je odsvoljiva in podedljiva (torej se lahko proda)
Če upnik vzame stvar brez dolžnikovega soglasja, ravna protipravno (Pavel: če sam pridobi posest, je razboljnik).
tudi ko je predmet obv stvar - ne vpliva na naravo obv (zahtevat izpolnitev, dolžnost izpolnit)
- ne ustvarha pravice na stvari ampk ZAHTEVKE
2
Q
kam spada obligacijsko pravo
A
v premoženjsko pravo:
- stvarno
- obligacijsko
- dedno
3
Q
dolgotrajna al začasna narava oblig. razmerja?
A
Obligacije imajo začasno veljavo.
• praviloma ni trajno, kot v primeru stvarnih in rodbinskih pravic (načeloma trajne)
• je pravna vez, ki teži k izpolnitvi, z izpolnitvijo se obligacija izpolni
• namen, da se obveznost izpolni in s tem razveže/ugasne obligacija
– A da B-ju posojilo, ko B posojilo vrne se obligacijsko razmerje razveže
• vseeno pa lahko obstaja dlje časa in vsebuje ponavljajoče se ali trajne izpolnitve (npr. zakup groba, dobava elektrike)
• kljub dolgotrajnosti je izpolnitev temeljni cilj obligacije
4
Q
jamstvo za izpolnitev obveznosti
A
• obligacijsko razmerje kot premoženjska vez = dolžnik jamči upniku za izpolnitev obveznosti z vsem svojim premoženjem
• RP ne pozna splošne tožbe za zahtevanje izpolnitve obveznosti => oblikuje za vsako obligacijo posebej (actiones in personam - proti eni osebi)
• OMNIS CONDEMNATIO PECUNIARIA EST = vsaka obsodba se glasi na denarni znesek (če ne pride do plačila, pa sledi izvršba)
• če dolžnik obveznosti ne izpolni lahko upnik toži in na podlagi obsodbe doseže izvršbo na njegovem premoženju
– v (pravdnem) postopku ugotovavlja/ugotovi, da je dolžen in če kljub temu dolžnik obveznosti ne izpolne pride do izvršbe.
– izvršba = proda se premoženje dolžnika (načeloma na dražbi) in se poplača upnika iz izkupička
• BONA POSSIDERI VENDIQUE IUBEBO = ukazal bom, da vzame premoženje v posest in ga proda
– prodaja po poteku določenega roka, če dolžnik ne uspe dogovorit z upnikom
– prodaja premoženja (venditio bonorum) je za dolžnika sramora
- dolžnik ki v dolgove brez krivde se lahko zmeni (se izogne izvršbi in infamiji), če je z dovoljenjem magistrata prepustil premoženje upnikom
- če si je kasneje gospodarsko opomogel je mel nasproti upnikom trajno pravno dobroto življenskega minimuma
• če premoženje ne zadošča za poplačilo, obveznosti ne ugasnejo (če pridobi novo premoženje, nova izvršba)
• če dolžnik nima premoženja, ostane upnik brez poplačila, zato zavarovanje terjatev (zastavna pravica, poroštvo)
• sprva poseg po dolžnikove premoženju neomejen (upnik mu je lahko vzel vse) => izjema priviligirani dolžniki
– priviligiran dolžnik obsojen le na toliko, kolikor je zmožen izpolniti = ID QUOD FACERE POTEST
– osebe senatorskega stanu, družbeniki (vesoljni oskrbniki), starši in vojaki
BENEFICIUM COMPETENTIAE = pravna dobrota življenjskega minimuma (obsojenemu se pusti osnovna sredstva za preživetje; ne vzame se mu popolnoma vsega)
• v klasičnem pravu se že pojavi ta ugodnost, v občem pa še poimenovanje
• institut pravne dobrote => dolžnik lahko obdrži toliko kolikor potrebuje za preživetje
• pravna dobrota običajna pri obveznostih med bližnjimi sorodniki, družbeniki in v primeru obljube darila (torej še ni splošna)
V zgodnjem obdobju obligacija ni premoženjska ampak osebna vez (dolžnik za svoje obvznosti jamči s svojo osebo)
• osebna izršba: ob neizpolnitvi obveznosti, oblastni organ dolžnika prisodi upniku, ta pa nad njim dobi oblast
• upnik ga lahko ubije ali proda v sužnost na tuje
– če je rimski državljan, ga je prodal trans tiberi = čez Tibero in se s tem poplačal
• kasneje se omeji zgolj na poseg po dolžnikovem premoženju
Univerzalna izbršba (popoln zaseg premoženja) v ekstraordinarnem (kognicijskem) postopku omejena na prezadolženca, v ostalih primerih le še posebna (specialna) izvršba (rubež na posameznih dolžnikovih stvareh = pignus causa iudicati capitum – iz učb.)
• poslej poseg v premoženje v sorazmerju z vrednostjo njegove obveznossti
• izgine zaveza, ki ustvarja neomejeno oblast
• osebno jamstvo zamenja premoženjsko
Torej razvoj: osebna izvršba => neomejena premoženjska izvršba (izjeme) => beneficium competenciae (klasiki) => specialna izvršba (na posameznih stvareh v sorazmerju z vrednostjo obv.), univerzalna izvršba le še za predolženca
5
Q
A
6
Q
splošna načela obligacijskega prava
A
- Načelo vestnosti in poštenja: zahtevalo se je skrbno in pošteno ravnanje, ki je ustrezalo prevzeti obveznosti in pričakovanjem ter zaupanju nasprotne stranke
• RP načela ne izoblikuje izrecno, a je vseeno temeljna prvina razmerij bonae fidei
• veljalo tako za razmerja bonae fidei (temeljna prvina tega razmerja) kot stricti iuris (v primeru ravnanja stranke v nasprotju s tem načelom)
– (pri stricti iuris): če je ravnanje nasprotovalo temu načelu, je bila na voljo tožba ali ugovor zaradi prevare = actio oz. exceptio doli - Prepoved zlorabe pravice
• RP pojma zlorabe pravice ne opredeli, a že zgodaj odzivi
• staro CP: oče ne sme zlorabljati svoje oblasti nad podrejenimi osebami, prav tako gospodar se ne sme zlorabljati oblasti nad sužnji => kasneje cenzorjevi opomini očetu (admonitio) in
izražanje nestrinjanja (nota censoria)
• Čeprav velja: NULLUS VIDETUR DOLO FACERE, QUI SUO IURE UTITUR = Ne ravna dolozno, kdor izvršuje svojo pravico, že klasiki kritični do izvrševanja z namenom negajanja/škodovanja
drugemu —> šikanozno vedenje =/= uveljavljanje pravice
• Za izvrševanje pravice se ne šteje ravnanje, ki ga upravičenec izvaja zato, da bi škodoval drugim
– Gaj: MALE ENIM NOSTRO IURE UTI NON DEBEMUS = svoje pravice ne smemo zlorabljati
– Celz: NEQUE MALITIIS INDULGENDUM EST = NI treba trpeti hudobije = Ne trpi se šikanoznega izvrševanja pravice (že pri vrnitvi stroškov za olepšanje stvari) - Dolžnost skrbnega ravnanja
• Stranke pogodbenih in kvazikontraktnih razmerij so bile po mnenju rim. pravnikov dolžne ravnati z ustrezno skrbnostjo
• Skrbno ravnanje narekuje tudi načelo dobre vere in poštenja
• Stopnja skrbnosti je odvisna od konkretnega dogovora med strankama (naklepno povzročene krivde se ni moglo izključiti)
• Kadar ni bilo dogovora, se je stopnja skrbnosti ravnala po interesu oz. koristi stranke
• Čim večji je bil interes, ki ga je stranka imela za obstoj razmerja, tem večja skrbnost se je zahtevala od stranke - MINIMA NON CURAT PRAETOR
- pretor se ne ukvarja z malenkostmi
7
Q
obligatio in action
na kaj delimo tožbene formule
A
RP ne pozna delitve na materialno in formalno pravo. Pravica obstaja kot procesna pravna kategorija in se materializira v postopku (ko pretor doboli uveljavljanje v pravdi). Tudi obveznosti skozi prizmo možnosti njihovega uveljavljanja v postopku.
nominatne:
Načeloma za vsako obveznost oblikovana posebna tožbena formula (opredeli vsebino in pravni temelj obv.).
• opredeljevanje obveznosti z eno samo besedo => načeloma iz pravnega temelja (kup, stipulacija, posodba)
• dvojna imena (kot posledica obstoja 2 tožbenih formul) pri nujno dvostranskih obvezujočih pogodbah (emptio venditio = kupo-prodajna; locatio condustio)
• sklenjen krog akcij => omejen krog oblig. razmerij (stranke lahko ustvarjajo razmerja, predvidena v pretorksem ediktu)
inominatne
• izjeme:
1) pretor oblikuje novo t.f. na podlagi dejanskega stanje (a* in factum) in s tem omogoči pravdanje
2) v klasičnem: t. f., ki razmerje opredeli opisno s spredaj zapisanimi bsedami (a* praescriptis verbis)
– ker teh tožb ni mogoče poimenovati z eno značilno besedo, so brezimne (inominantne)
– danes inominalne pogodbe, ki v zakonu niso imenovane in jim da ime praksa
8
Q
civilne in honorarne obligacije
A
Civilne temeljle na ius civile. Sprva ozek krog, kasneje močno razširjen (kot civilne obravnavali tudi obv., ki temeljijo na načelu dobre vere in poštenja = ex fidei bone).
- iztožljive po civilnem pravu - beseda operete
Pretorske/honorarne iztožljive s pretorskimi tožbami. Temeljijo na:
1) določenem dejanskem stanju (a* in factum)
2) analognih tožbah (pretor razširi civilno tožbo (obstoječo))
3) ali pa se pretor opre na določeno fikicijo
kako jih ločiš: pr pretorskih bod pozorna na elemente pretorskega prava (fikticijska klavzula recmo o državljanstvu), pr civilnih pa na besedo operete
9
Q
naturalne obveznosti
A
= obveznosti, ki pomenijo določeno dejansko stanje, ki temelji na naravnopravni/moralni obveznosti, da je treba izpolniti, kar je bilo obljubljeno.
- zoper ni možna izvršba —> obstajajo ampak X iztožljive
Naravne obveznosti predvsem obveznosti sužnjev in gospodarjev nasproti sužnjem.
• lastnik voli sužnju 5 zlatnikov in čeprav lastnik sužnju ne more dolgovati, se šteje dolg kot naturalen
• tudi iz obl. razmerij oseb pod oblastjo, starejšega nedoraslega brez varuhove avtorizacije, obveznosti dožnika pri denarnem posojilu, brezoblično obljubljenih obresti pri posojilni
Obv. je lahko postala naturalna tudi naknadno (npr. dolžnika zadane capitis deminutio minima).
Učinkovala je kot obveznost: mogoče jo je bilo izpolniti oz. zavarovati (ZP, poroštvo).
• izpolnjeno se šteje, ko izpolni dolgovano
• ne more zahtevati izpolnitve nazaj z obogatitveno tožbo (kondikcijo)
• mogoče jo je prenoviti ali uveljaviti v pobotu.
10
Q
toge in gibke obveznosti
A
Razlikovanje glede na maneverski prostor, ki ga ima sodnik pri presojanju konkretne zadeve.
TOGE OBVEZNOSTI (stricti iuris)
• starejše
• npr.: obveznosti iz deliktov, posojilne pogodbe, stipulacije in literalnih kontraktov (+ stvarnopravne tožbe)
• enostransko zavezujoča razmerja (ena stranka zavezana, druga zgolj upravičena)
• določen tožbeni zahtevek (intentio certa)
- X interes, X nedogovorjene obresti
• sodnik: zgolj ugotovi ali toženec dolguje zahtevan znesek/količino
– ne dolguje: ga oprosti, brez ugotavljanja ali v resnici dolguje
– dolžen manj je po klasičnem upnik zavrnjen, ker zahteva preveč (pluris petitio) po postklasičnem pa obsodjen na dolgovano
• prevaro (dolus) ter grožnjo in nasilje (vis ac metus) mora toženec uveljavljati s posebno tožbo
GIBKE OBVEZNOSTI (bonae fidei)
• redno dvostransko obvezujoča
- nujno (obe vedno v vlogah upnika in dolžnika) ali slučajno (redno zavezana ena, pod določenimi pogoji, okoliščinami pa tudi druga)
- slučajne: npr shranjevalna (če shranjuješ bika, podivja, nardi škodo - lahko zahtevaš odškodnino)
• nedoločen tožbeni zahtevek (intentio incerta) => glasi se na »kolikor mora toženec dati po načelu dobre vere in poštenja«
- povračilo posledične škode X zahtevat, če prodajalcu ne mormo očitat zlorabe (ni kršil načela DViP)
• sodnik: naloga, da presodi vse vidike razmerja + pri znesku upošteva vse kar narekuje zgornje načelo
• sodnik pazi na prevaro (dolus) ter grožnjo in nasilje (vis ac metus) po uradni dolžnosti
- zato e* doli načeloma le pri stricti iuris
• npr.: brezoblični dogovori (pacta) sklemnjeni s pogodbo bonae fidei; ravnanja nepoštenega ravnanja toženčevega sopogodbenika
• npr.: kupo-prodajna
POGLEJ ŠE ZAPISKE NA CONCEPTS (5.3)
11
Q
generično in individualno opredeljen predmet obveznosti
A
Glede na predmet obveznosti. To je lahko poleg storitve ali opustitve tudi individulno (in species) ali po vrsti (in genus) določena stvar. ! Pomembno zaradi naključnega uničenja.
• pri nadomestih trpi uničenje dolžnik (vrniti mora stvar enake količine, vrste in kvalitete)
- če kakovost X izrecno
- klasiki - dolžnik izpolni s katerokoli stvarjo dogovorjene vrste (verjetno pri posojilu postopoma uveljavila da ista kakovost ne rabi bit izrecno dogovorjena)
• pri nenadomestnih trbi upnik
• * če porok izpolni obv., postane dolžnik prost => porok pa lahko zahteva vrnitev na izpolnjeno
(regresni postopek)
GENERIČNO (in genus) = če je predmeto določen po vrsti
• nadomestne stvari: potrebno vrniti stvar iste vrste, količine in kakovosti; obv. ni ugasnila, dokler ta količina tovrstnih stvari obstaja
• če kakovost NI izrecno dogovorjena, lahko po klasičnem dolžnik izpolne s katerokoli stvarjo dogovorjene vrste
– izjema: posojilna pogodba (vrniti je treba stvar iste kakovosti, četudi ni izrecno dogovorjeno)
• če dogovor sploh NI mogoč (npr volilo): po klasičnem ni treba dati ne najslabšega, ne najboljšega (volilo količine najboljšega in najslabšega), v JP pa vrnitev srednje kakovosti (ne najboljše ne nejslabše)
Primer: predmet posojilne pogodbe je denarni znesek ali določena količina nadomestnih stvari – pečem potico, zmanjka mi moke, rečem sosedu če mi posodi 3kg bele gladke moke – moko porabim, vrnim enako količino moke iste vrste in kvalitete (genus) – trpi dolžnik.
SPECIES PERIT EI CUI DEBETUR, GENUS PERIRE NON CENSETUR =
- individualno določena stvar je uničena tistemu, komur je dolgovana; šteje se da po vrsti določena stvar ne more biti uničena)
INDIVIDUALNO (In species)
• naključno uničenje trpi upnik
• dolžnik praviloma prišel iz zaveze - upnik ni mogel nič terjat
• če je po naključju uničena po vrsti določena stvar, to ne vpliva na obstoj obv. (dolžnik mora prisktbeti istovrsto enake kakovosti)
Primer: predmet shranjevalne pogodbe je species (individualno določena stvar) – če sem dala v hrambo kazalko od knjige, mi mora nasprotna stranka vrniti stvar in specie = točno tista stvar, ki je bila dana v hrambo = nenadomestna stvar – trpi upnik
Primer: Če obljubim, da bom dala Jakopičevo sliko, ne da opredelim katero je to generična izpolnitev, čeprav gre za nenadomestno stvar (dokler obstaja na svetu vsaj ena Jakopičeva slika, obstaja obveznost).
12
Q
denarne obveznosti
+ kaj je denar
A
Denar = plačilno sredstvo, ki ga posamezna država na svojem ozemlju predpisuje kot obvezno.
• V obligacijskem pravu nastopa kot denarni znesek določene valute
• je abstrakten, a ima dejansko podobo (kovanci in bankovci; v RP samo kovanci)
- posebna oblika generične stvari
Denarna obveznost = tista obveznost, kjer je predmet denarni znesek (gre za posebno vrsto generično opredeljene stvari)
• obvesznost je treba izpolniti v celoti; po JP je upnik dolžen sprejeti tudi delne izpolnitve
- deljiva izpolnitev (načeloma samo po r+dogovoru RAZEN pri denarnem znesku) - med deli ni kakovostne ampak samo količinska razlika
• dolžnik dolguje tisto št. denarnih enot, na katero se glasi obveznost
• predmet obv. je znesek določene valute kot vsota (potrebno je torej vrniti ta znesek in ne nujno v isti obliki)
– npr.: posodi ti 500 $ (5x100), ti mu lahko vrneš (10x50) => važen je znesek
! Pazi: če so predmet obv. posamezni primerki kovancev (npr. nek posemeb kovanec), NE gre za denarno obv. temveč za individualno določeno stvar (potrebno vrniti iste kovance).
13
Q
vrste obveznosti glede na izvor
A
Obveznosti izvirajo iz različnih pravnih dejstev (izvor/pravni naslov obligacij). Danes delimo obligacije na poslovne (nastanejo s PP) in neposlovne (z nedopustnim ravnanjem).
Prve sistematične delitve obv. pri Gaju: »obligacije izvirajo iz kontraktov (pogodb) in deliktov« ter dodaja še »drege različne podlage«.
JP opredeli še kvazikontrakte in kvazidelikte. Obligacija/obveznost lahko tako nastane na podlagi: kontraktov, deliktov, kvazikontraktov in kvazideliktov.
KONTRAKTI (contractus) = pogodba kot dvostranski PP, ki je samostojno iztožljiv (po RP)
• obligacijska razmerja, ki nastanejo na podlagi soglasja/dogovora strank; dogovori, za katere RP vnaprej predvideva posebne tožbe (numerus clausus)
• pogodba = pogoditi se; ustvariti soglasje; dogovoriti se
• vsak kontrakt je hkrati pogodba, vsaka pogodba pa ni kontrakt
• so iztožljive pogodbe
– RP predvideva tožbe za samo del pogodb – kontrakte
– pakti = pogodbe, za katere ni tožb;
RP pozna več vrst kontraktov (vse povsod potrebno soglasje):
1. konsenzualni = za nastanek je dovolj zgolj soglasje (konsenz)
– prodajna pogodba, mandat (naročilo)
2. verbalni = poleg soglasja je potrebna uporaba določenih besed; za nastanek obv. treba izreči tožno določene besede
– stipulacija: »Ali mi daš jutri 100?«, »Dam.«
3. literalni = soglasje je potrebno potrditi z vpisom v posebno knjigo; codex accepti et expensi
4. realni = nastanejo, ko ena stranka svoj del dogovora že izpolni in s tem zaveže drugo
– posojilna pogodba (obv. vrnitve opsojila, ki nastane z izročitvijo na podlagi dogovora)
– pignus (zastavna pravica)
PAKT (pactum) = brezoblični dogovor, ki ni iztožljiv in nudi osnovo zgolj za exceptio pacti conventi (ogovor sklenjenega dogovora)
1. pacta nuda => exceptio pacti conventi (ogovor sklenjenega dogovora)
2. *pacta adieta so iztožljivi zaradi svoje narave => iztožljivi s kontraktno tožbo (če pri pogodbi skleneš nek dogovor, je iztožljiv
– pactum de vendendo
– lex comissoria …
– pri stricti iuris nima nobenega pomena, zaradi narave kontrakta, lahko pa pri bonae fidei
3. pacta praetoria/legitima
* iz vaj
- v cesaskem prvu so postali iztođljivi
- brezoblična obljuba darila (v postklasičnem pravu)
KVAZIKONTRAKTI (quasi-contractus) = obligacijska razmerja, ki so po vsebini podobna kontraktov, a ne nastanejo na podlagi soglasja strank !
• npr. poslovodstvo brez naročila => podobno mandatu, s tem da ni naročila
Primer: Soseda brez dogovora popravlja streho in obvaruje našo hišo, ko nas ni doba. Ker za to ni dobila naročila, ravna kot poslovodja brez naročila.
• posel, ki se ga je lotila bo morala izpolniti (do konca popravit streho)
• jaz pa postanem zavezana povrniti stroške (ne glede na voljo), ker gre v mojo korist
DELIKTI (delicta) = prepovedana dejanja, ki prizadanejo posameznika, njegovo družino in premoženje
• posledica dejanja: obligacijskopravna zaveza storilva (plačilo odškod. odg. + kazni)
• če prizadane širšo skupnost, to ne ustvari obligacijskopravnih posledic, temveč RP šteje to kot javno kaznivo dejanje (crimen publicum)
– kazen iz kazneskega prava
• subjektivna odgovornost (krivdna)
skripta
• danes: sopomenka za kaznivo dejanje; historično: delikti (zasebno pravo), kazniva dejanja (javno pravo)
– sprva samopomoč, kasneje v rokah javne oblasti
– danes: povračilo škode (pri deliktih kot protipravnih posegih v tujo stvar) in kaznovanje storilca (pri kaznivih dejanjih)
• a furti = penalna tožba; namen kaznovati storilca (pri tatvini dobiš stvar še nazaj)
• pri deliktih obsodba vedno na denarno vrednost (danes odškodnina, v RP ima lahko tudi penalni element, torej še kazen za storilca)
• pri kaznivih dejanjih tudi druge vrste kazni (odvzem prostosti, globa)
KVAZIDELIKTI (quasi delicta) = obligacijska razmerja, ki sicer nastanejo iz prepovedanih dejanj, vendar odgovornost zanje ne temelji na krivdi, temveč objektivnem odnosu do okoliščin nastanka (objektivna odgovornost).
14
Q
kaj je lahko predmet/ vsebina obveznosti?
A
1) dare = dati => obligacija DANDI, kjer je ena stranka drugi zavezana zagotoviti LP/stvarno pravico (obljubim dati Stiha)
2) facere = storiti => obligacija FACIENDI (obljubim orati njivo) ž
3) praestare = zagotoviti (obljubim, da bo 3. oseba prišla na sodišče)
! storiti in zagotoviti => za katerokoli izpolnitev
! zagotoviti (praestare) => načeloma nanaša se na zagotovitev jamstva za določen uspeh
• praestare iz praes (porok) in stare (postaviti, stati)
15
Q
splošni pogoji za nastanek obveznosti
A
klasiki:
1. možnost
2. dopustnost
3. določenost/določljivost predmeta obv.
4. možnost ocenitve v denarju
16
Q
možnost
A
= predmet obv. je lahko samo nekaj, kar je mogoče izpolniti
• IMPOSSIBILIUM NULLA OBLIGATIO EST = nična je obveznost glede nečesa, kar ni mogoče izpolniti; obv. glede nemogoče dajatve je nična
• možnost se je opredeljevala z dejanskega in pravnega vidika => naravna in pravne (ne)možnost
Naravna/pravna nemožnost:
a) naravna = obv. fizično ni mogoče izpolniti (predmet obv. ne obstaja)
• gre za resnično nemožnost
• ne moreš prodati vile, samoroga
b) pravna = izpolnitev obv. bi pomenila kršitev pozitivnega prava/morale
• gre za pravno/moralno nedopustnost
• pravna nedopustnost: stvari, ki ni v pravnem prometu; kupna pogodba glede že kupčeve stvari;
• pogodba glede stvari, katre izpolnitev bi bila moralno oporočena (poroke X silit, naročilo strupa)
– družbena pogodba in mandat glede zločinske/nemoralne zadeve
– prodaja strupa, ki lahko človeku škoduje => ! pazi: veljavno, če je strup kot zdravilo
• pretor in klasiki: če je dobrovernemu prodana stvar izvzeta iz pravnega prometa, pogodba še vedno neveljavna, a lahko toži prodajalca s: 1) tožbo in factum ali 2) tožbo iz kupne pogodbe
– namen: zavarovati dobrovernega kupca v zmoti, ki ga je prodajalec oguljufal + ne veljavnost (torej da ne rabijo štet pogodbe za veljavno)
Začetna in naknadna (ne)možnost:
a) začetna = predmet obv. ni mogoč že v sklenitveni fazi
• redno onemogoči nastanek pravnega razmerja => posledica ničnost obv.
b) naknadna = predmet obv. v fazi sklenitve obstaja, v izpolnitveni ga ni več
• PP ni mogoče izpolniti
• lahko povzroči prenehanje dolžnikove zaveze, le če ni posledica dolžnikovega krivdnega ravnanja
• npr.: uničena ind. dolgovana stvar
Objektivna nemožnost in subjektivna nezmožnost:
a) objektivna = nihče je ne more izpolnit (prodati luno)
b) subjektivna nezmožnost = vezana na osebo dolžnika in ne vpliva na obstoj obv.; stranka v razmerju ne more izpolniti obv.
• ne povzroči ničnosti, ampak pride do odšk. odg.
• npr. A reče, da bo prodal B-jeve čevlje => tega ni sposoben storiti
• nezmožnost izpolnitve upoštevana, če hkrati pomeni nemožnost (slikar zaradi poškodovane roke ne more naslikat slike => osebna izpol., zato nezmožnost hkrati nemožnost)
17
Q
dopustnost
A
= obv. mora biti v skladu z naravnim pravom in moralo
• PP sklenjeni v nasprotju z veljavnim pravom (protipravni), praviloma neveljavni
– »Dam ti 100, če pretepeš prof.«
• PP contra bonos mores = proti dobrim nravem (PP je ničen)
– »Dam ti 100, če me postaviš za dediča«
– dolžnik lahko zoper upnika uveljavlja e* doli (ugovor zvijačne prevare) => npr. s pogodbeno kaznijo je zavezal ZZ (nemoralno)
• zaradi nedopustnosti mogoče zahtevati nazaj že dano dajatev, če je prejemnikovo ravnanje nemoralno/protipravno
– darilo mogoče zahtevati nazaj, če prejemnik ni hvaležen
• načelo dopustnosti je podlaga odgovornosti za protipravna dejanja => če nekdo povzroči nekaj nedopustnega, je kaznovan + mora povrniti še škodo
18
Q
določenost ali določljivost predmeta obveznosti
A
Predmet obveznosti ali vsebina izpolnitve sta morali biti določeni ali vsaj določljivi. Nedoločjivost predmeta izpolnitve je pravzaprav oblika nemožnosti, saj nečesa, česar ni mogoče opredeliti, tudi ni mogoče izpolniti
• razlikovati moramo sklenitveno in izpolnitveno fazo obveznosti
• Obveznost bi bila veljavna, če bi bila v trenutku sklenitve vsebina neopredeljiva, pa bi jo bilo mogoče opredeliti v trenutku, ko je zapadla
– Npr. dolžnik si sposodi denar za nedoločen čas in višina obresti se še ni dala določiti v trenutku, ko si je denar sposodil, saj se ni točno vedelo za kako dolgo si ga je, ampak je bilo pa znano v trenutku, ko je upnik terjal.
– Ista zgodba pri kupni pogodbi, katere predmet so bili plodovi, ki bodo v prihodnjem letu zrasli na določenem zemljišču. Ko je terjatev zapadla je bilo mogoče prešteti plodove in določiti, koliko dolžnik dolguje upniku
nedoločen (incertum), določen (certum)
19
Q
možnost ocenitve v denarju
A
vsaj do JP
• OMNIS CONDEMNATIO PECUNIARIA EST = načelo rimskega formularnega postopka
• obveznost mora biti taka, da jo je mogoče oceniti v denarju
20
Q
alternativne obveznosti
A
• predmet obveznosti je lahko en/jih je več
Alternativna obveznost = obveznost, kjer je dolgovanih več predmetov, vendar je potrebno izpolniti samo enega
• stranki se lahko dogovorita, da bo predmetov obveznosti več, dolžnik pa bo dolžen izpolniti le enega
• predmetov je več in so hkrati dolgovani alternativno
- obljubi, da da ALI sužnja Stiha ALI konja ALI zlato vazo
• ključna je beseda ALI => izpolniti je potrebno enega od alternativnih predmetov in ne vseh
• predmeta obveznosti sta dva, predmet izpolnitve pa en sam = DUAE RES SUNT IN OBLIGATIONE, UNA EST IN SOLUTIONE
Izbira izpolnitve predmeta
• dolžnik ima pravico izbire, če ni dogovorjeno drugače (dati je potrebno katerega koli)
– npr. odloči se, da bo dal zlato vazo
– če ne ve in da več, lahko zahteva nazaj => če ve, pa enega podari
• upnik mora redno zahtevati alternativo, dolžnik pa se odloči
– če upnik s tožbo zahteva eno od obeh stvari je zavrnjen, ker zahteva več kot bi smel (pluris petitio)
– npr.: zahteva sužnja Stiha (ne more, ker nima te pravice, lahko pa zahteva alternativo)
• v določenih primerih naključje, zaradi katerega je predmet obv. uničen
– uničen je en individualno določen predmet (species): obveznost se osredotoči na drug predmet => trpi dolžnik i gues
– uničeni vsi: naknadna nemožnost izpolnitve => trpi upnik i guess
21
Q
Kdo trpi naključno uničenje alternativno dolgovanih obveznosti?
• Paul: »Kupim Stiha ali Pamfila«
A
– en umre, da tistega, ki ostane: prvi na kupčevo, drugi na prodajalčevo nevarnost
– oba umreta, a kupnina še vedno dolgovana: vsaj eden na kupčevo nevarnost (tudi, če kupec izbira, ker ne izbira ali ga želi kupit)
22
Q
fakultativne obveznosti
+ kere primere poznamo
A
facultas alternativa
Fakultativna obveznost/možnost nadomestitve = tiste obveznosti, kjer je predmet obveznosti en sam, vendar lahko dolžnik svojo obveznost veljvano izpolni s tem, da ponudi upniku nekaj drugega.
• dolžnik sme obveznost izpolniti z nečem drugim, kar sicer ni predmet obveznosti
• upnik mora sprejeti izpolmnitev, ki mu jo ponuja dolžnik namesto dolgovane
• ena stvar je predmet obveznosti, predmeta izpolnitve pa sta dva = UNA RES EST IN OBLIGATIONE, DUAE SUNT IN SOLUTIONE
• upnik terja samo dolgovano, izpolnitev nedolgovanega pa je dolžnikova možnost (izraz možnost nadomestitve)
• ! to je izjema od splošnega načela, da je treba izpolniti, kar je predmet obveznosti
Dolžnik pa ne more nadomestiti izpolnitve s čimerkoli
• gre za vnaprej določene primere, ko sme dolžnik izpolnit nekaj drugega kot je predmet obeveznosti in je upnik zavezan to sprejet
• opredeljeno v:
1. s pogodbo
2. v zakonu
3. s pravnim običajem
SPECIES PERIT EI CUI DEBETUR, GENUS PERIRE NON CENSETUR = naključno uničenje individualno določenega predmeta obveznosti trpi upnik, naključno uničenje generično določenega predmeta trpi dolžnik
• institut laesio enormis (glej kasneje prodajno pogodbo)
• če je po naključju uničena individualna stvar (species)
– fakultativna obv.: izpolnitev obveznosti, zaradi naknadne nemožnosti PRENEHA (dolžnik je prost; upnik ne more zahtevati nadomestitve)
– alternativna obv.: izpolnitev se osredotoči na drug predmet
Primeri:
1) očetova/gospodarjeva možnost noksalne izročitve namesto povračila škode zaradi kaznivega dejanja osebe pod oblastjo (oškodovanec mora sprejeti
2) institut ius offerendi (pravica ponudenja) = pravica zastavitelja, ki hkrati ni dolžnik, da namesto izročitve ponudi plačilo dolžnikove obveznosti
3) pravica kupca, da namesto vrnitve stvari prodajalcu zaradi čezmernega prikrajšanja (proda za prenizek znesek), prodajalcu ponudi doplačilo do polne kupnine
23
Q
nadomestna izpolnitev
A
datio in solutum = nadomestna izpolnitev (ne mešaj s fakultativno!!)
• bistveno, da se zahteva soglasje upnika; če se upnik ne strinja z nadomestno izpolnitvijo, ta istane brez pravnega učinka
• obveznost z izpolnitvijo druge stvari in s soglasjem upnika ugasne
• ! izjeme: te pa pokriva institut facultas alternativa (možnost nadomestitve tudi brez upnikovega soglasja)
Primer: A posodi B-ju 500 $ do 1. maja. A ponudi kolo namesto 500
- če se B strinja s kolesom, pride do soglasja in nadomestne izpolnitve (datio in solutum)
24
Q
deljive in nedeljive dajatve
A
Obj ektivno deljiva dajatev = mogoče jo je razdeliti, tako da med posameznimi deli ni kakovostne, temveč le količinska razlika (npr. denarne obveznosti, količina žita/vina … )
• možnost izpolnitve po delih (časovno ločeno)
• deljivost dajatve pa ni dovolj; stranki se morata za to dogovoriti
– izjema pri denarnih obveznostih (upnik je dolžan sprejeti delno izpolnitev) => podobno danes
Nedeljiva dajatev = dolgovani predmet je lahko sestavljen tudi iz več delov, ki pa so med seboj kvalitativno različni in jin ni mogoče deliti (suženj, par čevljev, pisalni stroj, obleka … )
• izpolnitev v celoti
25
kaj je škoda
ŠKODA = neko dejanje (storitev/opustitev), ki lahko pripelje do zmanjšanja premoženja ali prepreči njegovo povečanje, do katerega bi lahko prišlo.
• posledice načeloma nosi oškodovanec, razen v primerih pravno upoštevane škode (pravin red predvidi odškodninsko odg. nekoga drugega)
– pravno upoštevana škoda = če škodni poseg v premoženje, pomeni tudi poseg v pravico ali pravno zavarovan interes
– takrat lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode
• odškodninska odgovornost lahko temelji na:
1) deliktu
2) pogodbi/pogodbi podobnem razmerju (kadar nastane z njegovo kršitvijo)
V RP je škoda zmanjšanje premoženja (navadna škoda/damnum emergens) in preprečitev njegovega povečanja, ki je posledica škodnega ravnanja (izgubljeni dobiček/lucrum cessans).
• ne poznajo nepremoženjske => poseg v telesno in duševno celovitost (intergriteto, čast) kot poseben delikt (iniuria)
- žrtev ni upravičena do odškodnine, ampak zgolj do zadoščenja (ko dobi oni kazen)
- RP: telesu svobodnega ni mogoče povzročiti škode, ker nima prem. vrednosti in je zato ni možno zmanjšati
delikti in kvazidelikti - nastanek škode = pogoj za nastanek obveznosti
26
kaj je odškodnina
+
kak vemo višino odškodnine
= odprava posledic premoženjske škode.
• namen: vzpostavitev premož. stanja kakršno je bilo pred škodnim dejanjem/dogodkom
- RP to razliko razlaha z interesom
• interes = navadna škoda + izgubljeni dobiček = hipotečno premoženje (ki bi ga imel, če škoda ne bi nastala) *minus* dejansko premoženje (ki ga dejansko ima)
- Ulpijan o interesu v zvezi z interdiktom de vi: »pregnani dobi toliko, kolikor znaša njegov interes, da ne bi bil pregnan s silo«
• povrnitev škode v naravi (naravna restitucija) ali v denarju
- formularni postopek: poziv na vrnitev v naravi (pred obsodbo) => če ni, obsodba na denarni znesek, ker velja načelo omnis condemnatio pecuniaria est, s čimer ugasne obveznost naravne restitucije
- ekstraordninarni postopek: načelo ne velja več, zato možna tudi obsodba na povrnitev škode v naravi
- JP: obsodba na vrnitev v naravi, kadar je ta mogoča in primarno dolgovana (sledi kanonskem načelu, da greh ni opuščen, če se odvzeto ne povrne = Paccatum non
dimittitur, nisi restituatur oblatum ? pomoje ne rabiš znat)
- naše pravo: denarna, če restitucija ni mogoča/sodišče meni, da je ni nujno storila odgovorna oseba
+
Višina odškodnine? ➡️ ocenitev spornega predmeta (litis aestimatio)
• formularni postopek: ocenitev odvisna od tožbene formule
• določena stvar/količina => objektivna vrednost stvari
• nekatere t.f. na vrednost spornega predmeta (quanti ea res erit = kolikor bo ta stvar vredna)
- lahko upoštevali celotno škodo (dediščina, ki je bila naklonjena sužnju in bi pripadala gospodarju => gospodar/lastnik s condictio furtiva zahteva ne samo sužnja, temveč tudi vrednost dedšiščine, tudi, če suženj že umre)
• nedoločen tožbni zahtevek (QUIDQUID DARE FACERE OPORTET = karkoli je treba dati ali storiti)
- še posebej ko vsebuje klavzulo EX FIDE BONA (pri ocenivi upoštevat vse okoliščine, ki so vplivale na višino (celo pogodbeno kazen, ki jo je moral upnik plačat tretjemu ker obveznost ni bla pravilno izpolnjena)
- npr.: Položnik (A), da za poplačilo dolga, za katerega obljubi pogodbeno kazen v primeru neizpolnitve (B-ju), stvar v hrambo (C-ju). Shranjevalec (C) mu noče vrniti shranjene stvari (denarja), zato lahko A od njega zahteva shranjen denar + tudi
povrnitev interesa (za pogodbeno kazen do B-ja)
• JP: ne pozna več razlik; redno upošteva izgubljeni dobiček oz. celotni interes oškodovanca
- l. 531 opredeli obračunavanje odšk. s konstitucijo
- določen znesek: max dvojna vrednost dolgovane izpolnitve (ind. stvar, določen znesek/količina stvari)
- nedoločen: sodnik določi skrbno in pregledno; edina omejitev dejanski obseg škode in izgubljenega dobička
- ni več razlikovanja na različne tožbene formule
!!!!! pri stricti iuris pa nimaš interesa (razen če zavarovan s pogodbeno kaznijo !!!!! (stipulacija npr)
iza:
klasiki: lucrum cessans bojo priznali, ko je gotovo, da bi nastal in ko lah ugotoviš, koliko bi bil visok
• primer 1: ti si ribič in edn ti poreže mreže -> dejanska škoda je sam mreža, lucrum cessans pa tukaj ne bi bil priznan, ker se ne ve, da bi se kaj ujelo in koliko bi se ujelo)
• primer 2: daš tamaug da se uči pri čevlarju, pa mu čevljar v jezi izbije oko - kle pa vemo kok bi bil plačan na mesec kot čevljar in se sme povrnt
27
Škoda nastala z deliktom (protipravnim ravnanjem), poleg povračila nastale škode še denarna kazen storilca. Gaj v zvezi s tem razlikuje 3 VRSTE TOŽB:
1) reipesekutorne = na povrnitev stvari/njene vrednosti
- zahteva svojo stvar nazaj; stvar/njeno vrednost treba vrniti
- stvarnopravne tožbe (JP)
- tožbe iz kontraktov => izjemoma mešane (tožba iz shranjevalne, če položnik položi v stiski, shranjevalec mu ne vrne)
2) penalne = namen kaznovanja storilca
- tožbe zaradi tatvine (a* furti), injurije, ropa
- z obsodbo na večkratno vrednost kaznovati tatu; lastnik zahteva vrnitev stvari/vrednosti od tatu/dediča s posebno reipesekutorno tožbo (condictio furtiva)
3) mešane = povrnitev (zaslednovanje stvari) + kaznovanje storilca
- tožba iz ropa: na 4x vrednost (1x na povračilo škode, 3x za kaznovanje)
- tožbe, ko storilec taji dejanje: dvojni znesek odškonine
- tožbe, ki vsebujejo kaznovalno prvino (akvilijska): nekdo ubije tujega sužnja, ki je invalid in mora povrnit vrednost zdravega (če je postal invalid v manj kot enem letu)
- *tožba na izvršbo, iz naslova regresa, akvilijska toža (zaradi poškodovanja tujih stvari)
• izven tega še actionem vindictam spirantes: tožbe, namenjene zadovoljitvi oškodovančeve maščevalnosti (npr. actio iniuriaum, torej iz injurije)
! tatvina po naključju, rop pa naklepno dejanje
28
različni opredelitve kazni
Različni pristopi opredelitve kazni:
• ZXIIP: z zneski za nedopusten poseg v telesno in osebnostno celovitost
• neprimerno (razvrednotenje denarja), zato prepustijo presojo sodniku => kar je prav in primerno = bonum et aequum
• večinoma z mnogokratnikom ocenjene vrednosti škode (zlasti tožbe iz tatvine in ropa => obsojen na 1x – 4x vrednosti ukradene stvari)
• kaznovalni učinek tudi:
- deliktvne tožbe ne konsumirajo (ukrade sužnja in ga ubije, odgovarja za oboje
- tožbe v primeru sostorilstva kumulirajo (vsak plača kazen)
29
na katerih predpostavkah temelji krivdna odškodninska odgovornost?
1. povzročitev škodne posledice
2. protipravno ravnanje storilca
3. vzročna zveza med ravnanjem in posledico
4. krivda
30
povzročitev škodne posledice
= objektivna zveza med ravnanjem določene oseb in nastalo škodno posledico.
• zveza med vzrokom in posledico, zato vzročno (kavzalna) zveza
• vzročna zveza je lahko neposredna ali posredna
Neposredna = ravnanje je nujni pogoj (condicio sine qua non) za nastanek posledice
• posledice si ni mogoče predstavljati, če raznanje odmislimo
- vržeš kamen v okno in ga razbiješ (če odmislimo, da ga je vrgel, se ne bi razbilo)
• posledica nastala z opustitvijo; ni si je mogoče predstavljati, če domislimo dolžno ravnanje
- ni označil gradbišča, zato je drugemu padla opeka na glavo (če domisimo, da je označil, se najbrž ne bi zgodila)
Posredna = določeno ravnanje sicer odločilno prispeva k nastanku škodne posleice, ni pa je neposredno povzročilo
• v vinsko steklenico nalije strup in jo pozabi označiti (zastrupitev ni samo posledica neoznačitve, temveč tudi neprevidnosti drugega)
Do kod jo lahko upoštevamo?
• v sodobnem pravu več teorij: ratio legis vzročnost = vzroki le tisti, ki jih šteje za vzroke pravna norma
- avto napačno zavija v levo in drug trči vanj; drug sicer povzroči škodno posledivo, z je kriv prvi, ki krši normo)
• RP in akvilijski zakon: sprva zgolj neposredna, če storilec povzroči posledico s svojim telesom => na voljo redna akvilijska tožba
- akvilijski zakon = ureja odg. za uboj tujega sužnja/živali oz. poškodfovanju tuje stvari
- v primeru »posredne« nudi pretor analogno tožbo in tožbo in factum (sužnja izstrada in umre, mu ukrade obleko in zmrne/umre, priveže vrv od ladje in jo odnese/se potopi, preplaši konja in ta pade v prepad)
- razlika med rednimi in analognimi: pretor izda šele po presoji okoliščin
• kumulativna vzročnost = škodo povzroči več storilcev s skupnim ravnanjem
- več osnaževalcev izpušča odplake in skupaj povzročijo pomor rib (če bi bil en, jih ne bi)
• alternativna vzročnost = več potencialnih vzrokov, a ni jasno kateri je povzročil nastanek škodne posledice
- več jih udarja sužnja, odgovarja tisti, čigar udarec je smrt povzročil => če ni jasno, odgovarjajo vsi in vsak plača celotni znesek
V zvezi s poslovnimi obveznostmi manj stroga vzročna zveza kot pri deliktnih. Upoštevajo tudi opustitve, ki pripeljejo do škodnih posledic.
• razvejana klasična kazuistika
• Labeo v skladu s klasično tradicijo išče nesporne in preproste rešitve (izjaha iz kršitve pogodbe)
- *kapitan da blago nekoga na drugo (slabšo) ladjo, ki se potopi => tožba iz prevozne pogodbe
• Pavel zoži: ne odgovarja, če obstajajo utemeljeni vzroki (pravična in celovita presoja veh
okoliščin)
- »kapitan ne bo odgovarjal za naključje, ker je kršil pogodbo« - obe ladji se potopita; kapitana zadržijo in preprečijo prevoz; skleta prevozno pogodbo s pogodbeno kaznijo; kapitan zboli; ladja brez njegovega naklepa/malomarnosit neprimerna za plovbo
• Problem vzročnosti se tesno prepleta z vprašanjem krivde in (ne)dopustnosti!
31
krivda
= subjektivni odnos (hotenja in vedenja) povzročitalja (storilca) do nastale posledice.
• tesna povezava z nedopustnim ravnanjem (uniči stvar, ki ni zavarovana s predpisom; ni nedopustno, ni krivde)
• razlikujemo 2 VRSTI KRIVDE:
1) naklep (dolus) = namen/namera
2) malomarnost (cupla, negligentia) = opuščanje dolžne skrbnosti
+
naključje
32
naklep
(dolus) = škodna posledica povzročena namenoma in vede (hote in vede)
hoče - direkten naklep (dolus directus/specialis)
ve, da lahko - eventualen naklep (dolus eventualis)
33
malomarnost
(culpa) = opuščanje dolžne skrbnosti; ne moremo očitati hotenja, lahko pa očitamo površnost in lahkomiselnost
• npr.: ravnanje šteje za dopustno, čeprav je očitno nedopustno/verjame, da ne bo nastala posledica, pa bi jo lahko predvidel
a) huda (culpa lata) = opuščanje sleherne skrbnosti; ravna nerazsodno, ker ne upošteva niti tistega, kar bi normalen človek
- vazo, ki jo dobi v hrambo, da v avto na zadnje sedeže, ga ne zaklene in gre v trgovino in mu jo ukradejo
b) lahka (culpa levis) = ni mogoče očitati nerazsodnega ravnanje, lahko pa mu premalo skrbnost; lahko se pripeti skrbnemu človeku, ne pa zelo skrbnemu
- zgornjo vazo zavije, zapre v prtljažnik in se mu ob zavijanju razbije (če bi želel preprečiti bi moral bit
2 merili konkretnega ravnanja:
1. RP o skrbnosti dobrega gospodarja (dilegentia boni patris familias)
- abstraktno, ker to ni prava oseba temveč ideal/lastnosti dobrega gospodarja, ki jih primerjamo s konkretnim ravnanjem
2. izjemoma primerjava s siceršnjim ravnanjem povzročitelja (skrbnost kot v lastnih zadevah = dilegentia quam suis rebus adhibere dolet = culpa in concreto)
- stranko lahko reši lahke malomarnosti, ne pa tudi hude !!
- v razmerjih, kjer se prepletajo lastni in tuji interesi (societas, communi incidens, tutuela)
- družbena pogodba (ti si si kriv da si znjim ustanovil družbo)
34
naključje (pri krivdi)
(casus) = če ni mogoče očitati niti naklepa niti malomarnosti
a) naključne posledice ni mogoče odvrnit s skrbnim ravnanjem => mogoče odvrniti le s posebnim varovanjem (custodia) usmerjenim v preprečitev naključja
• naključje tudi naklepno dejanje 3. osebe (C ukrade shranjeno B-jevo vazo, ki jo je dal A v sef)
b) višja sila (vis maior) = ni mogoče preprečiti, pogosto tudi ne predvideti (naravna in socialne katastrofe: potres, vojna, suša)
- 3 prvine: nepredvidljicvost, neodvrnljivost in zunanjost (torej zunaj strankinega vpliva)
še enkrat:
RP pozna 2 VRSTI NAKLJUČJA:
1) naključje, ki ga ni mogoče odvrniti
- večinoma višja sila (vis maior): nepredvidljiva, neodvrljiva in zunaj ravnanja strank
- ni jih mogoče preprečiti, zato ni odgovornosti
- potres, nemiri, napadi tolp/sovražnika, požari, brodolomi, navadna smrt
2) nižje naključje (casus minor) = naključje, ki ga je mogoče predvideti in preprečiti
- tatvina, škoda, ki jo je povzročila žival, pobeg sužnja, ki ga ni treba čuvati
Naključje trpi lastnik = CASUM SENTIT DOMINIUS.
• Škodo zaradi naključja/višje sile trpi tisti, v čigar premoženje nastane.
• izjema, ko za varovanje stvari (custodia) - odg. nekdo drug
35
zgo razvoj krivde
Na jstarejše obdobje: neposredna vzročna zveza, odgovarja tisti, ki škodo povzroči; krivde ne ugotavljajo
• Kaser o tipizirani krivdni odg.
Zgodaj razlikovanje med naklepnim in nenaklepnim umorom.
• Zakon kralja Nume Pompilija: morilec tisti, ki svobodnega naklepno in z vednostjo »izroči smrti«
• Z.XII.P.: »storilcu, ki mu je kopje bolj uščp, kot p ga je vrgel« dovoli žrtvovanje ovna za nenaklepni uboj (pri naklepne žrtvujejo storilca)
- še vedno izhaja iz vzročnosti
Velik korak Zakon Lex Aquilia (vpliv na razlago stopenj krivde; tudi pri razlagi pojma vzročnosti):
• kazen za uboj tujega sužnja/živali ali poškodovanje tuje stvari, v primeru zavedanja posega v tujo pravico
• po tem zakonu so torej že predklasiki razlagali o protipravnosti v zvezi s krivdo: v igri nekdo ubije sužnje => bolj naključje kot krivda
- ne le naklep ampak tudi malomarnost <— na temelju obsežne kazuistike so se izoblikovala natančna razlikovanja
• protipravnost ravnanja bistveni pogoj po akvilijskem z. => ne odgovarja, če od sebe/drugega odvrne protipraven napad (silobran) ali nezakrivljeno nevarnost (skrajna sila)
- utemeljujejo z naravnim pravom (silobran; oborožen napad tudi z orožjem)
- ubije napadalca; ubije tata v smrtnem strahu;
- če pa npr raje ubije, kot pa ga prime, je ubil protipravno (odgovarja tudi po kornelijskem zakonu)
- * Kornelijski zakon/Lex Cornelia (81. pr. Kr.) = uvede posebno kazensko sodišče za morilce in zastripljevalce; kasneje razširitev na druga KD
• kriv samo deliktno sposoben (umobolni in otrok ne ter starejši nedorasli, če ni zmožen dojeti
nedopustnosti svojega ravnanja)
36
odgovornost pri pogodbah in pogodbam podobnih razmerjih
• krivdna odgovornost je bistvo RP, vprašanje, kako stranke odgovarjajo: pri pogodbah se fokusirajo na njihov interes za posel (starejše pravo razlikuje med odgovornostjo za naklep in za custodio če si pri nekomu hranu, pozneje dodajo še malomarnost)
• osnovna ideja krivde na začetku: zavestna kršitev prevzete obveznosti in zaupanja
• zato pri bonae fidei kršitev pogodbe prinese infamijo (shranjevalna, mandat, družbena, fiducija, varuštvo)
• primer razvoja pri hrambi, posodbeni, ladjarjih, hlevarjih itd.: na začetku custodia (mora nekdo objektivno jamčit, da bo stvar varoval, če ni bla vrnjena potem je odgovoren ne glede na okoliščine), potem pa se pojavi vprašanje skrbnosti (se razvije krivdna odgovornost)
• torej se skozi razvoj poleg odgovornosti za naklep in varovanje razvije še skrbnost dobrega gospodarja (in to ne samo prizadevanje, ampak celovit odnos: ve ali bi moral vedeti, torej ni dovolj da rečeš da si probaval nekaj, če bi ti moglo ratat) -> je
absolutno merilo (za razliko od izjeme relativnega merila siceršnjega ravnanja pri družbeni pogodbi)
• torej naprej razvoj sam objektivno -> malomarnost -> zdj pa pridejo še do stopenj krivde in malomarnosti in kako skrbno bi mogla stranka ravnat v določenem primeru
• naklep je vede in hote, hudo malomarnost se velikrat koj enači z naklepom, ker je tok nerazsodna (kot da bi hotel da se to nardi si se vedel)
• odgovornost za culpa levis so tudi imenoval omnis culpa, ker je obsegala tud naklep in hudo malomarnost (dober gospodar)
• odgovornost kot za lastne zadeve od primera do primera druga
• odgovornost za naključje nekrivdna odgovornost za varovanje stvari (custodia)
• splošna pravila odgovornosti iz kazuistike:
1) Dolus semper praestatur oz. za dolus se vedno odgovarja, kogentna norma, ne smeš izključit
2) Nihče ne odgovarja za višjo silo, razen pri tisti posredni povzročitvi (pribor vzameš na ladjo, glej vaje) + pri zamudi dolžnika
3) Stranka odgovarja za stopnjo krivde, na katero se je s pogodbo zavezala (lahko sta torej stranki opredelili sami stopnjo skrbnosti), vendar ta ne more kršit prvih dveh pravil
4) Če se stranki ne dogovorita o stopnji skrbnosti, velja utilitetno načelo:
•subsidiarno (velja samo, če se stranki ne dogovorita drugače, razen za naklep in višjo silo)
• kaj določa: omnis culpa (za vsako krivdo, naklep, hudo in lahko malomarnost) odgovarja tista pogodbena stranka, ki ji pogodbeno razmerje prinaša korist (ali večjo korist), stranka, ki pa ji pogodbeno razmerje ne prinaša korist potem odgovarja sam za hudo malomarnost in naklep
• dve izjemi utilitetnega načela: mandatar in poslovodja brez naročila (čeprav nimata koristi, odgovarjata ne glede na utilitetno za vsako krivdo)
• to lah nardiš za vsak kontrakt in kvazikontrakt
• bistvo: stranka z močnejšim interesom je zavezana k skrbnejšemu ravnanju
• če mata pa obadva tm tm korist (kupoprodajna) pa obadva odgovarjata (pomojem, poglej vaje)
• odgovarjanje za škodo: če si kriv
• za katero stopnjo krivde odgovarjaš kot npr. shranitelj: odvisno od od dogovora - če stranki utilitetnega načela nista izključili, potem (neodplačno razmerje, kot shranjevalec nimaš koristi, torej boš odgovarjal za naklep pa za hujšo malomarnost), če pa sta ga izključle je lah drgač
• extra načela:
• tatvine ni mogoče brez naklepa (ne morš je storit iz malomarnosti furtum dolo sine malu njd - ni tatvine brez zlobnega naklepa) + injurija podobn
• pri Akvilijskem zakonu bo odgovarjal krivec tudi za najmanjšo malomarnost (tako naklep kot huda kot majhna malomarnost)
37
vprašanje objektivne krivde
• velja za kvazidelikte
def.: odgovornost, ki se vpostavi glede na konkretne okoliščine primera (objektivni odnos, da je nekdo minister, je dovolj, da se počutiš objektivno odgovornega)
• v RP nastopa izjemoma, danes precej bl razvita
• primer: de deiectis vel effusis (nekaj odvrženo ali zlito na javni kraj in je to povzročilo škodo)
• iz stavbe na javni kraj je nekaj vržen ali zlit: tožba proti tistemu, ki je tam stanoval (recmo da si fuknu mizo na cesto)
• note: za malomarnost in naklep če si sužnju neki fuknu na glavo bo lex Aquilia drgač - ampak tukaj je velikrat problem najdt krivca, ampak bo odgovarjal tisti, ki je tam stanoval -> mora plačat 2x znesek škode
• vendar: on sicer plača, ampak če ugotovi, da on ni kriv in najde krivega, lahko zahteva od njega regres tistega, ki je plačal - ampak odškodovanec se s tem ne rab ukvarjat
38
stopnje krivde!!!1
naklep, hujša, blažja, naključje, višja sila
39
odgovornost za dejanja tretjih
RP ni naklonjeno odgovornosti za dejanja drugih. Načelo, da tistemu, ki ni nič storil, ne sme škodovati dejanje tretjega (neque enim debet nocere factum alterius ei qui nihil fecit ?? pomoje ne rabiš znat).
• nosilec oblasti odgovarja za 1) delikte oseb pod oblastjo (noksalna izročitev; odgovarja noksalno), 2) omejeno za poslovne obveznosti (adjekticijska odgovornost)
• imetnik obrata odg. za poslovne obv. nameščencev
• posebna krivda je malomarnost pri izbiri izpolnitvenih pomočnikov (culpa in eligendo)
- predvsem pri podjemni pogodbi
- Gaj: primer o prevzemu stebra (če se steber prelomi odgovarja po svoji krivdi + krivdi izpolnitvenih pomočnikov)
• ni enotnega pogleda na odg. za dejanja tretjih
Odgovornost za delikte:
• ali je podrejena oseba to storila z naročilom ali z vednostjo nadrejene osebe - v tem primeru se podrejena oseba šteje samo kot podaljšana roka nadrejenega, nadrejena oseba je zato neposredno zavezana
• če pa to nardi brez vednosti nadrejenega, pride pa do noksalne odgovornosti (oškodovanec tudi toži nadrejeno osebo, nadrejena oseba pa je zavezana plačat znesek obsodbe, namesto tega pa je smela oškodovancu izročit podrejeno osebo, ki je izvršila delikt) -> to je facultas alternativa (dolžan znesek obsodbe, namesto tega lah izročiš)
• odgovornost torej ni vedno noksalna, sam če nardi brez vednosti
40
obresti
Obresti (usurae, faenus) = v RP so protivrednost za uporabo tuje glavnice (sors, caput).
• višina obresti določa odstotek glavnice na določeno čas. obdobje
• glede obresti posebna obveznost (PRP 379), ker pri obv. z izročitvijo dolguje max toliko, kolikor je prejel
• problem višina? Malo denarja v obtoku, dolžniki pristanejo na visoke obresti => oderuštvo.
• nastanek obresti s pogodbo ali po zakonu. Dogovor mora biti sklenjen s stipulacijo.
• že plačane na temelju brezobl. dogovora, ni mogoče zahtevati nazaj
• 2 pravili za obrestovanje v RP:
1. prepoved obrestovanja obresti/anatocizma
2. obrestovanje se ustavi, ko znasek zapadlih/neplačanih obv. doseže višino glavnice - če so te že plačane, se lahko zahtevajo nazaj
Določanje obrestne mere:
• Z.XII.P.: 1/12 glavnice (mesec/leto - nevemo)
- za oderuhe kazen na 4x znesek previsoko zaračunanih obresti
• konec rep.: zgornji prag 1% glavnice na mesec, 12% na leto
- izjema pomorsko posojilo (faenus nauticum): višje zaradi visokega tveganja
• JP pod vplivom kršlanstva (konst. l. 528): nižje
- redna o.m. 6%, trgovci do 8%, višji stanovi (personae illustres) 4% na leto
- za pomorsko posojilo 12%
• če dolžnik plača previsoke obresti, se odštejejo od glavnice (kons. Severa; ohrani JP) - cesarsko pravo torej začne
vrste obresti:
• pogodbene: tiste obresti, za katere se dogovorita stranki (mora bit dogovor načeloma sklenjen s stipulacijo, brezoblično obljubljene pa so naturalne)
• zakonite: tiste obresti, ki jih določa predpis
• zamudne: posledica dolžnikove zamude - začnejo teči, če dolžnik ne izpolni obveznosti pravočasno
iza:
• običajno je tisti, ki daje posojilo, gospodarsko močnejši - civilni plodovi terjatev pa so obresti, apetiti posojilodajalcev pa veliki, zato že v RP obresti maksimirajo (najvišja obrestna mera, preko katere dogovor ne sme it)
• o njih govori že ZXII, ko omejuje obrestno mero (ki da oderuhu tud kazen)
• konec republike gornja mera obresti odstotek glavnice na mesec (razen pomorsko posojilo)
41
pogodbena kazen
Pogodbena kazen (stipulatio poenae) = v denarju izražen interes, ki ga ima upnik na pravilni ali pravočasni izpolnitvi obveznosti.
V RP 2 obliki pogodbene kazni:
1) prava pogodbena kazen = obljubljena v zvezi z neko obstoječo, samostojno iztožljivo obveznostjo
a) kot nadomestilo izpolnitve
- »Če ne boš dal Pamfila, ali obljubiš dati toliko?« => prva obv. nepogojna, druga pogojena z (ne)izpolnitvijo
- upnik v primeru neizpolnitve namesto dolgovanega zahteva pogodbeno kazen
- če zahteva oboje ima dolžnik e* doli
b) kot spodbuda za pravočasno izpolnitev = stranki se dogovorita za pogodbeno kazen, za primer neizpolnitve
- upnik sme poleg prvotne izpolnitve zahtevati še pogodbeno kazen
- ko dolžnik ne bi pravočasno plačal glavnice => dogovorjena po posameznih mesecih (namesto obresti) - ne sme prekašat višine zakonitih obresti
- upnik lahko terja pogodbeno kazen dokler glavnica ni plačana (npr. če toži dolžnika in pride do procesne novacije in se obrestovanje ustavi, lahko terja plačilo p.k.)
! procesna novacija = (v formularnem post.) sprememba obv., do katere pride v postopku
• do litis kontestacije obv. izpolni z dolgovanim/storjenim => sprememba ob l.k., ko je obsojen/oproščen => sprememba obv. tudi ob izreku sodbe (namesto izreka, izvršitev)
- procesna novacia se je v formularnem postopku imenovala sprememba obveznosti, do katere je prišlo v postopku . Dolžnikova obveznost, ki jo je do litis kontestacije lahko izpolnil s tem da je dolgovano dal ali storil, se je spremenila tako, da je moral biti poslej ali obsojen ali oproščen. Ponovno je do spremembe obv prišlo, ko je bila izrečena sodba. Na mesto izreka sodbe je stopila njena izvršitev.
- če pride do tega da se obrestovanje ustavi se še vedno lahko terja pogodbena kazen
! po našem pravu kazen za primer zamude, če ni dogovorjeno drugače
2) neprava pogodbena kazen = z njo skušajo doseči določeno ravnanje, ki ni predmet obveznosti (neiztožljivo obv)
• šlo za določeno storitev ali opustitev
• »Če ne boš dal zemljišča, ali obljubiš dati 100?« Dolgovanih samo 100, izročitev je (negativni) pogoj za terjanje 100. Če izroči zemljišče, preneha terjatev glede 100 .
- predmet stipulacije 100, predmet izpolnitve zemljišče
• skušajo doseči izpolnitev, ki sama po sebi ni iztožljiva/nima za upnika premoženjske vrednosti
- doseči izpolnitev tretjemu: »Če ne boš dal A-ju konja, ali mi obljubiš dati 100?«
• odvisno od višine kazni, za kaj se bo dolžnik odločil
Problem: ali bo dolžen plačati v vsakem primeru/samo, kadar do izpolnitve ne pride po njegovi krivdi
• sprva kot pogojna obv., ki zapade v vsakem primeru (upnik sme terjati neodvisno od razloga (ne)izpolnitve)
• klasično: če dolžnik brez svoje krivde ne more izpolniti/pravičano izpolniti, ni mogoče terjati
• naše pravo: poleg p.k. se lahko zahteva tudi razlika do polne odškodnine, če je p.k. manjša od škode
42
ara
= dajatev določene stvari manjše/simbolične vrednosti (npr. prstan) (od kje to? -> al pa denarne vrednosti), ki jo je dala ena stranka drugi (navadno kupec prodajalcu) v znamenje sklenjene pogodbe.
• naše pravo: ara je konfirmatorna = dokaz, da je dogovor resno mišljn; ob izrecnem dogovoru možnost odstopitve od pogodbe za ceno are
• obče pravo: potrditev sklenjene pogodbe (arra confirmatoria)
- ko je obv. izpolnjena aro vrnejo/če je v denarju, jo vštejejo v izpolnitev
- stvar kot aro mogoče zahtevati nazaj s tožbo iz kupne pogodbe (a* empti) ali z obogatitveno tožbo (condictio causa finitia)
Ara nima posebnega pomena v RP, ker je kupna pogodba (ara tu najpogostejša), konsenzualni kontrakt in zato iztožljiva že na temelju soglasja.
Justinijan na novo uredi (konst. l. 528): 1) ara kot dokazilo sklenjene pogodbe ali 2) kot skesnina (za ceno are lahko stranka odstopi od pogodbe.
• ni enotnega pojma are
1) pri kupni pogodbi znak sklenjene pogodbe/konfirmatorna, če se stranki nista dogovorili, da bosta o njen sklenili listino
2) pogodbe s predvidenim oblikovanjem listine => ara zagotovilo sklenitve pisne pogodbe/njeno veljavo
- jamstvo za sklenitev (dogovor o sklenitvi pogodbe in ara => za ceno are si lahko premisli)
- kot skesnina (ko je pogodba že sklenjena => isto si lahko premisli)
- v občem pravu razlikovanje po tem med kaznovalno aro (arra poenalis) in skesnino (arra poenitentialis)
(** poglej še v zvezek)
43
končni cilj obveznosti
izpolnitev
- ko je dano, storjeno ali zagotovljeno tisto kar se je dolžnik zavezal upniku
- takrat obveznost ipso iure ugasne
- dokazilo o izpolnitvi ma zgolj dokazni in ne konstitutivni učinek in ni vezano na obliko
44
kdo izpolni obveznost
• dolžnost lahko načeloma izpolni kdorkoli, NE pa pri osebnih izpolnitvah (takrat je izpolnitev vezana na osebo (s slikarjem se dogovori, da mu naslika sliko))
• izpolnitev tretjega učinkuje celo ob nevednosti dožnika ali njegovem nasprotovanju
• dolžnik torej prost tudi, če izpolni nekdo drug
45
komu se lahko izpolni obveznost?
• načeloma je možno izpolniti le upniku
! veliko izjem:
• mogoče izpolniti upnikovem prokuratorju ali mandatarju, vesoljnemu oskrbniku
• sprejemni pomočnik (solutionis causa adiectus) = oseba, ki je v pogodbi navedena kot nekdo, ki mu je mogoče veljavno izpolniti
- lahko izpolnitev sprejme, ne more pa je izterjati/odpustiti
- »Ali obljubiš dati meni ali Ticiju?«
- istanavlja se s stipulacijo (alternativno vprašanje)
- drugi je upravičen sprejet ne pa terjat
• soupnik = tisti, ki ki ima do dolžnika kot adstipulator izsto terjatev, kote je dolgovana upniku
- lahko izpolnitev sprejme in izterja
- soupnik je tudi upnik; ne gre za resnično izjemo
Izpolnitev tudi, če upnik (delegant) naroči dolžniku (delegatu), naj izpolni tretjemu (delegatarju/delegatio solvendi).
• ob izpolnitvi tretjemu, dolžik prost
dolžnik prost tudi, če izpolni tretjemu brez upnikovega naročila/izvirnega soglasja in upnik naknadno odobro (ratihabitio)
- izpolnitev ima tu enak učinek kot predhodno naročilo
= institut naknadne odobritve
Primer: »bodoči upnik je vprašal bodočega dolžnika: Ali obljubiš, da boš dal 100 zlatnikov meni ali Ticiju?«
• izpolnitev bo lahko zahteval samo upnik, ki je sklenil PP (ker RP odklanja breme 3. osebe)
• Ticij pa bo lahko zgolj sprejel izpolnitev od dolžnika
46
predmet izpolnitve
(kaj se zgodi če je nadomesta izpolnitev evincirana)
Izpolnitev je morala v celoti ustrezati obveznosti.
• upnik lahko zavrne pomanjkljivo/delno izpolnitev (PRP 385)
• nadomestna izpolnitev (izpolnitev/dajatev ali storitev nečesa drugega) možna z upnikovim soglasjem
– datio in solutum = dajatev namesto plačila
Problem, če je nadomestna izpolnitev upniku evincirana
• klasiki: obveznost obstaja naprej (tudi ob delni evikciji, obveznost še vedno v celoti)
• konec klasične: upnika se tu obravnava kot kupca in ima na voljo analogno tožbo iz kupne pogodbe zoper dolžnika
– Dolžnik da zastavljeno zemljišče kot izpolnitev, ki jo nato ZU evincira upniku. Temelj zastavne pravice se ne spremeni, upnik pa ima zoper dolžnika analogno tožbo iz kupne pogodbe.
– po Karakalovem reskriptu učinkuje kot neke vrste kupna pogodba
47
Ali je možno izpolniti tudi nekaj drugega, kar ni dolgovano?
Ja, če se upnik s tem strinja (primer instituta datio in solutum)
48
kraj izpolnitve
• Napaka izpolnitve, če dolžnik NE ponudi na pravem kraju.
• Dioklecijan: dolžnik se osbobodi obveznosti samo, če ponudi izpolnitev na izpolnitvenem kraju.
• upnik upravičen zavrniti izpolnitev na napačnem kraju, s tem pride dolžnik v zamudo
• Načeloma določen v samem PP oz. je iz njega razviden ali naravno razviden?
Kraj izpolnitve določen:
1) v sami pogodbi,
2) izhaja iz naravne obveznosti (A se zaveže orati B-jevo njivo)
3) lahko se ravna tudi po poslovnih običajih (shranjeno stvar je treba vrniti tam, kjer se nahaja)
• če ni mogoča opredelitev, sme dolžnik ponuditi primeren kraj, upnik pa mu ne more očitat nepravega kraja
• lahko določi tudi upnik, s tem ko terja dolžnika
– »Tožnik sme izbrati, kje terja; dolžnik pa kje izpolni.«
- klasiki: na kraju, kjer je pogodba sklenjena (izjema glede izpolnitve dotalne obveznosti; kraj ženino prebivališče)
Upnik toži dolžnika v kraju njegovega prebivališča.
- upniku lahko nastane škoda, če sta kraj izpolnitve in bivališča različna => pretor pomaga doseči polno plačilo
- terjatev na določeno količino/znesek (certum): posebna tožba »glede tistega, kar bi bilo treba dati na določenem kraju« (de eo quod certo loco dari oportet)
– tudi dolžnik lahko zahteva poravnavo
- nedoločen tožbeni zahtevek: že znotraj t.f., še posebej s klavzulo ex fide bona
Posebna oblika javni kraj. Dolžnik v primeru upnikove zamude položi predmet izpolnitve in obv. preneha.
Primer: nekdo naroči 15m dolgo jadrnico in čaka v Izoli, a mu prodajalec prinese jadrnico pred hišo v Lj.
49
čas izpolnitve
Obveznost praviloma mogoče izpolniti takoj, ko nastane. Ker je za upnika odlaganje izpolnitve dodatna negotovost/tveganje, je rok v RP v v korist dolžnika.
- DIE ADIECTIO PRO REO = določitev roka izpolnitve je v korist/interesu dolžnika
- rok pomeni odložitev izpolnitve, ki bi jo dolžnik sicer izpolnil takoj
- dolžnik sme obveznost prej izpolniti, upnik pa ga prej ne sme terjat
- takojšnja izpolnitev je boljša in več vredna
- Gaj: več da, kdor da takoj
- Pubilij Sirc: BIS DAT QUI CITO DAT = dvakrat da, kdor da takoj
Kdaj ? Dolžnik je zavezan izpolniti pravočasno:
1) Do poteka roka, če je ta določen. Stranki ga določita s pogodbo.
- upnik lahko terja šele ko je terjatev dospela/zapadla = ko poteče zadnji dan roka
- dolžnik pa lahko izpolni obv. takoj
2) Če rok ni določen, je včasih razviden iz PP, četudi ni izrecno določen.
- semensko žito je treba dobavit pred setvijo
- lahko je vezan na določen dogodek: poročno torto je treba dostaviti do gostije
3) Če ni niti določen, niti ga ne moremo razbrati, je treba izpolniti takoj
- QUOD SINE DIE DEBETUR, STATIM DEBETUR = kar je dolgovano brez izpolnitvenega časa je dolgovano takoj (če ni roka, sme upnik dolžnika terjati takoj)
- upnik lahko terja takoj
50
dolžnikova zamuda
mora solvendi / mora debitoris
= nastopi, če dolžnik svoje obv. ne izpolni pravočasno. po svoji krivdii
• ne vsebuje roka: v zamudo, če ga upnik opomni, pa kljub temu ne izpolni
• ima rok: DIES INTERPELLAT PRO HOMINE = rok opominja namesto človeka
- ko rok poteče ipso facto = na podlagi dejstva/brez opomina, pride dolžnik v zamudo
• pri naturalnih dajatvah NE more priti do zamude, ker niso iztožljive
Subjektivni koncept dolžnikove zamude (RP)
• KRIVDNA (dolžnik nosi posledice zamude, če je neizpolnitev na njegovi strani)
• široka razlaga okoliščin (»utemeljena podlaga, zaradi katere bi moral razumeti, da moraš dati«)
• preprečuje, da bi odg. za posledice škode, ki jih ni povzročil
• sodobno pravo: objektivni koncept zamude (v zamudo, če ne izpolni obv. v danem roku)
Posledica dolžnikove zamude je odgovornost za nastalo škodo:
• poleg splošne odg., pozna RP tudi posebne posledice dolž. zamude (vezane na različne predmete dajatvenih obv.)
• species (ind. stvar): trpi naključno uničenja dolžnik (če zemljišče zgori po zamudi)
• plodonosna stvar: vrniti mora vse plodove, ki so nastali po zamudi
• denarne obv.: plačati zamudne obresti (kot pavšalna odškodnina; upnik ne more zahtevati dodatne odškodnine)
• če je pravočasnost bistvena prvina, ima zamuda enake učinke kot neizpolnitev (poročna torta)
- ali lahko upnik zaradi zamude od pogodbe odstopi?
- načeloma ne, razen v tem primeru (pravočasnost bistveni element)
Dolžnikova zamuda preneha, ko dolžnik pravilno ponudi izpolnitev.
• Če je upnik brez utemeljenega razloga noče sprejeti, pride upnik v zamudo.
• zoper takega upnika, ki toži ima dolžnik e* doli
51
upnikova zamuda
mora creditoris / mora accipiendi
= kadar upnik ne sprejme pravilno ponujene dolžnikove izpolnitve oz. ko prepreči izpolnitev. (ne glede na krivdo)
• RP je NE obravnava kot kršitev. Upnikova terjatev je mžnost zahtevati izpolnitev, NE pa tudi obveznost sprejeti ponujeno izpolnitev. Upnik ne odgovarja za morebitno škodo dolžniku.
Pride v zamudo, če:
1) dolžnik dejansko ponudi izpolnitev, zgolj besedna ponodba NI dovolj
2) prepreči izpolnitev s tem, da ne sodeluje na dogovorjen način (podjemniku ni dobavil gradiva/dal navodil)
• načeloma krivdna (razlog neizpolnitve pri njem), klasiki: tudi, ko ni kriv (zboli, nevihta ... )
Zaradi njegove zamude, dolžnik NI prost.
• spremeni pa se njegva (dolžnikova) odgovornost, saj odg. samo za naklep (dolus) in ne več tudi za malomarnost
• če je/so po zamudi denarni znesek ali nadomestne stvari => uničene/izgubljene, brez dolžnikove krivde, na voljo e* doli zoper tožnika (upnika)
- pri dolžnikovi zamudi pa odgovarja dolžnik
• dolžnik NE more zahtevati odškodnine, lahko pa se 1) pobota za nastalo škodo z upnikovo terjatvijo ali 2) zadržuje dolgovano stvar, dokler mu upnik škode ne povrne (retencijska pravica)
- posebnost pri prodaji vina: Prodajalec lahko sprazni sode (izlije vino) ali pa od kupcu (ki noče sprejeti vina) zaračuna najemnino za sode, ki jih nujno potrebuje
• Pri obrestovalni denarni terjatvi obv. ne ugasne in se obrestovanje nadaljuje. Prenehajo teči le zamudne obresti (do katerih je prišlo z dolžnikovo zamudo).
- obrestovanje preneha, če dolžnik dolgovani znesek zapečati ali shrani pri sebi/drugemu (mora ga izročiti ob zahtevi upnika)
- učinek izpolnitve (prenehanje obv.) položitev na javnem kraju
• posledica, da se ustroži upnikova neodgovornost
Primer: A se dogovori z B-jem, da mu bo na dom v petek zvečer prinesel 3.000$. Ko pride upnika ni, kam naj sedaj ta znesek spravi (nevarnost).
52
Institut položitve
=> ko dolžnik dolžan znesek deponira (shrani), nekako olajša položaj nasproti upniku (na začetku so to obresti, kasneje položitev in je znesek deponiran pri državnem organu).
53
razlogi za prenehanje obveznosti
1. ipso iure = prenehanje po samem (civilnem) pravu
• po CP preneha, ko upnik nima več tožbe proti tožniku
2. pre/ope exceptionis = na podlagi ekscepcije (dolžnik ima na voljo ugovor, če bi ga upnik terjal; obv. de iure še ne ugasne, a je upnik ne more uveljavljati)
• pretorsko pravo dovoljuje, da preneha obveznost tudi v primerih, ko tožba še obstaja => takrat, ko pretor omogoča proti tožbi trajno ekscepcijo/ugovor (peremptorni ugovor)
• e* pacti conventi = ugovor sklenjenega dogovora; najširši pojem, ki izhaja iz tega (pakti načeloma NE nudijo osnove za tožbo; na podlagi pakta tako nudi pretor zgolj ugovor)
– nadrejen pojem dogovoru pactum de non petendo
– pokriva praktično vse ekscepcije, ki izvirajo iz paktov
• pactum de non petendo = dogovor neterjanju; da upnik ne bo zahteval izpolnitve obveznosti od dolžnika (oz. sodno uveljavljal v postopku)
a) in rem = splošni dogovor o neterjanju; nanaša na predmet obveznosti (upnik ne sme terjati nikogar, niti dolžnikovega dediča/poroka/sodolžnika ... )
b) in personam = osebni dogovor o neterjanju; nanaša na osebo dolžnika (upnik ne sme terjati samo osebe s katero je dogovor sklenil, ostale lahko)
– na voljo samo v konkretnem primeru
• e* pacti de non petendo => dogovor je podlaga za ekscepcijo => ločimo 2 ugovora
1) dilatorni = časovno omejen (zgolj odlaga izpolnitev)
2) peremptorni = trajen (z vidika pretorskega prava obv. ugasne, ker po CP še vedno obstaja, pretor z ugovorom intervenira)
! Obveznost ukinja peremptorna ekscepcija, ki je trajna. To je bistvo tega, da pretor s to ekscepcijo omogoča, da obveznost ugasne
Primer: Imamo enega dolžnika in 3 upnike. Če je sklenjen pactum de non petendo in rem, bo prenehala obveznost glede stvari za vse upnike. Če pa je sklenjen pactum de non petendo in personam z enim izmed dolžnikom, ugasne obveznost samo za njega, za ostale pa obveznost še vedno obstaja
54
kakšne ugovore bomo uporabli v naslednjih primerih
Primer: A posodi B-ju 500$ in mu obljubi vrniti prvega maja. B zboli, ima breme, in reče, da mu do 1. maja ne bo mogel izpolniti, A pa se strinja, da prestavita na 1. avgust.
Primer: B reče, da se mu je svet porušil in ne ve, če bo sploh zmogel. A se ga usmili in reče, da je vredu in, da ga sploh ne bo terjal. Potem pa ga A terja.
1
=> dilatorni ugovor, ki je časovno omejen (pactum de non petendo = dogovor, da obveznost ne bo terjana). Iz časovno omejenega pakta izhaja časovno omejen ugovor. Če ga A terja pred 1. avg., lahko B ugovarja z dilatornim ugovorom. Ker je dogovor časovno omejen, je tudi ekscepcija časovno omejena (do 1. avgusta).
2
B ima na voljo peremptorni ugovor, ki je trajen. Na podlagi takega dogovora, ekscepcije, civilna obveznost dejansko ugasne.
55
načini prenehanja obveznosti
1 izpolnitev
2 nasprotno pravno ravnanje (contrarius actus)
3. neformalna navidezna izpolnitev
4. združitev (confusio)
5.nasprotno soglasje (contrarius consensus)
6. prenovitev - novacija (novatio)
7. pobotanje (compensatio)
8. poravnava (transactio)
56
nasprotno pravno ravnanje
contrarius actus
• oblični način: obveznost preneha z nasprotnimi obličnostmi, ne zaradi izpolnitve
- nastane z obličnostmi, preneha z nasprotnimi obličnostmi
• pojavlja se pri storgo obličnih PP
- institut forma ad valorem (npr. mancipacija)
• kasneje predvsem za odpust dolga
Solutio per aes et libram = izpolnitev z bakrom in tehtnico; mancipacijska obličnost
• pri mancipaciji: nekdo tretji »odkupi« dolžnika (osvoboditev dolžnika) od upnika in odtehtal kupnino (verjetno tolko kolko je bla upnikova terjatev) (sodeluje še 5 prič in tehničar )
• pozna še klasično pravo: za odpust dolga iz damnacijskega volila in obvenznosti iz sodbe; dolžnik potrkal po tehtnici in rekel, da se osvobaja in odvezuje obv. ter odtehtal baker / upnik rekel da ga osvobaja
• JP ne pozna več mancipacije
Acceptilatio = zrcalna podoba nastanka stipulacijske obličnosti
• Nastanek stipulacije (verbalnega kontrakta). Upnik vpraša dolžnika: » Ali obljubiš, da mi boš dal 100$?«; »Obljubim«.
• Ugasne s formalnim aktom, ki je nasproten stipulaciji. Sedaj pa dolžnik vpraša upnika »Ali je obveznost prenehala?«, »Je«.
—> možnost ukinit le stipulacijsko obveznost ali obveznost iz dotis dictio —> ko so hotli kero drugo obveznost s tem ukinit so jo prvo mogli prenovit z NOVACIJO in pol ukinit z AKCEPTILACIJO
• sprva jo spremlja tudi dejanska izpolnitev, kasneje predvsem za odpust dolga
⬇️ v takem primeru govorimo o
Imaginarna/navidezna izpolnitev = šteje se, da je bilo izpolnjeno, čeprav v resnici ni bilo.
- delovala je abstraktno - njena veljavnost ni bla odvisna od svoje pravne podlage
• Kasneje ta institut uporabljajo za ukinitev obveznosti, čeprav obveznost ni dejansko izpolnjena. Na ta način omogočali, da je upnik oprostil obv.
=> imaginarna izpolnitev je torej lahko
(1) contractus actus
(2) pactum de non petendo (brezoblično)
57
neformalna navidezna izpolnitev
dolžnik in upnik se brezoblično dogovorita, da obveznost ugasne (pactum), npr. s tem ugasnejo deliktne obveznosti iz tatvine in injurije
posebna oblika brezobličnega dogovora je bil dogovor o neterjanju
• pakti: vrsta pogodb, brezoblični dogovori, ki nudijo zgolj osnovo za ugovor, ne predvidevajo pa samostojne tožbene formule kot kontrakti
• ločimo tri vrste:
1) pacta adiecta: iztožljivi po civilnem pravu -> ti pakti so sklenjeni v časovni in vsebinski zvezi z nekim kontraktom bonae fidei (ne pa tudi stricti iuris, pazi!) -> tak pakt posane občasna sestavina tega kontrakta, zato ga je možno iztožiti s tožbo iz tega kontrakta => primer: kolegici prodam konja in ji hkrati obljubim, da jo bom teden dni učil jahati (mora biti časovna IN vsebinska zveza!)
2) pacta praetoria: pakti, katerih iztožljivost je zagotovil pretor -> s tem je pakt nekako prešel v kontraktno sfero
3) pacta legitima: iztožljivost jim zagotovi cesarska zakonodaja
pactum de non petendo: dogovor, da upnik ne bo terjal
• de iure sicer obveznost ne ugasne, ampak dejansko upnik zarad ugovora ne more uspešno uveljavt in zato ugasne zaradi ugovora (ope exceptionis)
• najširše gledano se tak ugovor imenuje exceptio pacti conventi
• več možnosti glede dogovora:
• in rem: splošni dogovor o neterjanju, nanaša se na vsebino, na samo obveznost, npr. ne bom terjal izpolnitve obveznosti -> upnik izpolnitve ne more zahtevat od nikogar (tudi ne od dediča, poroka, sodolžnika)
•in personam : nanaša se na osebo dolžnika, npr. ne bom te tožil (zavezan, da ne terja samo osebe, s katero je dogovor sklenjen, pri sodolnikih torej ne more terjat sam od njega)
• dogovor je lahko:
• dilatorni (za določen čas, če je npr. dolžnik v finančni stiski, se lahko dogovoriva, da še pol leta ne bom trejal ipd. => če upnik kljub dogovoru terja, lahko dolžnik ugovarja z exceptio pacti de non petendo do novega roka
• peremptorni (trajen, dolžnik je v finančni stiski, upnik mu dolg odpusti, rekoč, da ga sploh ne bo tožil. tudi to je pactum de non petendo -> obveznost ni bila izpolnjena, ugovor pa onemogoča njeno izpolnitev -> obveznost je torej prenehala ne zaradi izpolnitve ampak ope exceptionis, naturalno še obstaja)
• ope exceptionis torej velja le za peremtorni, ne pa tudi za dilatorni ugovor!!
• ker dogovor ne ukinja obveznosti, ga je mogoče kadarkol spremenit z nasprotnim dogovorom (pactum de petendo): upnik spet lahko terja, prenehajo vsi učinki prejšnjega dogovora
58
združitev
confusio
• če se združita funkciji dolžnika in upnika v eni osebi, potem obveznost načeloma preneha
- npr. upnik postavi dolžnika za dediča
- Primer: A je dolžen B-ju 10.000$. Še preden mu povrne, B umre. Postavi ga za dediča in ker sam sebi ne more biti dolžen, obveznost preneha confusione.
• učinkuje le med upnikom in dolžnikom
• nasproti upnikom in sodolžnikom nima učnika => vpliv na regresni postopek
• če se npr. združi dolžnik in upnik pri poroštvu, poroku tudi preneha obveznost
• med solidarnimi sodolžniki nekdo postane upnik: nasledi upnika in terja lah od ostalih
• eden izpolni za vse dolg: lah terja od upnika odstop terjatve (beneficium cedendarum actionum) in v regresnem postopku kot upnik zahteva poplačilo od ostalih
59
nasprotno soglasje
contrarius consensus
PACTA SUNT SERVANDA = dogovor je potrebno spoštovati
- stranki zato ne moreta odstopiti, če se ne strinjata
- razen, če je v primeru prodajne pogodbe dana ara (v smislu skesnine), ker lahko za ceno are vsak odstopi od sklenjene pogodbe - ampak !
⬇️
• nasprotno soglasje = če se stranki strinjata, da bosta odstopili; doseženo soglasje lahko izničita z nasprotnim soglasjem, dokler še nobena ni začela izpolnjevati obv. (re integra)
• pri bonae fidei razmerjih (še posebej konsenzualne pogodbe)
• prenehajo tako obv. iz (kupne) pogodbe kot morebitne druge
- prost dolžnik => prost tudi porok
• RP: obv. možno ukiniti z izpolnitvijo ali na enak način, kot je bila sklenjena
- »dejansko ali z besedami«
Tudi pri enostranskih PP (ta ideja ki smo jo srečali pri obličnih poslih)
• obv. nastane in na enak način preneha z izjavo volje ene stranke
• oporočnik sme kadarkoli razveljavit staro oporoko in napisati novo
• Primer: A napiše oporoko, ki je enostranski posel mortis causa. Oporočiteljeva volja je prosta vse do smrti (načelo, ki velja še danes, a ne rabiš znati lat.). Napiše oporoko in za dediča postavi partnerja. Zvečer nato spozna partnerja, ki ji je bližje in želi zapustiti njemu. Ker je enostransko obvezujoča, jo lahko oporočitelj spremeni
60
poravnava
transactio
= poseben institut s katerimi stranki rešita nek medsebojen, sporen odnos z vzajemnim opuščanjem.
• na eni strani spor, na drugi strani vzajemno popuščanje, ki ta spor odpravi (= 2 elementa)
• rečemo, da sta se stranki poravnali
• spor glede: terjatev, roka ...
• vzajemno popuščanje: popušča ena in nato druga stranka
poravnava = obveznost je izpolnjena; način na podlagi katerega se razreši spor med strankama
Primer: A se v hotelu zaleti v stekleno šipo. Oškodovanec gre na zavarovalnico in reče, da mu je nastala škoda v višini 500$ (materialna in nematerialna). A torej trdi, da ima terjatev do zavarovalnice 500$. zavarovalnica seveda noče plačati toliko.
– Sporna je višina terjatve. Bistvo je v vzajemnem popuščanju.
– popuščata in prideta do 280$ in s tem nastane nova obvenost
Poravnavo zato štejemo za:
1) vir obveznosti = tisto, kar nastane z vzajemnim popuščanjem (280$) (pri inominatnem kontraktu => obravnavamo kasneje)
2) eden izmed načinov prenehanja obveznosti: s poravnavo ugasne sporna obveznost
Justi razume kot inominatni ali brezimni kontrakt (glej inominatne kontrakte), danes je pogost institut (recmo če se polomš na smučišču boš terjal od lastnika smučišča, ki pa je zavarovan na zavarovalnici, pol se pa z njimi poravnavaš)
• zato maš tožbe iz inominatnega kontrakta
Če upnik terja dolžnika na izpolnitev obveznosti, ki je izpolnjena oz. s poravnavo ugasne, ima toženec na voljo e* transacti negotii = ugovor poravnanega PP
61
prenovitev
novacija
Prenovitev ( novatio) = dogovor, ki ga stranki skleneta z namenom prenoviti njuno medsebojno razmerje obveznosti in jo nadomestiti z novo obveznostjo, ki vsebuje nekaj novega.
• nova obv. nadomesti staro
• z doseženim prenovitvenim dogovorom stara obv. ugasne skupaj z akcesornimi pravicami, ki so nanjo vezane
• oblika prenehanja obveznosti
• pomembna v rimski praksi, ker dolgo časa ne poznajo odpusta dolga in ne dopuščajo sprememb obv. —> sprva samo tak možno v obligac razm spremenit osebo upnika in dolžnika
Praviloma se izvrši s stipulacijo ali z literalnim kontraktom. Zahtevana sta 2 pogoja:
1) prenovitveni namen (animus novandi) in
- stranki imata izrecen namen nadomestiti staro obv. z novo
2) nekaj novega (aliquid novi)
- klasično: rok, pogoj, sprememba upnika/dolžnika, tudi predmet obv. (načeloma mora bit predmet isti)
- spremembo osebe upnika/dolžnika => delgacija
Navadno izvedli s stipulacijo, ki se je običajno sklicevala na predhodno obv.
• upnik: »Ali mi obljubiš dati, kar mi dolguje Sej?«, »Ali mi obljubiš dati, ker mi dolguješ iz oporoke?«
• ko dolžnik pritrdilno odgovori, stara obv. ipso iure ugasne + hkrati ugasnejo tudi npr. ZP in poroštva
• ugasne tudi ob formalni/sicerjšnji napaki, če nova ne nastane
• Gaj: oblikuje posebno formulo za prenovitev vseh obstoječih pravnih razmerij med dvema strankama v enotno stipulacijsko obv., ki so jo pol ukinli z akceptilacijo
62
pogoji za prenovitev
1) prenovitveni namen (animus novandi) in
- stranki imata izrecen namen nadomestiti staro obv. z novo
2) nekaj novega (aliquid novi)
- klasično: rok, pogoj, sprememba upnika/dolžnika, tudi predmet obv. če gre z
- spremembo osebe upnika/dolžnika => delgacija
63
delegacija
Novacija je predhodnica odstopa terjatve ali prevzema dolga, ker lahko zamenja eno od strank = DELEGACIJA.
1) aktivna delegacija = sprememba upnika (predhodnica odstopa terjatve / cesije)
• delegant (dosedanji upnik), delegat (dolžnik), delegatar (nov upnik)
• nastane s pritrdilnim odg. dolžnika novemu upniku
• !! delegat ni imel vedno enakih ugovorov nasproti delegatarju, ko jih je imel do deleganta
• predhodnica odstopa terjatve => dve razliki (novacija):
1. soglasje dolžnika (delegat je moral delegatarju obljubit tisto, kar je dolgoval delegantu)
2. spremenjena jamstva upniku (s prenovljeno obv. ugasnejo tudi akcesorne pravice)
Primer: formula prenove: Nov upnik/delegatar vpraša »Kar dolguješ Ticiju (dosedanjemu upniku/delegantu), ali obljubiš dati tudi meni?«, dolžnik/dekegant odgovori »obljubim«.
2) pasivna delegacija = sprememba dolžnika (predhodnica odpusta dolga)
• delegant (dosedanji dolžnik), delegat (novi dolžnik), delegatar (upnik)
• nastane z obljubo delegata (novega dolžnika) delegatarju (upniku), da mu bo izpolni dolg deleganta (dotedanjega dikžnika).
• dotedanji dolžnik postane prost (delegant), upnik pa namesto izpolnitve sprejme novega dolžnika (delegata) => SOLVIT QUI DELEGAT = tisti, ki delegira, izpolni
- SOLVIT ENIM QUI REUM DELEGAT = izpolni namreč tudi tisti, ki delegira dolžnika
• ekspromisija (expromissio) = če se prevzemnik zaveže brez dolžnikovega soglasja
primer: Formula: »Ali obljubiš dati, kar mi dolguje (delegant) Ticij?«
64
razlike med odstopom terjatve in novacijo
novacija:
1. soglasje dolžnika (delegat je moral delegatarju obljubit tisto, kar je dolgoval delegantu)
2. spremenjena jamstva upniku (s prenovljeno obv. ugasnejo tudi akcesorne pravice)
65
pobotanje
+ zgo pobotanja
kompenzacija
Pobotanje/kompenzacija (compensatio) = poračunanje nasprotnih, enakovrstnih in dospelih terjatev, ki praviloma obstajajo med istima osebama, ki sta hkrati upnika in dolžnika.
Mod.: »Pobotanje je medsebojno poračunanje dolga in terjatve.«
• s pobotanjem se ukinjata dve nasprotni terjatvi, praviloma med istim upnikom in istim dolžnikom, kolikor se krijeta
• način prenehanja obveznosti
• stranki sta hkrati druga drugi upnika in dolžnika, zato se ukinejo obveznosti => sta si bot in obveznost ugasne
• ni nujno, da sta enako veliki obveznosti
RP pozna pobot kot procesno možnost toženca v pravdi, da z uveljavljanjem nasprotne terjatve zmanjša znesek/količino dolgovanega.
• sprva le v 2 primerih:
1) bankir je dolžan tožiti s pobotanjem (od stranke terja le pozitivni saldo: razliko med terjatvami in dolgovi) in
2) pri kupcu stečajnega premoženja; tistemu, ki je kupil premoženje prezadolženca (bonorum emptor)
⬇️
bonorum emptor: če je stečajni upnik je hkrati stečajni dolžnik, zato se najprej izvede pobotanje (svoja terjatev – morebitna nasprotna terjatev = razlika, ki jo terja)
- razlog: enako obravnavanje terjatev med istima osebama
- Gaj: loči pobot in odštevanje (deductio) – ta primer bolj odštevanje
- posebnosti:
1) nista nujno istovrstna predmeta (denar in žito, ki se preračuna v (denarno) vrednost => danes je to konverzija nedenarnih terjatev v denarne)
2) možno tudi še nedospele => danes o aktualizaciji terjatev
• grajeno v tožbe bone fidei: sodnik upošteva okoliščine, tudi obstoj toženčevega nasprotnega zahtevka
- pomeni uveljavljane + tudi sanacijo celotnega razmerja
- učinek poračunanja medsebojnih zahtevkov (tisti ki dolžan več - poračunat razliko)
- le tisti zahtevki, ki izvirajo iz istega razmerja (ex eadem causa)
- Primer: B si sposodi kolo od A-ja, razbije luč, a hkrati zamenja sprednji del plašča, ki je pokvarjen. => Ob vrnitvi A tožbi B-ja, sodnik pa mora upoštevati tudi vrednost popravila plašča. => Terjatvi se od štejeta in plača, tisti, ki je dolžan drugemu (lahko tudi A).
• Mark Avrelij z reskriptom razšri tudi na razmerja stricti iuris, dovoli e* doli (če tožnik ne upošteva nasprotne terjatve)
- uzakoni obstoječ prasko
- Julijan: pobotanje v zvezi s tožbo iz stipulacije
- stricti iuris enostransko zavezujoča => zato možni tudi zahtevki, ki izvirajo iz drugih razmerij med strankama
- ! novost: tožnik je smel pristati na zmanjšanje zahtevka še pred sodnikom, ne da bi s tem tvegal pluris petitio (zavrnitev zaradi previsokega t.z.)
JP sprosti in razširi pobot, utemeljuje z načelom dobrega in primernega = BONUM ET AEQUUM. Postavi načelo, ki ga kaseneje oblikujejo v doktrino IPSO IURE COMPENSATUR = do pobotanja pride po samem pravu.
• ko so izpolnjeni pogoji, ko si tertjatvi nastopita nasproti
• sodnik moral že po samem pravu upoštevati toženčev nasprotni zahtevek, vseeno pa v. večini primerov toženec uveljavlja
⬇️
• pobot potrebno ugotoviti => toženec moral dati pobotno izjavo = stranki z njo zgolj ugotovita, da je do pobotanja že prišlo (v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji)
– običajno določa dospelost
– učinkovanje pobotne izjave: ex tunc = od tedaj (za nazaj; od takrat, ko sta se terjatvi prvič lahko poračunali (zaradi obresti..))
• v pravdanju pa sodnik ugotovi, da je prišlo do pobotanja
– ugotovitvena sodba tudi učinkuje ex tunc (pomembno za računanje obresti in stranskih terjatev)
– ! ipso iure = po samem pravu (sodnik samo ugotavlja, da je do pobotanja prišlo že po samem pravu in NE pobota)
• uveljavljati tudi naturalne terjatve, izjemoma tujo terjatev (porok: nasprotno dolžnikovo ter.; solidarni sodolžnik (od drugih sodolžnikov); odstopljeni dolžnik: terjatve, ki jih ima proti odstopniku v trenutku odstopa)
• !!! ne velja za tožbo iz shranjevalne
COMPENSATIO COMPENSATIONIS NON DATUR = ni pobotanja pobotanja (obče pravo)
• stranka pobotanja ne more izničiti, s tem, da bi uveljavljala dodatno terjatev, ki je prej ni uveljavljala; institut pobotanja bi se s tem izničil (ampak zato tega ne sme nardit))
1) uveljavljanje pobota proti volji tožnika (brez soglasja)
2) pobotni dogovor (pactum de compensando) = stranki se dogovorita za pobot nasprotnih terjatev => učinkuje ex nunc + pogoji niso potrebni izpolnjeni
POVZETEK:
• sprva za bonae fidei
• Mark z reskriptom razširi še na stricti iuris in nudi tožniku e* doli
• Justinijan še razširi in uvede primere že po samem pravu
66
pogoji za pobotanje
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da pride do pobotanja (glede terjatev!):
1. medsebojni = terjatvi morata obstajat med istim dolžnikom in upnikom (A ima terjatev do B- ja, B pa do A-ja)
• načeloma do pobotanja ne more priti, če nista med sebojni (B ima do C-ja)
• izjemoma tudi do pobotanja terjatev, ki nista medsebojni => primer cesije (nekdo sme v pobot uveljavljati tujo terjatev); porok; solidarni sodolžnik; odstopljeni dolžnik
2. istovrstni = predmet obeh terjatev mora biti iste vrste
• enakovrstne nadomestne stvari ali denarni znesek
• morata biti v isti vrsti (npr. kropmir) ali valuti (npr. $)
3. likvidni = terjatvi ne smeta biti sporni, biti morata taki, da se ju da brez težev ugotoviti in dokazati
• terjatev ni sporna, je hitro ugotovljiva (pogoj da se pravda ne zavleče (ker se pobot obravnava procesno)
• če je sporna, je ne moremo izpolniti
4. dospeli = dospelost/zapadlost je trenutek, ko sme upnik od dolžnika terjati izpolnitev obveznosti
• terjatev lahko terjamo, ko rok poteče; če ni roka lahko terjamo takoj (ne pride pa še v zamudo => potrebno dati opomin)
Primer: A je dolžen 1. maja, B pa 1. septembra. Različni dospelosti, zato bo mogoče pobotanje šele ko obe postaneta dospeli in so izpolnjeni vsi pogoji (1. sep.). Takrat sta si terjatvi stopili nasproti.
67
prenos obveznosti
1) Odstop terjatve/cesija = prenos terjatve z dosedanjega upnika na novega upnika.
- Primer: Dolžnik nima sredstev, da bi poplačal upnika, ima pa še nedospelo terjatev do svojoga dolžnika. Z upnikovim soglasjem odstopi svojo terjatev upniku, ta jo lahko podari, proda ...
2) Prevzem dolga = prenos dolga z dosedanjega dolžnika na novega dolžnika z dolžnikovim (dosedanjim) sodelovanjem.
- Primer: Nekdo želi upniku izpolnit namesto dolžnika in formalno vstopiti v razmerje (kot darilo ali pa je dolžen dolžniku in bi na tak način izpolnil svojo obv.).
Pristop k dolgu = prenos dolga z dosedanjega dolžnika na novega dolžnika brez dolžnikovega (dosedanjega) sodelovanja.
3) Prevzem izpolnitve
68
cesija
Cesija/odstop terjatve (cession) = brezoblični razpolagalni PP, s katerim se prenese terjatev proti odstopljenemu dolžniku (debitor cessus) z odstopnika (cedenta) na prevzemnika (cesionarja).
cedent - odstopnik terjatve
cesionar - prevzemnik
debitor cessus - odstopljeni dolžnik
• ponekod oblična: švica, avstrija, tudi naše pravo za imenski vrednostni papirji (register)
• z odstopom preidejo tudi vse stranske (akcesorne) pravice + morebitni ugovori (ki jih je imel proti odstopniku)
• dejanska le sprememba upnika, obligacijsko razmerje pa enako
• brezobličen razpolagalni posel
- položaj dolžnika se NE sme poslabšat (ostanejo ugovori, sme pobot od prvega uveljavljat)
sodobno pravo
• Nastane s soglasjem odstopnika (cedenta) in prevzemika (cesionarja).
• Zoper dolžnika začne učinkovati, ko je o tem obveščen/za to izve (do takrat lahko izpolni odstopniku in postane prost).
*predavanja:
• Tipičen primer odsvojljive pravice je terjatev.
• terjatev se lahko proda, ne more pa se fizično izročiti, zato obstaja institut CESIJE (odstop terjatve); z odstopom se terjatev prenese in nov upnik lahko terjatev sedaj uveljavlja proti dolžniku
• ideja: A proda terjatev do B-ja C-ju. Na podlagi odstopa terjatve, lahko nov upnik uveljavlja terjatev
• temelj cesije (na podlagi česa pride do cesije): prodaja
• dejanski prenos: cesija (ko A odstopi terjatev)
Primer: A si sposodi 100 in ima do B-ja terjatev. A lahko terjatev proda C-ju. Običajno se terjatev kupi za manj, npr. 28$ (ideja, da jo kupiš je, da nekaj zaslužiš). Bistvo, kako bo terjatev C dobil? A je ne more izročiti, ker fizično ne obstaja, zato RP ustanovi institut odstopa terjatve = CESIJA.
69
razvoj cesije
1. novacija (delegatio nominis) – z aktivno delegacijo
• problem: potrebno soglasje dolžnika + ugasnejo vse akcesorne pravice (nov upnik na slabšem)
• delegatar ima enako, ne pa iste terjatve (= slabši položaj kot delegant)
• razlog za neprenos terjatve, temveč zgolj možnos ustanovitve nove: terjatev vezana na osebo
- stališče starega rima
- tudi glosatorjev: terjatev je vezana na kosti = nomina ossibus inhaerent
- odstop terjatve/prevzem dolga v RP štejejo kot izjeme
2. mandat v lastni zadevi (mandatum in rem suam)
• ideja: brez dolžnikovega soglasja doseči enake dejanske učinke
• naročilo: upnik naroči prevzemniku naj v njegovem imenu (dejansko pa v lastni zadevi) terja dolžnika, ga po potrebi toži in izterjano obdrži
• mandatar: fiktivni pravdni zastopnik, v resnici nastopa v lastnem interesu
- cognitor oz. procurator in rem suam
• mandant: formalno še vedno upnik dokler mandatar z upnikom ne sklene litis kontestacvije (do takrat lahko zahteva izpolnitev ali celo odpusti dolg + sme celo preklicat naročilo)
3. analogne tožbe
• Reskript Antonina Pija: kupcu dediščine da analogne tožbo za izterjatev dediščinskih terjatev
- dedič s prodajo prenese tudi terjatve => sam jih ne more več
- upnik (kupec dedišč.) je lahko brez sodelovanja dolžnika terjal in tožil dožnika kot upnik (v lastnim imenu in zase) —> prodajalec dediščine prenesel s prodajo tudi terjatve
- dediščinski dolžnik, ki ga terja prvi upnik (prodajalec) se brani z e* doli
• reskript omogoči resničen odstop terjatve
- razširitev: na kupca terjatve; mužu, ki mu je odstopljena terjatev za doto; odstopljena voljena terjatev; terjatev odst. namesto plačila (in solutum)
• JP končno razširi na podarjeno terjatev (torej tistega ki mu je podarjena)
⬇️
mogoč odstop katerekoli terjatve => idelan pravni institut
- izterja lahko neposredno (brez dolž. ali cedenovega sodelovanja)
kdaj in komu izpolniti?: ko je dolžnik o odstopu obveščen (postklasično) ali sklene s cesionarjem litis kontestacijo, mora izpolniti cesionarju in ne več cedentu
- obvesti ga lahko cesionar ali cedent
- izpolnitev nato samo cesionarju, terja lahko samo cesionar
- terja v svojem imenu, zase
70
temelj cesije
= soglasje, nek PP
Cesija je mutatis mutandis podobna tradiciji: razpolagalni PP, s katerim cesionar pridobi terjatev.
• kavzalno razmerje med cedentom in cesionarjem
• podlaga (kavza): različna po RP 1) zavezovalni PP (prodaja) ali 2) dogovor med ced. in ces. (cessio in solutum = odstop terjatve namesto izpolnitve obv.)
⬇️
1. cessio voluntaria (prostovolen odstop) = cesija na podlagi PP/prostovoljnega odstopa (na podlagi volje cedenta)
- darilo: A odstopi terjatev, ki je ni treba plačati
2. cessio neccessaria (prisilni odstop) = cesija, h kateri sili bodisi predpis, bodisi sodna odločba
- primer na podlagi katerega je moženen beneficium cedendarum actionum = pravna dobrota ostopanja tožb
- solidarni sodolžnik, ki izpolni celotno obv., dobi terjatev od upnika, da uveljavlja regresni zahtevek (poplačilo sorazmernega dela plačane terjatve)
- porok dobi terjatev od upnika proti dolžniku
3. cessio legis (odstop po zakonu) = cesija, pri kateri se že po samem pravu šteje, da je bila terjatev odstopljena
- do odstopa pride torej ipso iure, ko so izpolnjeni pogoji
- OZ: porok, ki poravna terjatev => terjatev iz upnika na poroka s stranskimi pravicami in jamstvi
71
položaj odstopljenega dolžnika se ne sme poslbšat zato:
• ostanejo vsi ugovori, ki jih je imel prej (v trenutku odstopa)
– e* obstaja med strankama, vseeno pa jih ima do prevzemnika => ideja, da se zavaruje dolžnika
– npr. sklicevanje na pactum de non petendo
• sme uveljavljati v pobot terjatve, ki jih ima proti odstopniku (v trenutku odstopa)
– to je ! izjema od načela medsebojnosti; če tega ne bi omogočili, bi se položaj dolžnika poslabšal
– prevzemnik (cesionar) je ob prikrajšanju zahteval razliko od odstopnika iz temeljnega razmerja
72
katerih terjatev ni mogoče odstopit
+
oderuško odstopanje
• strogo osebne terjatve (terjatev razžaljenja zgolj proti žaljitelju)
• terjatve o katerih teče pravda
• terjatve, glede katerih sta se upnik in dolžnik dogovorila, da ne bodo odstopljene (pactum de non cedendo)
• odstop, ki bi poslabšal dolžnikov položaj (odstopit terjatev proti varovancu varuhu – tudi po koncu varuštva, če je nastala med varuštvom)
• odstop proti družbeno močnejši stranki ni možen (cessio ad potentiorem)
- zaščitit položaj šibkejšega
- kljub temu družbeno vplivnejša oseba nejasn pojem => neuspešni poskusi preprečitve zlorab
Odstop se je izkoriščal za oderuško odstopanje terjatev:
• Primer: Podjetniku, ki ve, da bo težko prišel do poplačila (nekdo mu je dolžan za posel 100.000$, dolžnik pa noče za to nič slišati in pravi, da ima veze v odvetništvu), se ponudi možnost odkupa terjatve (npr. neko veliko podjetje). Ponudijo mu 20.000$ in ker rabi denar (plača delavcev) terjatev proda. Priti mora do odstopa terjatve kupcu in jo lahko uveljavlja. Pogosto izterjali protipravno (grožnje) in izterja več (30.000$).
• oderuštvo reši zakon Lex Anastasiana = v primeru, ko nekdo terjatev proda, sme kupec izterjati le toliko, kolikor je za terjatev plačal + obresti za vmesni čas
– v bistvu je s tem dolžnik pridobil (namesto 100.000 se od njega lahko sedaj terja le 20.000 + obresti)
– to reši pravni problem oderuštva, ne pa praktičnega => izpolnitev obveznosti je tvegana, zato zavarovanje terjatev boljše
– praviloma je dolžnik šibkejša stranka in ga je potrebno zaščititi
• namen zakona: preprečit kupovanje terjatev z nisko boniteto (mala vrjetnost poplačila) in izterjanje (s silo) v nominalnem znesku
• Lex Anastasia ščiti dolžnika, OZ pa odstopnika
73
kaj sta odplačna in neodplačna cesija
odplačna cesija: cedent jamči za obstoj terjatve (nomen verum esse = terjatev je resnična), NE pa plačevitost dolžnika (nomen bonum esse = terjatev je plačevita)
- s jamčenjem plačevitosti bi v bistvu postal porok
neodplačna cesija: cedent ne jamči niti za obstoj
74
Kdaj je cesija dokončna? Kdaj odstopnik ne more več terjat odstopljenega dolžnika? .
Ko je dolžnik o odstopu obveščen in cedent nima več terjatve do dolžnika
75
prevzem dolga
= prevzemnik se zaveže, da bo namesto dolžnika izpolnil njegovo obveznost.
• RP ni naklonjeno spremembi upnika, še manj pa spremembi dolžnika (negotova plačevitost in zanesljivost + dolg mora izpolniti)
• RP tudi ni sprejelo možnosti prevzema tujega dolga brez upnikovega soglasja
S sodobnimi civilnimi zakoniki:
• prevzem dolga s pogodbo med prevzemnikom in upnikom
• pristop k dolgu s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom ter upnikovim soglasjem
Naše pravo tri možnosti:
1) prevzem dolga = pogodba med dol. in prev. + privolitev upnika
2) pristop k dolgu = (pogodba) 3. se zaveže upniku izpolniti poleg dolžnika
3) prevzem izpolnitve = prev. se zaveže dol. (učinkuje le med njima), upnik pa nima nobene pravice proti prev.
76
razvoj prevzema dolga
POSTOPEN RAZVOJ
1) z novacijo (pasivno delegacijo)
• novi dolžnik (delegat) s stipulacijo obljubi upniku (delegatarju) izpolnitev dolžnikovega dolga (deleganta)
• problem: ugasnejo vse akcesorne pravice
2) prevzem dolga kot pravdni zastopnik
• prevzemnik se dogovori z dolžnikom, da se bo kot njegov pravdni pooblaščenec (cognitor/procurator in rem suam) pustil tožit upniku
• namen: kot darilo; da izpolni svojo obv. dolžniku; nova obv. med dolžnikom in prevzemnikom
• problem: 1) še manj učinkovito, prevzemnik ni zavezan de iure in 2) dolžnik ni prost, dokler obv. ni izpolnjena
- upnik ga ne more prisilit v pravdo (zavezan šele ob sklenitvi litis kontestacije)
- tudi dolžnik ga ne more prisilit (lahko pa zahteva odšk. odg., ker ne izpolni obv.)
• na podlagi: mandata => dolžnik ima tožbo iz pogodbe o naročili
3) dogovor med dolžnikom in prevzemnikom
• prevzemnik se dolžniku zaveže izpolnit njegov dolg
• učinkuje le inter partes
77
Na upniški (aktivni) in dolžniški (pasivni) strani je lahko več oseb. Lahko imamo torej več upnikov/dolžnikov skupaj.
Glede na njihovo medsebojno razmerje/položqj v razmerju do obv. poznamo:
1) deljene obveznosti (toliko obv. kolikor subjektov)
2) kopičenje obveznosti – kumulativna konkurenca (npr. več storilcev delikta)
3) solidarne (nerazdelne) obveznosti
78
solidarne obveznosti in vpliv učinkovanje okoliščin na obstoj / zmanjšanje obveznosti:
- generalno učinkovanje (npr naknadna nezakrivljena nemožnost izpolnitve, izpolnitev, acceptilatio, pactum de non petendo in rem…)
- parcialno učinkovanje (npr pactum de non petendo in personam, confusio…)
79
deljene obv
• izpolnitev mora biti po naravi deljiva; obv. razpade na toliko delnih obv., kolikor je udeleženih oseb (na u./d. strani)
• toliko obveznosti kolikor subjektov na upnikovi/dolžnikovi strani
- več upnikov: terja le kolikor odpade nanj
- več dolžnikov: izpolniti mora, kolikor odpade nanj
• osebe izvirajo iz istega razmerja, a med njimi ni povezave
- če nekdo ne izpolni X mogoče terjat od drugega
PRIMERI:
1. terjatve in dolgovi sodedičev
• delitev obv. med sodediče sorazmerno z njihovimi dednimi deleži
• od sodediča možno terjati le njegov del
• na upnikovi strani: A (upnik), ki je B-ju (dolžnik) posodila 900 zlatnikov. Upnik lahko terja povračilo denarja. Oseba A potem umre, ima 3 sinove, ki dedujejo po enakih deležih. Dedovanje je VESOLJNO nasledstvo – dediči stopijo v zapustnikov pravni položaj (dedujejo pravice in obveznosti – sepravi tudi terjatve).
• Dediči dedujejo tudi terjatev (vsak bo lahko zahteval 300 od dolžnika) – imamo 3 nove upnike: C, D, E, na drugi strani pa enega dolžnika B.
• Obveznost je deljena = toliko obveznosti kolikor je objektov.
• NOMINA IPSO IURE DIVISA = terjatve se razdelijo po samem pravu => nič ni treba storiti, da se bo terjatev razdelila med 3 upnike.
• na dolžnikovi strani (enak princip): B-jevi dediči dedujejo tudi pasivno premoženje, ne gre samo za pravice, ampak deduje tudi obveznosti in v našem primeru bodo dolg morali poplačati. Dedič odgovarja za zapustnikove dolgove - vsak bo moral pač plačati 300,
• Po RP je dedič za zapustnikove odgovarjal z vsem svojim premoženjem, danes odgovarja v višini dolga zapuščine
2. več upnikov si s stipulacijo obljubit določen znesek
• če ni dodatka, da bosta oba upravičena se šteje, da si je dal vsak obljubit svoj del
3. solastniki skupnega sužnja, ki shrani denar/kol. nadomestnih stvari
• od shranjevalca lahko zahtevajo ustrezni del (količino/znesek)(tožba iz shranjevalne glede ustreznega dela)
V klasičnem posebna pravna dobrota delitve = beneficium divisionis (upnik lahko toži vse solidarne lastnike (sodolžnike) hkrati, ki bivajo v istem kraju in so plačeviti)
• sprva za soporoke, kasneje tudi v drugih primerih (varuhi hkrati opravljajo varuštvo + so plačeviti => delitev tožbe po zgledu porokov)
• sodolžnik smel tudi proti volji upnika zahtevat delitev obv. (in zato dolžan samo svoj del)
• pogoj: fizična možnost izpolnitve v delih + da se s tem vrednost ne zmanjša
• JP je deljeno obveznost splošno dovolilo in s tem je postala tako rekoč pravilo.
80
kopičenje obveznosti
komulativna konkurenca
Primer: deliktna obveznost v primeru, ko je tožba penalna (npr. actio furti)
• sostorilcev več je moral vsak od njih plačati polno kazen => na ta način so se obveznosti kopičile
• Primer: Osebi A ukradejo skupaj tri osebe (B, C, D). Vsi trije morajo biti kaznovani – RP dopušča kopičenje tožbenih zahtevkov. Oseba A lahko actio furti naperi proti vsakemu izmed sostorilcev.
• Tožil bo torej vsakogar, ko eden plača, ostali ne bodo postali prosti => zato kopičenje obveznosti
• ideja: storilca se kaznuje
Ni možno kumulirati dveh reipesekutornih zahtevkov (ni prav, da dobiš dve tožbi nazaj), lahko pa kumulirata penalna in reipesekutorna tožba.
IZ TATVINE STA DVE TOŽBI: 1. actio furti = penalna tožba
• namen: kaznovati storilca
• glasila se je na duplum (če tatov niso zalotili) = dvakratni znesek ukradene stvari ali celo na quadruplum () 4x (če je bila tatvina očitna) preveriii
- dvojno, 4x kopičenje
• kaznovani naj bodo vsi trije sostorilci, RP zahteva kumulativno konkurenco => kopičenje tožbenih zahtevkov
• govorimo o kopičenju obveznosti
Primer: Osebi A ukradejo skupaj tri osebe (B, C, D). Vsi trije morajo biti kaznovani – RP dopušča kopičenje tožbenih zahtevkov. Oseba A lahko actio furti naperi proti vsakemu izmed sostorilcev.
2. condictio furtiva = reipersekutorna tožba
• namen: da dobiš stvar nazaj
• ukradeno stvar bo zahteval nazaj oz. povrnitev škode => če ne dobiš stvari, pa vsaj njeno vrednost
• Od koga bomo stvar zahtevali nazaj? => Od katerega koli od sostorilcev, ko pa bo nekdo vrnil stvar, njeno vrednost bo obveznost za vse 3 ugasnila.
• govorimo o pasivni solidarnosti
Primer: 3 storilci/tatovi, ti ukradejo stvar. Od koga lahko zahtevaš stvar nazaj? Od katerega koli od storilcev. Ko je znesek plačan, bo obv. prenehala => solidarne obveznosti.
- gre za kumulacijo
- solidarnost: en upnik več dolžnikov, upnik lahko zahteva od katerega koli;
- ko en dolžnik izpolni, ostali postanejo prosti
81
solidarne obveznosti
• slovensko imenujemo nerazdelna obveznost/obligacija
• sodobno pravo 2 izraza iz RP: korealnost (conreus/correus = sodolžnik) ali solidarnost (in solidum = v celoti)
aktivna solidarnost = solidarnost upnikov (več subjektov na upnikovi strani = SOUPNIKI)
pasivna solidarnost = solidarnost dolžnikov (več subjektov na dolžnikovi strani = SODOLŽNIKI)
Kljub temu, da imamo več subjektov je obveznost vseeno ena sama => to pomeni, da je tudi ena sama izpolnitev!
• ko eden izpolni postanejo ostali prosti => ključna razlika s komulativno obveznostjo
82
pasivna solidarnost
= obstaja več subjektov na dolžnikovi strani (sodolžniki); če gre za solidarno obv. govorimo o pasivnih sodolžnikih
• več subjektov na dolžnikovi strani (sodolžniki)
• upnik lahko terja kogarkoli od sodolžnikov; ko eden izpolni, postanejo ostali prosti
• dolžniki so zavezani in solidum = za enkratno izpolnitev
• OBVEZNOST ENA SAMA, ENA TUDI IZPOLNITEV; dolžnikov je več
• solidarni dolžnik, ki ga upnik terja, lahko zahteva, da se tožba razširi na vse plačevite dolžnike v njegovem kraju => tožba beneficium divisionis (pravna dobrota) - KLASIČNO PRAVO
• notranje razmerje solidarnih lastnikov: REGRES = povračilo tistega, kar si porabil za določen namen (regresni zahtevek - isto pri aktivni)
– Ali lahko dolžnik, ki je izpolnil obveznost, od ostalih dolžnikov zahteval regres/povračilo?
od vsakega del obveznosti (sorazmerni del)
– razmerje odvisno predvsem od notranjega razmerja
- če nekdo izpolni nerazdeljeno obveznost z darilnim namenom ali če z izpolnitvijo upniku izpolni svojo obeznost do sodolžnika ==> X regresni zaht.
– pomemben pravni institut, ki ga srečamo na različnih pravnih področjih
– delavci dobijo regres za hrano, upokojenci za počitnice ...
• postklasično: beneficium cedendarum actionum = pravna dobrota odstopljenja tožb (institut, ki spada v kategorijo cessio neccessaria)
– z upnikovo tožbo lahko uveljavlja regres glede na njihovo notranje razmerje in zahteva sorazmerno povračilo plačanega
– govotimo o regresnem zahtevku
• ugovori solidarnih lastnikov so skupni, razen če gre za strogo osebni dogovor (pactum de non petendo = dogovori se z upnikom, da ne bo štel obveznosti)
– in rem = ukinja obv. za vse sodolžnike, tudi, če je sklenjen samo z enim, lahko ta ugovor uveljavljajo vsi; upnik se odpove temu, da terja izpolnitev obveznosti (izpolnitev predmeta obveznosti)
– in personam = sklenjen samo z osebo; dogovori se, da samo osebe ne bo terjal
Vsak od solidarnih lastnikov, od katerega upnik zahteva izpolnitev, lahko uveljavlja v pobot terjatev (lahko uveljavlja torej tujo terjatev)
- pobotanje se upošteva v regresu
Tipičen primer pasivne solidarnosti: POROŠTVO
83
pobot v aktivni in pasivni solidarnosti
pasivna
Vsak od solidarnih lastnikov, od katerega upnik zahteva izpolnitev, lahko uveljavlja v pobot terjatev (lahko uveljavlja torej tujo terjatev)
aktivna
dolžnik lahko proti upniku uveljavi v pobot terjatve ki jih ma proti ostalim upnikom
84
pobotanje: terjatvi morata biti medsebojni, od tega pa obstajata izjeme:
1) solidarni dolžnik, ki lahko v pobot uveljavlja drugega dolžnika (Upnik terja B-ja, čeprav ima terjatev do A-ja. B bo lahko kot solidarni sodolžnik uveljavljal tujo (A-jevo) terjatev)
2) odstopljeni dolžnik
85
aktivna solidarnost
= več subjektov na upnikovi strani (soupniki)
• vsak od soupnikov sme zahtevati izpolnitev od dolžnika
• ko dolžnik enemu izpolni, postane prost => in solidum
NASTANEK
1. Solidarno razmerje nastane z akcesorno stipulacijo:
a) pri adstipulaciji si je dalo od dolžnika obljubiti isto dajatev več soupnikov (aktivna solidarnost)
- 2 upnik: “mi obljubiš dat istih 10”
b) pri adpromisiji je upniku isto dajatev obljubilo več sodolžnikov (pasivna solidarnost)
2. solidarno razmerje je nastalo tudi, ko je bilo več dedičev obremenjenih z damnacijskim
volilom oz. je bil dedič dolžan dati volilo več volilojemnikom
- damnacijsko volilo = dedič je zavezan prepustiti predmet volila volilojemniku
- volilo naklonjeno dvema => izpolnitev enemu, prost dedič
3. tudi pri drugih obveznostih, če sta se stranki tako dogovorili
• kupo-prodaja, locatio conductio, shranjevalna, posodbena pogodba, oporoka ...
! Solidarna obv. ne nastane samo z besedami stipulacije, temveč tudi z drugimi pogodbami.
Določene okoliščine učinkovale erga omnes, druge zgolj inter partes
a) nasproti posameznemu (posamično učinkovanje):
• pactum de non petendo in personam
• dolžnikova zamuda
• krivna povzročitv nemožnosti izpolnitve
• izguba statusa
• confusio
b) nasproti vsem (generalno učinkovanje):
• izpolnitev obveznosti ali odpust dolga (npr. z akceptilacio)
• novacija
• naknadna nezmožnost izpolnitve
• v korist sodolžnikov: upnikova zamuda, poravnava, zastaranje, pactum de non petendo in rem
• sprva prot vsem v kšnih razmerjih tud litiskontenstacija, ki jo je upnik sklenil z enim od sodolžnikov (konsumptivni učinek: upnikova tožba s tem porabljena, ne mor tožt nbenga več, tud če ne zmaga) -> vendar že pr klasikih, predvsem v bonae fidei upnik lah terja druge dokler ni poplačan
⬇️
Litis kontestacija (med upnikom in sodolžnikom)
• sprva učinkovala proti vsem => konsumptivni učinek (ko upnik porabi tožbo, ne more terjat ostalih, tudi, če je toženec oproščen)
• klasično pravo (predvsem bonae fidei) in danes: terja lahko tudi druge, dokler ni v celoti poplačan
86
regresna pravica
= pravica do povračila
• regresni zahtevek = zahteva poplačilo sorazmernega dela plačane terjatve (sodolžnik)/izpolnitve obv. (soupnik)
• odvisna od medsebojnega razmerja
- mandat: mandatna tožba
- mandant naroči naj si B da obljubit od dolžnika
- družbena pogodba (soupniki so družbeniki): delitvena tožba
• postklasično pravo (poimenuje pa obče pravo): beneficium cedendarum actionum = pravna dobrota odstopljenja tožbe
- dolžnik, ki je izpolnil celotno obv., je lahko od upnika zahtval odstop terjatve proti sodolžnikom in s tem zahteval povrnitev sorazmernega dela od sodolžnikov
pri regresu pomagali z
1. beneficium cedendarum actionum
- ta odstop dovoli splošno šele JP
- prej ima porok proti upniku, ki mu ni želel odstopit terjatve, na voljo e* doli
- ker obv. z izpolnitvijo ugasne, »ođivijo« s fikcijo, da je porok terjatev kupil in jo lahko
uveljavlja proti dolžniku
2. beneficium divisionis (ker proti soporokom nima regresnega zahtevka ma pa to)
- proti soporokom nima regresnega zahtevka => ! izjema: če kot njihov mandatar plača celotno obv.
- ima pa beneficium divisionis (zahteva porazdelitev med vse plačevite soporoke => upnik naj terja vse te glede njihovega dela)
zapiski iz poroštva:
• če porok izpolni obv. upniku, ker ta ni prišel do poplačila pri dolžniku => lahko zahteva povračilo tega, kar je izpolnil (regres)
• plača nekaj, česar ni koristil (primer intercesije
• s pravno dobroto odstopljenja tožbe (beneficium cedendarum actionum) lahko od upnika zahteva, da mu odstopi tožbe do dolžnika - omogoča regres
– s tem terja dolžnika in zahteva povračilo tistega, kar je plačal
- kako je delal odstop terjatev: najbrž je smel porok prot upniku ki mu ni hotu terjatev dat uveljavljat exceptio doli -> ko jo dobi, s fikcijo da je porok terjatev kupil oživijo obveznost za uveljavljanje regresnega zahtevka (ker je prej z izpolnitvijo ugasnila)
- ta pravna dobrota je šele pri Justiju (globoko pr nemu, po 534)
• pri cesiji: nekaj sili upnika, da terjatev odstopi; tudi če ne želi ima porok to pravico
• porokov regresni zahtevek je bil odvisen od konkretnega razmerja med dolžnikom in porokom:
– tožba iz mandata
– tožba iz poslovodstva brez naročila
– odstop upnikovih terjatev poroku
- prevzame poroštvo kot dolžnikov dolžnik: praviloma pobot zahtevkov
- kljub prepovedi ali z darilnim namenom: ne more uveljlavljati
• porok proti soporokom NIMA regresnega zahtevka
87
2 instituta v zvezi s pasivno solidarnostjo
1. beneficium divisionis = pravna dobrota delitve
• upnik lahko toži vse solidarne lastnike (sodolžnike) hkrati, ki bivajo v istem kraju in so plačeviti)
2. beneficium cedendarum actionum = pravna dobrota odstopljanja tožb
• omogoča regresni zahtevek: stranka, ki je nekaj izpolnila za drugo stranko, lahko od druge zahteva povračilo.
- Torej, če eden izmed solidarnih dolžnikov izpolni obveznost, ostali postanejo prosti.
- Ali bo lahko od ostalih sodolžnikov zahteval regres?
- Od upnika si da odstopit tožbo in s to tožbo bo od ostalih zahteval poplačilo / povračilo / regres glede na notranje razmerje (dolžnik, ki je izpolnil solidarno obveznost, je lahko z upnikovo terjatvijo nastopil proti preostalim sodolžnikom in od njih zahteval povrnitev sorazmernega dela)
- to nima nič s solidarno obveznostjo, gre za razmerje med sodolžniki (med seboj si morajo vsi porazdeliti breme izpolnitve, ki jo je v korist vseh opravil dolžnik, ki je obveznost dejansko izpolnil)
• Spada med cessio necessaria
• Primer: če je upnik A-ja tožil, je zahteval odstop tožbe od upnika in z upnikovo tožbo bo zahtreval regres/sorazmerno poplačilo, za to, kar je plačal - govorimo o regresnem zahtevku
• Ugovori solidarnih dolžnikov so upniki, razen če ne gre za strogo osebni ugovor
88
pogodbe v korist tretje osebe
RP je imelo do tega odklonilo mnenje, saj so izhajali iz predpostavke, da lahko obligacijsko razmerje učinkuje le med strankama => sprememba šele v postklasičnem in JP
NI mogoča pogodba v breme 3.osebe!!!
• s pomočjo pogodbene kazni mogoče doseči izpolnitev tretjemu, ki pa izpolnitve ne more zahtevati
• postklasično in JP: za možnost tožbe tretjega
• (to že klasiki zagovaejajo) izjema za posojilno pogodbo (svoj denar da kot posojilo v tujem imenu (posojilodajalčevem) in vseeno dobi tožbo)
- potrebno zaradi širitve na posredno posojilo = posojilna pogodba kjer posojilodajalec posojilojemalcu ni neposredno izročil posojila
• klasično: zavrača tudi pogodbe v korist dediča/pogodbo, ki bi jo bilo treba izpolniti po smrti
- neveljavno: obljubit po smrti; obljubit po očetovi smrti (velja kot da si da obljubit oče po smrti); obljubit na dan pred smrtjo
- JP odpravi to omejitev: stipulacija velja tudi, če se nanaša na čas po smrti ali na dan pred njo
Naše pravo: pogodbe v korist 3. osebe (JA), v breme (NE)
89
osebe pod oblastjo - kak je oče odgovoren
• odgovornost nosilca oblasti za delikte in poslovne obv. osebe pod oblastjo, lahko na nek način uvrstimo pod pogodbo v breme tretje osebe (argumenti proti poglej gor)
Razlika med adjekticijskimi in noksalnimi tožbami
• Noksalne (actiones noxales): noksalna odgovornost imetnika oblasti je za deliktne obveznosti oseb pod oblastjo
• Adjekticijske (actiones adiecticiae qualitatis): adjekticijska odgovornost imetnika oblasti je za pravno-poslovne obveznosti oseb pod oblastjo
1. odgovornost za delikte
• z vednostjo/po njegovem naročilu: podrejena oseba je zgolj podaljšana roka nadrejene osebe => šteje se kot da je lastnik to sam storil => oškodovanec lahko toži nadrejeno osebo
• brez vednosti nadrejene osebe: noksalna odgovornost = oškodovanec lahko toži nadrejeno osebo, ki bo zavezana plačati znesek obsodbe, vendar pa bo lahko namesto tega smela
oškodovancu izročiti podrejeno osebo, ki je storila delikt => tipičen primer facultas alternative
• Ne veži na poslovne sposobnosti!!! => o noksalni odgovornosti lahko govorimo samo kadar gre za delikte!
• NOXA CAPUT SEQUITUR = noksalna odgovornost je vezana na storilca
- Primer: moj suženj vam je storil delikt, potem pa sem jaz tega sužnja prodal 3.osebi.
- na podlagi tega načela bo zdaj oškodovanec tožil 3. osebo in ne mene.
- na podlagi kupno-prodajne pogodbe pa bo smel kupec sužnja tožiti mene (stvar je imela napako)
2. odgovornost za poslovne obveznosti
• Kako nadrejena oseba odgovarja na podlagi PP-ja, ki ga je sklenila?
- Nadrejena oseba pridobiva, vendar načeloma ne odgovarja (izjeme so navedene spodaj).
• Suženj/sin pod očetovo oblastjo je poslovno sposoben => problem: nimata premoženjske sposobnosti (vse kar pridobita, pridobita za nadrejeno osebo)
- suženj odgovarja naturalno (veljavno lahko izpolni PP, nasprotna stranka pa ga ne mora terjati, ker nima pravne subjektivitete)
- sin je civilno zavezan (nasprotna stranka ga sme tožiti => kljub obsodbi bo izvržba neuspešna, ker nima svojega premoženja)
• pretor da na voljo adjekticijsko tožbo zoper nosilca oblasti v zvezi s poslovnimi obv.
90
Razlika med adjekticijskimi in noksalnimi tožbami
• Noksalne (actiones noxales): noksalna odgovornost imetnika oblasti je za deliktne obveznosti oseb pod oblastjo
• Adjekticijske (actiones adiecticiae qualitatis): adjekticijska odgovornost imetnika oblasti je za pravno-poslovne obveznosti oseb pod oblastjo
91
tožbe zoper nosilca oblasti iz naslova sinovega posla IN poslov svojepravnih oseb (zaradi malomarnosti pri izbiri)
Tožba zoper nosilca oblasti iz naslova sinovega/sužnjevega posla je mogoča v treh primerih:
1) a* quod iussu = če je PP sklenjen na podlagi izrecnega pooblastila (iussum) ali naknadno odobren
- prisega oz. izjava nadrejenega (lahko brezoblična), da bo spoznala kot obvezen PP, ki ga bo oseba sklenila s 3.osebo => izrecno pooblasti sina ali sužnja, da sklene določen PP
- »skleni na mojo nevarnost s sinom/sužnjem«
- odgovarja neomejeno
2) a* de in rem verso = tožba glede tistega, ker je bilo obrnjeno v očetovo/gospodarjevo premoženje
- na podlagi in v mejah svoje obogatitve
- če ima nosilec oblasti od tega posla premoženjsko korist (versio in rem) => tožba glede na »obogatitev«
- nekaj obrnjeno v toženčevo (gospodar, oče) imetje/premoženje brez volje nadrejenega
- Primer: Suženj vzame posojilo, da je lahko njegov lastnik dal svoji hčeri doto.
3) a* de peculio = za primer pekulija (ni potrebna niti odobritev niti vednost)
- za vsak posel, ki ga sklene oseba pod oblastjo in ima pekulij
- odgovornost omejena z višino pekulija => jamči do višine vrednosti pekulija z vsem svojim premoženjem (dolžnik je ob izvržbi posegel po celotnem premoženju, a ne sme zahtevati več, kot znaša pekulij)
- sicer ne moremo govoriti o tem, da nosilec oblasti dejansko odgovarja z vsem svojim premoženjem, saj je imel sin/suženj na pekuliju de facto pravico (kot lasnik)
- nosilec oblasti nastopal kot priviligiran upnik (lahko odštel morebitne svoje terjatve (ni smel vse na sebi porabit - a* tributoria)
- pekulirano tožbo možno uveljavljat še 1 leto po prenehanju oblasti (če je blo pekuliarno premoženje še v rokah očeta / dediča)
- odgovornosti izognil tako, da sinu ali sužnju ni odobril pekulija
- Primer: Stranka, ki je sklenila PP s sužnjem lahko toži sužnjevega lastnika => zahteva lahko toliko kolikor je bila vrednost pekulija.
Posli (tudi svojepravnih) oseb:
*culpa in eligendo - malomarnost pri izbiri
1) a* institoria (postavitev nameščenca) = proti lastniku obrata za posle, ki jih je sklenil name ščenec, v okviru poslovnega predmeta
- institor = nameščenec (svobodna oseba zunaj oblasti, ki jo je nekdo zaposlil pri sebi)
- za obveznosti iz teh PP, v okviru nameščenčevega delogroga, jamči nadrejena oseba => zavezana neomejeno
- 3. oseba (sopogodbenik) ima tožbo proti lastniku glede celote (tudi, če je nameščenec plačevit)
- obv. lahko omeji/izključi, z vidnim obvestilom v obratu
- tudi actio quasi institoria = je širša in je bila na voljo za posle oskrbnika premoženja (procurator omnium bonorum) => po navadi je šlo za osvobojenca, ki je še naprej skrbel za PP svojega patrona => nekdo, ki je bil kot suženj postavljen, da je opravljal
posle namesto svojega lastnika je bil pod oblastjo (adjekticiska tožba), ko je bil osvobojen pa se je razmerje spremenilo (ni bil več pod oblastjo lastnika), zato se je s pomočjo actio quasi instititoria uvedel način, da se toži nadrejenega
- Primer: nekdo zaposli tujega sužnja ali svobodno osebo, ta nameščenec je opravljal posle v okviru svojih pristojnosti.
2) a* exercitoria (postavitev kapitana) = proti ladjarju za obv. kapitana ladje v zvezi z opravljanjem svojega dela
- poseben primer a* insitoria
- ladjar odgovarja za posle v okviru kapitanovega delokroga
- Primer: ladjar (excertitorio navis) je skrbel za ladijske posle. Če je imel več ladij, je za vsako ladjo zaposlil kapitana. Kapitan je kot njegov zaposleni sklepal PP, ki so bili vezani na pomorske prevoze.
- Koga sme tisti, ki je sklenil PP s kapitanom tožiti? Brodnika (lastnik ladje) in sicer za posle, ki jih je sklenil kapitan v mejah svojega delokroga
- princip adjekticijske odgovornosti se tukaj uveljavlja samo za posle, ki jih oseba sklene v krogu svojega delokroga
- Primer: Prodajamo žemljice, nasprotna stranka toži nadrejeno osebo. Če bi zraven prodajali še nekaj svojega, pa ne gre za delokrog in nadrejena oseba ne jamči iz takega PP
!!! actio tributoria NI adjekticijska tožba !!!
- v zvezku poglej kaj tocno je ta tožba
- Suženj dobi peculium in začne trgovino z žitom. Od več oseb si sposodi denar. Posel propade. Gospodar vzame večji del peculia zase in le nekaj malega razdeli upnikom. → Upniki ga lahko tožijo z actio tributoria, da se premoženje razdeli sorazmerno vsem.
92
poroštvo (+ razvijanje)
= osebno jamstvo za izpolnitev tuje obveznosti. Porok se za izpolnitev tuje obveznosti zaveže upniku poleg dolžnika.
• institut, ki ima namen zavarovati terjatev
• zastavna pravica stvarno jamstvo (za poplačilo terjatve jamči stvar; če terjatev ni plačana ZU stvar proda)
• poroštvo je osebno jamstvo (poleg dolžnika jamči za izpolnitev obv. oseba) => poleg dolžnika se zaveže nekdo tretji, da bo plačal, če dolžnik ne bo
* ne pozabit da lahko tu pobotanje!
Solidarnost/subsidiarnost in konsumptivni učinek
• sprva solidarno (upnik terja tistega, ki bo bolj verjetno izpolnil => vrstni red ni pomemben) + konsumptivni učinek litis kontestacije (ko toži enega tožbeni zahtevek ugasne in ne more izterjat od drugega)
• subsidiarno samo v primeru izrecnega dogovora = porok se zaveže za toliko, kolikor upnik ne bo izterjal od dolžnika
- tj. odškoditveno poroštvo (fideiussio indemnitatis) = ni pravo poroštvo, temveč garancijska pogodba => ker sta 1) dve samostojni obv., kjer je druga je 2) pogojna
- B dolguje pod pogojem, da ne bo mogoče izterjati od A-ja
- če je A tožen, B ne postane prost (ni še gotovo)
- če A izpolni, B ne postane prost, ker še sploh ni odgovarjal
- B-ja ni mogoče tožit v času visečnosti pogoja
• pravo subsidiarno poroštvo šele v JP
- če upnik terja poroka pred dolžnikom se brani s ugovorom vrstnega reda (beneficium ordinis)
- JP odpravi tudi konsumptivni učinek litis kontestacije (če upnik ni poplačan, lahko terja od poroka tudi po l.k.)
• po razvitem pravu je subsidiarno = porok je zavezan plačati, če dolžnik ne plača
• Poroštvo nudi manj varnosti, ker je ravno tako potrebno peljati postopek in reskirati, ali po porok plačevit. Za manjše zneske se načeloma zagotovijo s poroštvom, za večje pa z zastavno pravico.
93
načini za ustanovitev poroštva
najstarejše:
1) adpromijo (adpromissio) => z akcesorno stipulacijo (adpromisijsko poroštvo) = obstaja obv. iz stipulacije (običajno se zavežejo za denarni znesek s stipulacijo) -> nastane solidarna obveznost
- primer fidejusiskega poroštva
- fidejusijsko poroštvo se je pojavilo kasneje, verjetno v zadnjem stoletju republike. Porokova zaveza je nastala, ko je pritrdilno odgovoril na upnikovo vprašanje ali ”odreja da naj bo dolžnikov dolg na njegovo poštenje”. S tem poroštvom (izrinilo starejši obliki - sponzija in fidepromisija), se je lahko zavezal tudi tujec. Vrh tega ni bilo več omejeno samo na stipulacijske obv - lahko prevzel poroštvo za katerokoli obv. V JP se ohrani le še to
- akcesornost, oblicnost, nesubsidiarnost (do JP), solidarnost,
- akcesornost - porok se ni mogel za več ali pod strožjimi pogoji zavezat (lahko pa za manj)/+ zavezal za največ tako dolgo, dokler je obv obstajala —> ko ugasne, ugasne porokova
- PRP 350: Razlikuj med adpromisijo (akcesorno stipulacijo) in pasivno delegacijo (novacija => sprememba dolžnika)
- sponzija (rim drž) + fidepromisija ->strogo osebni + X podedljivi * pravi adpromisiji (mogoči le v zvezi s stipulac obv)
2) kreditvnim naročilom (mandatum qualificatum)
- „inherentna subsidiarnost“ (načelo: mandatar ne sme od mandata imeti niti koristi niti škode)
3) receptom (receptum argentarii) = pakt, ki postane iztožljiv po pretorskem pravu
- brezobličnost, bankirjeva kredibilnost
4) konstitutom (constitutum debiti alieni) = nekdo obljubi, da bo plačal tuj dolg
- brezobličnost, dolocitev dneva izpolnitve
- veljavnost konstituta, četudi se je konstituent zavezal za vec kot je znašala dolžnikova obveznost
94
adpromisijsko poroštvo
= poroštvo nastalo z akcesorno stipulacijo
• najstarejša oblika poroštva
• porok (adpromisor) se zaveže poleg dolžnika (promisorja) z akcesorno stipulacijo (adpromisijo)
• akcesornost, obličnost, nesubsidiarnost (do Just.), solidarnost
• 3 oblike poroštva glede na uporabkljen glagol, vsem pa je skupna obljuba
a) sponzijsko (sponsio): le za rim. državljane
b) fidepromisijsko (fidepromissio)
==> ti dve: strogo osebni, nista podedljivi, pravi adpromisiji (mogoči le v zvezi s stipul. obv.)
c) fidejusisko (fideiussio): v zadnjem stol. rep.
- nastsanek: »Ali odrejaš, da bo dolžnikov dolg na tvoje poštenje?« »Obljubim.«
- izrine stari obliki, možno tudi za tujce
- za katerekoli obv.
- v JP se ohrani samo še fidejusisko
• akcesorna porokova obv., ki ne more obstajati brez glavne terjatve: ko ugasne dolžnikova, ugasne porokova
• obstaja obv. iz stipulacije (običajno se zavežejo za denarni znesek s stipulacijo)
– »Ali mi obljubiš dati 100?«, »Ja.« => Upnik nato nekoga 3. vpraša »Ali mi obljubiš, da boš dal isto?«, »Obljubim.«
– tako nastane nova obv. poleg stare
– nastala je pasivna solidarna obv. (en upnik, več dolžnikov), kar pomeni, da lahko upnik toži katerega koli od sodolžnikov (dolžnika ali poroka), ko en plača pa postanejo ostali prosti
• porok se NE more zavezati za več ali strožje (lahko ze za manj ali mileje) kot dolžnik
– Primer: Dolžnik je dolžan 100, porok ne more bit dolžan 150. => ničnost
– Primer: Dolžnik je zavezan s pogojem, porok se zaveže brez pogoja (strožje). => ničnost
• možnost naknadne razširitve, če izhaja iz glavne obv.
– npr.: porok odgovarja za zamudne obresti – dolžnikova zamuda)
• porok ima vse dolžnikove (in svoje) ugovore (izjemoma ne osebnih dolž. – pactum de non petendo in personam) + v pobot sme uveljaviti nasprotno dolžnikovo terjatev
iza:
vsem oblikam tega poroštva so skupna nekatera pravila:
a) porok se ne more zavezat za več kot dolg ali pod strožjimi pogoji (če se, je zaveza nična), lah se pa za manj in pod milejšimi pogoji (lah se pa če se dolžnik zaveže brezpogojno porok zaveže z rokom ali pod pogojem)
b) porokova obveznost je akcesorna in z dolžnikovo ugasne (zaveže se največ za toliko, kolikor je visoka, in najdalj za to, kolikor časa obstaja)
c) porokova obveznost se je lahko naknadno razširila, če je to izhajalo iz glavne obveznosti (odgovarja npr. za zamudne obresti)
d) porok MORA uveljavljat vse svoje in dolžnikove ugovore, razen strogo osebnih (lah na pactum de non petendo in rem, ne pa in personam) in njegove nasprotne terjatve sme uveljavljat v pobot (kr drgač regres ni fer)
• osebni: p.d.n.p. in personam, ugovor kolikor zmore
• neosebni (mogoči): ugovor pravnomočno odločene zadeve, exceptio doli, ugovor prisege, quod metus causa, p.d.n.p. in rem
e) več soporokov odgovarja solidarno, vendar cesar Hadrijan uvede pravno dobroto delitve (beneficium divisionis), s katerim lahko soporok, ki ga upnik terja na celoto, zahteva, da zahtevek porazdeli med vse plačevite soporoke in s tem v resnici postane deljena obveznost (če ga ne izkorist, lah terja sam od glavnega dolžnika, ne pa od soporokov)
f) v klasičnem pravu ma litis z enmu (dolžnikom ali porokom) konzumptivni učinek, po Justiju pa solidarne obveznosti in tudi poroštvo tega več nima in se lah toži najprej enega in pol druge, dokler ni v celoti poplačan
g) Justi uvede tudi pravo subsidiarnost s pravno dobroto vrstnega reda (beneficium ordinis oz. excussionis), po kateri porok če ga dolžnik najprej terja se lah prtož
95
beneficium divisionis
beneficium ordnis
beneficium cedendarum actionum
beneficium divisionis = pravna dobrota delitve
- uvede hadrijan
- soporok, ki ga upnik terja na celoto, lahko zahteva porazdelitev med vse plačevite poroke v tistem kraju
– upnika prisili, da zahtevek porazdeli med vse plačevite soporoke - postane deljena obveznost
- v bistvu je to deljena obveznost soporokov
- proti soporokom nima regresnega zahtevka => ! izjema: če kot njihov mandatar plača celotno obv.
beneficium ordinis = pravna dobrota vrstnega reda (konec razvoja pri adpromisijskem poroštvu, saj postane s tem postane subsidiaren)
- justi uvede (zraven tega je tudi odpravil konsuptivni učinek litiskontestacije - nima veze s tem)
beneficium cedendarum actionum = pravna dobrota odstopljenja tožbe - lahko od upnika zahteva da mu odstopi tožbe do dolžnika
- s tem terja dolžnika in zahteva povračilo tistega kar je plačal
— omogoča regres
• kako je delal odstop terjatev: najbrž je smel porok prot upniku ki mu ni hotu terjatev dat uveljavljat exceptio doli -> ko jo dobi, s fikcijo da je porok terjatev kupil oživijo obveznost za uveljavljanje regresnega zahtevka (ker je prej z izpolnitvijo ugasnila)
• ta pravna dobrota je šele pri Justiju (globoko pr nemu, po 534)
• prej ima porok proti upniku, ki mu ni želel odstopit terjatve, na voljo e* doli
• ker obv. z izpolnitvijo ugasne, »ođivijo« s fikcijo, da je porok terjatev kupil in jo lahko uveljavlja proti dolžniku
96
kaj se zgodi če je več porokov
soporoki -> solidarna odgovornost
• več soporokov (soporoki) => solidarna odgovornost (en plača, ostali prosti)
• ! soporoki ne morejo uveljavljati regresnega zahtevka med sabo
• Hadrijan uvede pravno dobroto delitve (beneficium divisionis) = soporok, ki ga upnik terja na celoto, lahko zahteva porazdelitev med vse plačevite poroke v tistem kraju
– upnika prisili, da zahtevek porazdeli med vse plačevite soporoke
- v bistvu je to deljena obveznost soporokov
97
razvoj poroštva
1. v zgodnji fazi pasivna solidarnost
• adpromisijsko poroštvo = dolžnik je pri stipulaciji promisor, ta, ki obljubi zraven pa je adpromisor
• upnik lahko toži ali dolžnika ali poroka
2. postklasično: poroštvo postane subsidiarno
• Justinijan (l. 535) porok dobi namreč beneficium ordinis = pravna dobrota vrstnega reda (konec razvoja pri adpromisijskem poroštvu, saj postane s tem postane subsidiaren)
• najprej toži torej dolžnika, če pri njemu ne dobi poplačila, lahko toži poroka
Ko upnik sklene litis kontestacijo z enim dolžnikom, izgubi možnost terjati drugega sodolžnika, kar je za upnika neugodno (ni nujno, da je z litis kontestacijo že tudi poplačan).
• Justinijan ta konsumptivni učinek odpravi, kar pomeni, da lahko upnik toži tudi poroka, če pri dolžniku ne pride do poplačila (tako kot danes) => toži dokler ni v celoti poplačan
98
kreditno naročilo
mandatum qualificatum
„inherentna subsidiarnost“ (načelo: mandatar ne sme od mandata imeti niti koristi niti škode)
*možnost nastanka poroštva z mandatom: naročilo, naj zanj prevzame poroštvo => mandatar, ki sprejme naročilo, se zaveže še z adpromisijo kot porok (glej gor - adpromisijsko?)
Z mandatom pa nastane še eno, poroštvu podobno razmerje => mandatum qualificatum
• naročilo, da naj nekomu tretjemu da posojilo (mandatar – posojilodajalec, 3. oseba/dolžnik – posojilojemalec, mandant – kot porok, če dolžnik ne vrne posojila)
• tožba iz posojilne: zahteva vrnitev posojila => če je neuspešen pa povrnitev stroškov in škode (dejansko zneska posojila) od mandatarja
• mandant vlogo poroka, ki posredno (prek naročila) jamči za izpolnitev obv.
- ima ugovore dolžnika
- zahteva odstop tožbe zoper dolžnika
- več mandantov: beneficium divisionis
• JP sprejme to kot redno obliko poroštva (zato lahko te tri stvari gori uporablja)
99
constitutum debiti alieni
= brezoblična konstituentova obljuba, da bo v določenem času izpolnil tujo (denarno) obv.
• nekdo obljubi, da bo plačal tuj dolg
• brezobličnost: velik napredek upoštevanja obličnosti: te obličnosti ni, ker je dovolj neformalna obljuba (na podlagi brezobličnega dogovora, postane porok)
• bistvno: določitev dneva izpolnitve
• veljavnost konstituta, četudi se je konstituent zavezal za vec kot je znašala dolžnikova obveznost
• iztožljiva porokova obveznost
• klasično (le za denarne obv.), JP (splošno; dogovor obravnavajo kot poroštvo)
100
receptum argentarii
= pakt, ki postane iztožljiv po pretorskem pravu
• argentarius = bankir
• v primerih, ko se bankir zaveže, da bo plačal namesto dolžnika (komitenta)
• posebnost, da obv. nastane z golim dogovorom (receptum = sprejem), ko bankir sprejme, da bo poravnal dolg in s tem postane porok
101
intercesija
= vstop v tujo obveznost oz. prevzem tuje obveznosti
• poroštvo je eno od oblik oz. vrst intercesij
• nekdo je zavezan plačati nekaj, česar NI sam koristnik
• Primer: Dolžnik je dobil posojilo, ni ga vrnil in plačati bo moral zdaj porok, ki tega sploh ni koristil
3 vrste
- komulativna
- privativna
- tiha
senatus consultum (SC) Vellaeanum
102
vrste intercesij
1) kumulativna - v obliki poroštva
- dolžnik in intercedent sta zavezana skupaj (možno je tožiti oba)
- upnik bo lahko tožil dolžnika, če pri njem ne pride do poplačila, lahko toži poroka
- tipičen primer: poroštvo
- ima dve tožbi
2) privativna - prevzem dolga
- na začetku zavezana tako dolžnik kot intercedent, potem pa dolžnik pride iz zaveze, ostane samo intercedent (npr. prevzem dolga) nekdo se zaveže, da bo plačal tisto, kar je bil dolžnik dolžan, na podlagi volje strank je stara obveznost ugasnila, stari dolžnik je s tem prišel iz zaveze
- npr.: prevzem dolga (dolžnik pride iz zaveze, jamči samo tisti, kar je intercediral)
- tožba samo proti intercedentu
3) tiha
- nekdo dejansko prevzame obveznost (vzame posojilo in ga izroči koristiku)
- intercedent je formalno dolžnik, dejanski koristik pa ni stranka razmerja
- Primer: A vzame kredit na banki, dejanski koristnik je B. Zavezanec iz posojila je A, B pa se verjetno zaveže A-ju povrniti prejeto.
103
SC Vellaeanum
(1/2 1. stoletja) = prepoveduje intercesijo žensk (ne gre za neposredno prepoved, ampak to dosežejo na eleganten način).
• ženskam je prepovedano intercedirati = prevzemati tuje obveznosti
• intercesija ženske ne ustvarja niti naturalne obveznosti
- ženska je lahko intercedirala (nastopala kot porokinja), vendar je ni bilo mogoče tožiti (ni bila iztožljiva)
- tudi če je plačala dolžnikovo obveznost X zahtevala nazaj —> razen da je dokazala da ni vedela za pravno dobroto senatovega sklepa
• intercedentka je lahko zoper upnikovo terjatev uveljavljala ugovor senatovega sklepa
- če je kljub temu izpolnila, tega ni mogla zahtevati nazaj, RAZEN če je dokazala, da ni vedela za ta sklep (za pravno dobroto senatovega sklepa)
• pretor je upniku, ki ni mogel terjati intercedentke, pomagal s tožbami proti tistemu, za katerega je ženska intercedirala
a) kumulativna (poroštvo): porok nima probleme, terja od dolžnika
b) privativna (pasivna delegacija): obnovi terjatev proti prvotnemu dolžniku – a* restitutoria
c) tiha: omogoči tožbo zoper dejanskega koristnika – a* institutoria
- Primer: Ženska vzame posojilo od upnika, ki ga ne koristi sama, ampak ga prepusti 3. osebi (upnik nima tožbe proti dejanskem koristiku) => Pretor pomaga s tožbo a* institutoria (vzpostasvi tožbo; da novo tožbo, ker žensko ni mogoče tožiti, bo lahko upnik tožil 3. osebo).
- z obema tožbama mogoče zahtevat povrnitev v prejšnje stanje
⬇️
• JP omili klasično stališča: ženksa je veljavno intercedirala samo z javno listino – ! oblično
- intercedentka se na senatov sklep NI mogla sklicevati, če je z javno listino izjavila, da intercedira odplačno
- nikoli ni mogla intercedirat za moža
- če se je odrekla ugovoru, da bi postala varuhinja svojih otrok
• doživi recepcijo v srednjeveških mestih
• vrednostni vidik: 1) ponižujoč odnos do žensk ali 2) poskus obvarovanja njihovega premoženja (predvsem pred možmi
- podobno kot Lex Laetoria (v zvezi z nedoletnimi) in SC Macedonianum (v zvezi z denarnimi posojili sinovom pod očetovsko oblastjo)
- intercesije ne prepoveduje, le odvezuje odgovornost žensk za prevzeto obv. (Ulp.: zardi slabosti svojega spola bolj izpostavljene in žrtve)
104
pogodbena razmerja
Pogodba = PP, ki nastane s soglasjem volj pogodbenih strank in s katerim se ustanovi, spremeni ali ukine pravno razmerje.
1. KONTRAKTI = obligacijska razmerja, ki nastanejo na podlagi soglasja in za katere je vnaprej predvidena tožba.
• samostojno iztožljive pogodbe
• ozžji od. slo. izraza pogodba: vsaka pogodba ni kontrakt, vsak kontrakt pa je pogodba
2. PAKTI = brezobličen dogovor, ki praviloma ni samostojno iztožljiv.
• pogodba, ki ni kontrakt
POGODBENA RAZMERJA
• sistem rimskih akcij je omejen => inominatni kontrakti razširijo sistem
• v okviru prisilnih predpisov + splošno sprejetih moralnih norm = možno prosto oblikovanje vsebine pogodbe => soglasje + ostali pogoji = pogodba začne učinkovati
• ustvarja upravičenja in obv.; načeloma obligacijskopravni učinki, izjemoma stvarnopravni
- posojilna pogodba: prepustitev v last posojilojemalca
- hipotečna pogodba: nastane ZP
• vsa pogodbena razmerja so dvostranksa (dvostranski PP) = nastanejo s soglasjem volj dveh strank
• to ne pomeni, da sta obe stranki hkrati tudi upravičeni in zavezani => enostransko & dvostransko zavezujoče (obvezujoče) pogodbe/PP
• tožbe bonae fidei : tožbe stricti iuris
1) enostransko zavezujoče pogodbe (contrarius unilaterales) ena stranka je samo zavezana, druga pa samo upravičena
• predvsem pogodbe stricti iuris: na voljo je ena sama tožba, ki jo ima upnik proti dolžniku
• dolžnik ne more uveljavljati nobenih nasprotnih zahtevkov
• lahko uveljavlja morebitne splošne ugovore (e* doli)
2) dvostransko obvezujoče pogodbe (contrarius bilaterales) = obe stranki sta hkrati upnika in dolžnika
• glede na uravnoteženost upravičenj in obv: nujno (vzajemen PP) in slučajno (nevzajemen PP) dvostransko obvezujoče
a) nujno dvostransko obvezujoče = sinalagmatske pogodbe
- obe stranki sta enako udeleženi na aktivni in pasivni strani = enako upravičeni in zavezani
- ena stranka je obveznost dolžna izpolniti samo, če jo izpolni druga stranka => stranka, od katere nasprotna stranka zahteva izpolnitev, se lahko brani z ugovorom neizpolnjene pogodbe = e* non adimpleti contractus (primer – kupna in prodajna pogodba)
- obe stranki tudi nosita nevarnost naknadne nemožnosti izpolnitve
- vsaka stranka ima tudi na voljo svojo tožbo (kupec – a* empti, prodajalec – a* venditi => zato ponavadi dvojno ime takih pogodbenih razmerij – emptio venditio, locatio conductio)
b) slučajno dvostransko obvezujoče
- bistvena je obveznost ene stranke, ki pa se ji je lahko (ne pa nujno) priključila tudi obveznost druge stranke (zlasti škoda, stroški)
- ob sklenitvi pogodbe se zaveže samo ena stranka
- ena temeljna obveznost, zato ena tožba, ki je na voljo obema (direktna in kontrarna)
1) izpolnitev je mogoče zahtevati z direktno tožbo iz tega razmerja – a* directa
2) priključene obv. pa z nasprotno tožbo – a* contraria
- upravičenja in obv niso (nujno) v ravnotežju -> predvsem eno upravičenje ni pogojeno z drugim
- Primer (nekdo da stvar v neodplačno rabo): Temeljna obveznost je obveznost shranjevalca, da vrne shranjeno stvar. Če pa je imel shranjevalec s stvarjo stroške, je lahko zahteval od položnika, da mu jih vrne
- Primer (mandat): Prevzemnik naročila je zavezan izpolniti naročilo, njegovi zahtevki pa so nastali, če je imel z izpolnitvijo stroške.
105
na izpitu
1. najprej obligacijsko razmerje uvrsti (npr. kaj je stipulacija? Najprej povem, da gre za verbalni kontrakt),
2. potem povej ali gre za kontrakt stricti iuris ali bonae fidei,
3. razmerje definiraj – povej kako nastane (def. ni treba znati na pamet, povedati je treba bistvo) – kaj je predmet obveznosti,
4. pri vsakem razmerju moraš poznati imena strank – slovensko in latinsko!
5. katere tožbe izvirajo iz posameznega razmerja,
6. kaj se s temi tožbami zahteva oz. kaj so obveznosti in dolžnosti strank v razmerju,
7. kako stranki odgovarjata v PP,
8. posebnosti
! Lahko vpraša posamezno razmerje (npr.: kaj je posojilna pogodba) ali pa ožje (Ali je razmerje odplačno ali neodplačno)
NALOGA NA IZPITU:
1) najprej umesti institut
2) latinsko ime
3) imena strank (latinsko in slovensko)
4) tožbe (po latinsko)
5) posebnosti, ki pridejo v latinščini
6) od splošnega k posebnemu !!!
Primer:
1) posojilna pogodba ( mutuum); uvrščano med realne kontraktev; je stricti iuris
2) definicija: ki nastane s tem, ko posojilodajalec prepusti posojilojemalcu določeno količino nadomestih/potrošnih stvari v lastnino; posojilojemalec pa mu je dolžan vrniti enako količino iste vrste in kvalitete (lat. rek)
106
kontrakti
= obligacijska razmerja, ki nastanejo na podlagi soglasja in za katere je vnaprej predvidena tožba.
• iztožljiva obligacijska razmerja
• več vrst kontraktov
• NI enostranski PP (tudi obljuba dote ni enostranski PP, obe stranki morata soglašati)
1) VERBALNI = stranki izrazita soglasje z določenimi besedami
• ustvarjajo obveznosti stricti iuris
• stipulacija (stipulatio), novacija (novatio), obljuba dote (dictio dotis) , obljuba s prisego zagotovljenega dela osvobojenca (iurata operarum promissio)
2) REALNI = nastanejo dejansko tako, da je doseženemu soglasju sledila prepustitev stvari, ki je predmet pogodbe
• posojilna, posodbena (komodat), shranjevalna in zastavna pogodba (pignus)
• razen posojilne pogodbe, ki je stricti iuris, so ostali realni kontrakti bonae fidei
• razen posojilne in nepristne hrambe (ustvarjata stvarnopravne učinke => nastaneta s prenosom LP), ustvarjajo realni kontrakti obligacijskopravne učinke
3) LITERALNI = nastanejo na podlagi soglasja z vpisom v gospodarsko knjigo
• knjigo vodi svojepraven Rimljan
• nastane obv. stricti iuris
4) KONSENZUALNI = nastanejo z neformalno doseženim soglasjem
• kupna in prodajna pogodba (eptio venditio), locatio conductio (zajema najemno/zakupno, delovno in delovršno, podjemno), mandat (mandatum), družbena pogodba (societas)
• druge neformalne dogovore štejejo za pakte
5) *INOMINATNI = brezimni; pretor širi obligacijska razmerja (ki so omejena, zaradi zaprtega sistema akcij) s tem ko da na voljo nove tožbe, ki jih CP ne predvideva (a* praescriptis verbis)
• menjalna, starinarska pogodba in poravnava
V našem pravu pravilo konsenzualnosti pogodb (sklenjene, ko se stranki sporazumeta o bistvenih sestavinah pogodbe). Kljub temu nekatere realne (pogodba o ari; o prevozu blaga v železniškem prometu in dajatev namesto plačila).
107
verbalni kontrakti
= tisti kontrakti, ki nastanejo na podlagi soglasja in uporabe določenih besed
• verbum = beseda; za nastanek potrebno: soglasje + uporaba določenih besed
• obv. nastane sicer na podlagi soglasja, a samo soglasje ni dovolj; za nastanek iztožljive obv. je potrebno uporabiti določene besede
• stricti iuris
• najpomembnejši: stipulacija
RP pozna:
1. stipulacija (stipulatio)
2. novacija (novatio) - podvrsta stipulacije
3. obljuba dote (dictio dotis)
4. obljuba s prisego zagotovljenega dela osvobojenca (iurata operarum promissio)
108
stipulacija
= verbalni kontrakt stricti iuris, ki nastane, ko promisor (bodoči dolžnik) pritrdilno odgovori na vprašanje stipulatorja (bodočega upnika), ali mu bo nekaj dal, storil ali zagotovil.
upnik (stipulator): a* certae credite pecuniae, cond* certae rei in a* incerti ex stipulatu
dolžnik (promisor)
• stranke: upnik (stipulator) in dolžnik (promisor/promitent = tisti, ki je obljubil)
• nastanek: bodoči upnik vpraša bodočega dolžnika: »Ali mi obljubiš dati X?« »Obljubim«
- bolj prav: »B si je dal od A-ja obljubiti.« => poenostavimo z »A je B-ju obljubil.«; tudi: »A je stipuliral (B-ju obljubil).«
• gola obljuba ne zadošča zato ni iztožljiva kot taka => potrebna je obličnost
- »Dal ti bom 100.« => »Ali obljubiš?«, »Obljubim.«
• najbolj trdna oblika zaveze => ideja zvestobe (fides) dani besedi (najsvetejša stvar v življenju – Cicero)
- Rimska družba, temelji na vrednotah, ki jih ljudje upoštevajo – vrednote uveljavlja in živi (razvoj, napredek, niso pa vsi pošteni). Temelj je zvestoba dani besedi.
- s prezirom gledali na Grke in Feničane, kjer se jim je zdel prebrisan človek bolj sposoben
- fides del temeljne rimske kreposti constantia (stanovitnost) => pravičnost v praksi (Cicero: zvestoba dani besedi + resnica)
• ravnanje strank: načelo dobre vere in poštenja/kot se spodobi med poštenimi in brez prevar = UT INTER BONOS BENE AGIER OPORTET ET SINE FRAUDATIONE – Cic.
• najprej se dogovorita potem skleneta stipulacijo (vpr. in odg.) => kasneje tudi zapis v listino, stipulacijska obljuba pa za ustanovitev obv.
– sprva samo verbalna, zapisi kasneje
– klasično: v pogodbene listine dali stipulacijsko klavzulo
– širitev državljanstva na ves imperij: klavzula redna praksa => nima več veze s stipulacijo
predmet more bit isto določen v vprašanju in odgovoru
Z vidika stipulacije, ločimo 3 vrste poroštva (glede na to, kater glagol je bil uporabljem):
1. sponsio
2. fideipromissio
3. fideiussio
109
pogoji za stipulacijo
1. med navzočima strankama
2. enotno pravno dejanje (unitas actus) = vprašanju je moral takoj slediti odgovor
- dopuščali modicium intervalum = zmeren premor ne onemogoča nastanek obveznosti (npr.: samo premislim, ko grem v drugo sobo, in ti povem)
3. sposobnost ustnega sporazumevanja (gluhonemi niso mogli sklenit), govoriti morata obe stranki (utroque loquente)
- prvo ni veljalo tudi če istega glagola ni uporabil pri odgovoru
– konkludentno (prikima) ali molčeče dejanje nista dovolj
4. izrečene določene besede, sprva točno določen glagol
- pogodbena listina je forma ad probationem => instrument na podlagi katere bo olajšano dokazovanje in ne pogoj za veljavnost
- vprašanje in odg. sta se morala skladati (uporabljen isti glagol)
- sprva točno določen glagol (med njimi posebno mesto spondeo - pridržan rimskim državljanom - prvotno mela stipulacija, pri kateri so uporabljali ta glagol verjetno sakralnopravni značaj (oz učinkovala kot prisega), isti pri vpr. in odg. (npr.: spondeo pridržan Rimljanom) ; stisk roke (domnevamo da je to spremljalo, ampak ta obličnost že v civilnem pravu povsem izgubi)
- kasneje: širitev na druge glagole + ni nujno, da sta enaka => klasično: Ključno,da se dolžnik strinja (tudi odg. »Zakaj pa ne?« je dovolj)
5. sprva samo v lat., kasneje ključen sporazum (mogoče s prevajalcem)
- klasično - X pomemben jezik
==> poslej ključen pritrdilni odgovor, ki
1) v celoti odgovarja na upnikovo vprašanje (nesporno soglasje)
2) ne spreminja vsebine
110
povej če so vredu stipulacije:
1
Primer: Ali mi obljubiš, da mi boš dal sužnja Stiha? Obljubim, da bom dal sužnja Pamfila.
2
Primer: Ali obljubiš, da mi boš dal 1000? Obljubim, da bom dal 500.
3
Primer: Ali obljubiš 500? Obljubim, da ti bom dal 1000.
4
Primer: Ali obljubiš, da mi boš dal Stiha ALI Pamfila? Obljubim, da ti bom dal Stiha.
5
Primer: Ali obljubiš, da mi boš dal Stiha IN Pamfila? Obljubim, da ti bom dal Pamfila.
6
Primer: Ali obljubiš, da mi boš dal 1. januarja ali 1. februarja?
1
• zahteva se skladnost odgovora z vprašanjem – obveznost v tem primeru ni nastala (brezoblična obljuba, ki ni iztožljiva)
2
• ni skladnosti odgovora z vprašanjem => Ali je vseeno z interpretacijo možno obveznost ohraniti v veljavi?
• v večjem je vsebovano manjše (IN MAIORE MINUS INEST) => 1000 vsebuje tudi 500e, torej je obveznost veljavno nastala, dolgovanih je 500
3
• tudi v tem primeru je dolgovanih 500 (ker 1000 vsebuje tudi 500).
4
• Ni soglasja, ker ni odgovoril na celotno stipulatorjevo vprašanja
• ALI ni mogoče razbiti na 2 vprašanji
• *drugače pri vsotah: »Ali obljubiš dati 10 ALI 20«, »Obljubim 10.«, ker je v večjem vsebovano manjše
5
• Je veljavno, ker je prišlo do soglasja; konsenz glede Stiha (lahko ga toži na izpolnitev stiha)
• IN je mogoče razbiti na 2 vprašanji => odg. je na eno, zato je zavezan dati Pamfila
6
• Nejasnost kdaj je treba obveznost izpolniti – kdaj bo obveznost zapadla v plačilo? Daljši izpolnitveni čas je v korist promisorja (zato bo obveznost zapadla 1. februarja) .
111
predmet stipulacije
Kaj je lahko predmet tega PP?
• vse kar je po RP predmet obveznosti (dajatev, storitev, opustitev)
• ni nujno, da je predmet obveznosti določen že v sklenitveni fazi – pomembno je, da se ga da določiti v izpolnitveni fazi
• neveljavna pa bi bila stipulacija s katero bi si dal nekdo obljubiti NEKAJ
• Primer: Ali obljubiš, da mi boš dal 10kg krompirja? Nekaj kar je določeno kot predmet PP (certum = določeno).
• Primer: Ali obljubiš, da mi boš dal vse grozdje, ki bo v tvojem vinogradu zraslo naslednje leto?
– incertum = določljivo – ne gre za absolutno nedoločenost, temveč za nekaj, kar ni določeno v sklenitveni fazi, bo pa določljivo v izpolnitveni fazi
• Primer: Ali obljubljaš, da prideš jutri pričati na sodišče? Ni nujno, da gre samo za dajatev, lahko gre tudi za zagotovitev. => Predmet stipulacije ni samo dare, ampak tudi facere in praestare
112
kdaj ni nastala stipulacijska obveznost (če je nekaj manjakalo)
Stipulacijska obveznost NI nastala, če NI bilo SOGLASJA!!!
• če dolžnik želi izigrati upnika in reče, da je ob sklenitvi mislil na drugo stvar => tožba upnika
• je kavzalna (potrebuje podlago – kavzo/namen), lahko pa je abstraktno zasnovana (namen ni
razviden)
– PP z diskretno in indiskretno kavza
– abstraktnost/kavzalnost ima pravne posledice (npr. če nekdo vnaprej obljubi da bo nekaj plačal, čeprav še ni bilo izpolnjene obveznosti)
• abstraktna stipulacija (kavza ni razvidna) = obveznost je lahko nastala tudi, če se podlaga morda sploh NI uresničila (kadar je odpadla)
– v takem primeru je imel dolžnik navoljo e* doli
- postklasično pravo —> e* non numeratae pecuniae + zadolžnico lahko spodbija s posebno tožbo (ne rabiš imena, 2 letni rok, dokazno breme na upniku)
- najbrž je moral upnik dokazat obstoj abstraktno formulirane terjatve
– Ali obljubiš, da mi boš dal 100 zlatnikov?
• kavzalna stipulacija (kavza je razvidna): če je dolžnik dokazal, da posel, ki je podlaga stipulacije (npr. kupna pogodba) NE obstaja, je bil upnik zavrnjen
– Ali obljubiš, da mi boš dal 100 za darilo?
– obljuba kupnine
- če je dolžnik dokazal da posel, ki je bil njena podlaga ne obstaja, je bil upnik zavrnjen. V določenih primerih se je brez izrecne omembe tak pogoj domneval. Če si je npr nekdo dal abstraktno obljubiti določen znesek za soto, se je štelo, da vsebuje pogodba tihi pogoj (condicio tacita), da bo sklenjena ZZ. Če se to ni zgodilo ej postala stipulacija neveljavna.
posebnost stipulacije je bila v povsem neenakomernem vplivu pogodbenih strank na vsebino pogodbe. promisor je lahko samo odklonil pritrdilen odgovor ali pa sprejel vsebino pogodbe ki je izhajala iz stipulatorjevega vprašanja. Zaradi tega so rimski pravniki pri razlagi nejasnosti in morebitne sporne vsebine pogodbe izhajali iz upnikove možnosti, da bi bil lahko jasneje in določneje oblikoval svoje vprašanje. Nejasnosti so zato razlagali v prid dolžnika in proti upniku, ki bi se bil lahko izognil težavam. Seveda pa to ni veljalo v primeru, ko je bilo očitno, da skuša dolžnik s sklicevanjem na nejasnost uveljaviti očiten interes.
113
tožbe pri stipulaciji
Stipulator je lahko uveljavljal svojo terjatev s tožbo iz stipulacije.
1) določen zahtevek ( certum):
a) a*/cond* certae creditae pecuniae = za obljubljen denarni znesek
b) condictio certae rei = predmet stipulacije nekaj, kar ni denarni znesek – določena stvar
(npr. 100 mernikov pšenice, čeprav obstaja posebna tožba za pšenico, ker je tako pogosto predmet)
2) nedoločen zahtevek (incertum): a* incerti ex stipulatu
– vključuje tudi vse storitve »Obljubiš, da boš osvobodil stiha!
– opustitve !
- tožbena formula vsebovala nedoločen tožbeni zahtevek (karkoli mora toženec storiti ali dati tožniku
S stipulacijo se je ustanavljala pogodbena kazen.
114
akcesorna stipulacija
= nastane poleg že obstoječe stipulacije; stipulacijska obv. se razširi na druge stranke
• nova obv. nastane poleg stare
• lahko nastane na dolžnikovi ali upnikovi strani
a) adstipulatio = akcesorna stipulacija na upnikovi strani
• upnik (stipulator), novi upnik (adstipulator)
• staremu upniku dodamo novega; nastaneta dve stipulaciji
– novi upnik vpraša dolžnika: »Ali mi obljubiš dati isto?«
• predmet nove stipulacije previloma isti
– imamo dolžnika in isti predmet jamči/zagotavlja dvema upnikoma, katerikoli upnik lahko zahteva od dolžnika izpolnitev. Ko enemu izpolni postane dolžnik prost
– zahtevki med upnikoma odvisni od notranjega razmerja
• dolžnik je zavezan tako prvemu upniku kot drugemu upniku; adstipulator sme od dolžnika izterjat obveznost
• tipičen primer solidarne obveznosti na upnikovi strani (aktivna solidarnost)
– dva upnika: vsak lahko terja od dolžnika, ko dolžnik enemu izpolni, obveznost ugasne
• adstipulator je do dolžnika v odnosu z vsemi pravicami, lahko mu celo odpusti dolg => posledica: prvi upnik bo prikrajšan
– problem rešuje 2. poglavje zakona Lex Aquilia => Če adstipulator dolžniku fraudulozno odpusti dolg ima glavni upnik na voljo tožbo a* legis aquliana, s katero toži adstipulatorja in zahteva odškodnino
– *fraudulozno = nepošteno v smislu namena stranke, da nasprotni povzroči izgubo (namen protipravno oškodovati stipulatorja)
Primer: Stipulator odhaja na pot, ko bo terjatev zapadla v plačilo. Želi, da namesto njega nekdo drug izterja obveznost. => (uporaba adstipulatije) Dolžnik je isto obljubil 2. upniku, ki bo lahko zahteval izpolnitev obveznosti.
b) adpromissio = akcesorna stipulacija nastane na dolžnikovi strani
• bolj pomembna, omenjali pri poroštvu
• dolžnik (promisor) in novi dolžnik (adpromisor)
• Primer: Upnik vpraša dolžnika: »Ali obljubiš da mi boš dal 100?« Potem vpraša še drugega »Ali mi boš dal istih 100?«
• nova stipulacija nastane poleg stare, nastaneta dve stipulaciji
• imamo dva dolžnika, upnik sme terjati enega ali drugega => ko bo eden obveznost izpolnil bo obveznost prenehala
• adpromisor je dolžniku zavezan isto kar mu dolguje promisor
• pasivna solidarnost (več dolžnikov, ki so skupaj zavezani za enkratno izpolnitev)
• kaj nastane na podlagi adpromisije?
– poleg ene stipulacije nastane še ena (še nekdo se zaveže) => pasivna solidarnost
– dodaten dolžnik je v bistvu porok
115
116
Nemo alteri stipulari potest
Nihče si ne more dati izpolnit za drugega
Npr ali obljubiš dat mojemu bratu
—> brat X upravičen
117
Obljuba dote
Dota = premoženje, ki ga ob sklenitvi ZZ dobi mož (praviloma iz premoženja ženine družine).
• dal jo je ženin oče/brat, svojepravna nevesta ali nekdo tretji.
• sprva mož lastnik dote (+ obv da ženo dostojno vzdržuje) => kasneje dobi žena LP (čeprav je v moževem premoženju - klasično), mož pa ima na njej užitek (JP)
• na eni strani omogoča materialno varnost družini, na drugi strani element varnosti ženske (če se ZZ konča, se ženski vrne dota)
• ekonomska samostojnost poročenih žensk bistvena za dobr odnos v zakonu => favor dotis = ugodnost dote (treba zagotoviti in ohraniti doto)
– pri novaciji ostane v veljavi poroštvo v zvezi z doto (če je stara obveznost ugasnila)
• dota kot moralna obv. => JP kot (pravna) dolžnost = officium (očetova dolžnost, da da doto/darilo pred sklenitvijo ZZ)
• predmet: vsaka premoženjska vrednost (stvari,. stvarne pravice, terjatve; običajno denarni znesek?)
• ustanovitev ob ali pred sklenitvijo ZZ
• problem: na začetku NI iztožljiva (! razen, če je obljubljena s stipulacijo) => postklasično: brezoblična obljuba dote, ki JE iztožljiva po cesarskem pravu (pactum legitimum)
118
Nastanek dote
Nastala je na več načinov, odvisno od predmeta (od dejanske izpolnitve; verbalni kontrakt – ena stranka govori, kjer govorita obe ... )
1) dajatev (dotis datio) = prepustitev dotalnih stvari v lastnino (z običajnimi načini prenosa LP)
– dota je temelj izročitve
2) zagotovitev (dotis dictio) = enostranska izjava ženinu, kaj mu bo dano za doto (verbalni kontrakt za obljubo dote)
– s točno določenimi besedami je subjekt obljubil, da bo izročil predmet dote (PP, ki se bo ustanovil uno loquente = govori samo en)
– posebnost: nastane z enostransko izjavo, druga stran (ženin) molči
– JP tega ne prevzame
3) obljuba dote (dotis promissio) = s stipulacijo ali damnacijskim volilom
– bodoči ženin vprašal bodočega dajatelja (utroque loquente)
4) brezoblična obljuba dote —> postklasično pravo —> brezoblični dogovor iztožljiv po cesarskem pravu ( pactum legitimum)
119
Obljuba s prisego zagotovljenega dela osvobojenca
Iurata operarum promissio
• pred osvoboditvijo se je suženj zavezal še takratnemu lastniku, da mu bo opravljal določene dajatve
• ta prisega je obvezovala sužnja le po sakralnem pravu (po posvetnem ni bil subjekt) => po osvoboditvi jih je moral prisego ponoviti v obliki verbalnega kontrakta, ki je bil iztožljiv
• osvobojenec je moral ponoviti določene besede, da bo za patrona opravljal določene dajatve
– nastane uno loquente = govori samo eden (samo suženj priseže)
– nasproti temu utroque loquente = govorita obe stranki (stipulacija)
• posebnost: zavezovala tudi, če ni bilo soglasja (npr. osvobojenec proti svoji (resnični) volji ponovil obljubljeno s prisego)
• pretor nudi posebno tožbo a* libertatis operandum causa = tožbo za razbremenitev prostosti (če bi se zavežal preveč, da ne bi imel dejanske svobode, jo lahko napreil in ga pretor razbremeni)
Patronat = razmerje med patronom (nekdanji gospodar) in osvobojenec (libertus).
• osvobojenec: zvest in spoštuje patrona; ne sme ga obtožit KD ali tožit s tožbo, ki bi privedla do infamije; tudi sicer toži samo z dovoljenjem magistrata
• moralno drug drugemu zavezana pomagati, če bi kdo ostal brez sredstev za preživljanje
• medsebojna pravda => oba imat pravno dobroto življenjskega minimuma (beneficium competentiae)
Patron
- pod določenimi pogoji = zakoniti dedič
- pravico do določ. del, ki jih je osvobojenec mogel zanj opravit
120
celzijansko pravilo
uporaba stipulacije
kdaj je stipulacija neveljavna
kako obideš to da nisi navzoč
+
postavi si vprašanja (sorry not sorry)
• 362: če zgubiš stvar ki ti je dana za posojilo nosiš odgovornost, na posodo pa lah izgubi zarad višjega naključja + izven tega morš pokazat večjo skrbnost kot v lastnih zadevah + za višjo silo odgovarjaš, če je posredna tvoja krivda
• kdaj je stipulacija neveljavna: + če je stipulacija za predmet, ki ne more bit dan + če si da kdo obljubit svojo stvar, za katero ne ve, da je njegova, je isto neveljavna + stipulacija pod nemogočim pogojem + premlad + gluhonem
• kako obideš to, da nisi navzoč: daš si obljubit prek sužnja ALI z ukazom (quod iussu) od sina pod oblastjo
• tisti, ki sam prikima, se ne zaveže
• če se ne sklada odgovor: če dodajaš, spreminjaš pogoje, daješ drug rok, pol ne velja -> lahko pa če se obveznosti kaj vzame ali doda in to stipulator takoj odobri različnost odgovora, potem velja
• če te en vpraša na Stiha, ti pa odgovoriš na Stiha in Pamfila, sta nastale dve stipulacije, ena veljavna in ena neveljavna
• utile per inutile non vitiatur: kar je pri PP neveljavno ne sme škoditi ali razveljaviti veljaven PP (danes je to delna ničnost: če preostali del pogodbe lah obstoji brez nje, se sam šteje kot nezapisano in se izloči)
• ut res magis valeat quam pereat: naj zadeva raje velja, kot da propade (poskuša se ohranit veljavnost pogodbe, v vseh primerih v temu odlomku)
• Ulpijan poleg temu, da je nekaj contra stipulatorju, da še to, da je treba razlagat tako, da je stvar najbolj na varnem
• 400: visečnost pogoja še zravn
• 516: če se prodaja tista ALI ona stvar, izbira prodajalec + če si obljubil s stipulacijo, morš dat zemljišče v last, če si prodal, pa kupca ne rabš narest za lastnika
• primer 400: Celzijansko pravilo
• stipulator postavlja vprašanje, če je kej pozabil je to njegov problem
• pol to Celzijansko načelo prenese Bartol v obče pravo kot interpretatio fit contra proferentem
• uporaba stipulacije:
• varščina: stranka jo obljubi (cautio: obljubi s stipulacijo, da bo plačal, če se nekej nardi)
• generični kup: zanimivo niso z emptio venditio, ampak so se zaobljubil z dvema stipulacijama namesto da bi s kupno
• garancijsko jamstvo za pravne napake: če nisi vedel zanje kot prodajalec z actio empti dolg časa nisi mogu tožt, zarto dajo stipulacijo (bom odgovarjal s stipulacijo)
121
realni kontrakti
= nastanejo s tem, da ena stranka skladno z doseženim dogovorom prepusti drugi določeno stvar, količino stvari ali denarni znesek, druga pa se zaveže, da bo to/toliko po poteku dogovorjenega časa vrnila.
• nastanek: obstsajati mora soglasje + ena izmed strank mora svoj del že izpolniti
• na podlagi soglasja je ena stranka svoj del obv. že izpolnila in s tem zavezala nasprotno stranko
• nastanejo rei = realno
– s prepustitvijo predmeta in zavezo prejemnika, da bo stvar vrnil
– s tem, ko stranka del svojega dogovora izpolni (šele takrat nastane iztožljivo razmerje)
RP pozna:
1. posojilna (mutuum) - SI
2. posodbena (komodat) - BF
3. shranjevalna (depositum) - BF
4. zastavna pogodba (pignus) - BF
žepič k njim šteje tudi fiducijo
• po določeni teoriji se med realne kontrekte obravnava tudi fiducija
• kot neiztožljivo razmerje, ki ji s časoma priznajo iztožljivost => ko se to zgodi, jo lahko štejemo za realni kontrakt
- a* fiduciae directa
- a* fiduciae contraria
- iguess
122
posojilna pogodba
mutuum = pogodbena prepustitev določenega denarnega zneska ali količine nadomestnih stvari v last posojilojemalca z obveznostjo, da posojilojemalec po poteku dogovorjenega časa vrne posojilojemalcu isti denarni znesek v isti valuti oz. isto količino enakovrstnih stvari iste kakovosti.
posojilodajalec (mora bit lastnik): a* certae credite pecuniae ali cond* certae rei
posojilojemalec: *nima tožbe, ker gre za razmerje stricti iuris, kjer je zgolj ena (preveri) upravičena
• realni kontrakt stricti iuris (edini od realnih) = en zavezan, drugi upravičen + ena tožba (upnik)
• 2 obliki posojilne pogodbe v RP:
1) nexum = posel per aest et librem (upnik odtehta denarni znesek kot posojilo in dobi nad dolžnikom osebno pravico, da ga ob neplačilu dolga zapre ali celo ubije)
2) mutuum = brezoblična posojilna pogodba, ki nastane z izročitvijo (glej def. gor) => etimološko iz »kar od mojega postane tvoje«
• predmet: denarni znesek ali določena količina nadomestnih stvari (genus) – ne samo potrošnih tudi potrošne
– npr.: vino, olje, žito, denar
• pogoj: lastninska pravica posojilodajalca —> stvarnopravni učinki pogodbe - dolžnik postane lastnik zato je ta pogoj
– posojilna pogodba ne nastane, če predmet NI prepuščen v lastnino druge stranke
– če posodi ukradeno stvar, posojilna pogodba ne nastane
– če posoja nelastnik, ohrani lastnik vindikacijo vse do pridobiteljeve dobroverne porabe => nato pridobi odsvojitelj cond* de bene depensis, ki je podvrsta condictio sine causa
– klasiki dajo torej možnost, da lahko posojilodajalec zahteva vrnitev dobroverno porabljenega denarja od posojilojemalca (nelastnika) s tožbo cond* de bene depensis
• vrnitev: istega denarnega zneska iste valute ali stvar iste vrste in kvalitete
– ne samo potrošne, temveč karkoli nadomestnega
– dobiti je treba isto stvar in ne nekaj drugega (potem gre za posodbeno/shranjevalno)
– realni kontrakt: dolžen vrniti največ toliko, kolikor je prejej
• obresti: po RP je brezobrestna z izjemo pomorskega posojila
– ker je stricti iuris, obresti niso iztožljive z navadnim paktom => iztožlljive samo, če se ustanovijo s stipulacijo
(stristi iuris ne dovoljujejo dodatnih paktov ki so iztožljivi!
- ker je posojilna pogodba realni kontrakt, je bil dolžnik dolžan vrnit največ tolko kolko je prejel - zato je brezobrestna (njena realna sklenitev ni dajala monosti za dogovor o obrestih). obresti mogle s posebno stipulacijo - samo brezobličen dogovor ni zadoščal.
• tožbe (ima samo posojilodajalec, ki zahteva izpolnitev): lahko zahteva samo posojeno
1) a* certae credite pecuniae (posojen denarni znesek)
2) cond* certae rei (količina nadomestnih stvari)
• naključno uničenje: trpi posojilojemalec, ker postane lastnik (CASUM SENTIT DOMINUS = naključje trpi lastnik)
– ! izjema pomorsko posojilo, kjer za čas pomorskega prevoza trpi posojilodajalec (vreme, pirati)
kljub neformalni naravi je dokaj TOGA ker zahteva NEPOSREDNO IZROČITEV PREDMETA POSOJILA - ovira gosp razvoj zato razširijo -> POSREDNO POSOJILO
- npr contractus mohatrae
faenus nauticum - pomorsko posojilo
SC Macedonianum (posojilne pogodbe sinov pod očetovsko oblastjo)
V našem pravu posojilna pogodba konsenzualna (nastane, ko se stranki sporazumeta o posojilu). V RP pa sama obljuba, da bo posojilo dano, ni ustvarjala obv., če ni bila dana s stipulacijo.
123
posredno posojilo
POSREDNO POSOJILO = upnik dolžniku ne izroči predmeta neposredno, temveč posredno preko 3. osebe
• nekdo izroči (3. oseba), upravičen pa postane nekdo drug (upnik – posojilodajalec)
• izjeme predvsem pri denarnih posojilih; poseben primer pogodbe v pride tretje osebe
• utemeljitev: upravičen tisti, v čigar imenu je sklenjena
1) posojilodajalec naroči svojemu dolžniku, da dolg izplača posojilojemalcu
– A naroči svojemu dolžniku B-ju naj izroči C-ju. Dolžnik (B) izpolne in je prost (do A-ja), posojilojemalec (C) pa je zavezan vrniti upniku (A-ju).
2) posojilodajalec naroči posojilojemalcu, da izterja terjatev od posojilodajalčevega dolžnika
- kot njegov mandatar izterja njegovo terjatev in izkupiček obdrži kot posojilo
– nastane, ko upnik izpolni mandatarju
3) posojilodajalec naroči tretjemu, ki ni njegov dolžnik, da naj izplača znesek bodočemu posojilojemalcu
- to je pogodba v korist 3. osebe
4) contractus mohatrae = posojilodajalec izroči posojilojemalci določeno stvar, da jo ta proda in izkupiček obdrži kot posojilo
– sprva kot obid SC Macedonianum, ki sankcionira le denarna posojila
– naključno uničenje trpi tisti, ki je dal pobudo za nastanek tega PP
- Primer: A rabi 10.000 posojila. B reče, da bi mu dal, ampak tega zneska nima. Namesto denarja da Jakopičevo sliko A-ju, ki jo lahko proda in dobi iz tega posojilo, B-ju pa je zavezan vrniti denarni znesek 10.000.
- če se slika pred prodajo naključno uniči, trpi tisti, ki je predlagal sliko namesto denarja (upnik: nimam denarja dam ti sliko – on trpi; dolžnik: a lahko namesto denarja prodam tvojo sliko – trpi on)
124
pomorsko posojilo
faenus nauticum
(pososjilo dano zato, da se nakupi blago in se po morju
odpelje na namembni kraj)
- trgovanje po Sredozemlju nekaj normalnega; dviguje moč rima => Iz Rima v Afriko po blago, zato najame kredit
a) kredit se pošlje po morju iz Rima
b) kredit se vzame v Afriki in se blago, ki je kupljeno v Afriki, za ta kredit pošlje po morju v Rim
- posebnost 1: Za čas poti, dokler znesek/blago ne pride na namembni kraj, naključno uničenje trpi upnik (posojilodajalec)
- posebnost 2: obresti so lahko dogovorjene že v okviru same pogodbe (tvegani prevozi – vreme, pirati) - ponavadi visoke
- vsebinsko je predhodnica zavarovalne pogodbe (zavarovalna vsota izplačana vnaprej in se vrne, če ni škodnega primera) - posojilodajalec je skupaj z denarjem pogosto poslal na pot za spremstvo svojega sužnja
125
SC Macedonianum
posojilne pogodbe, ki so jih sklenili sinovi pod očetovsko oblastjo => SC Macedonianum (čas Vespanzija; 69 – 79)
– Macedo je zabredel v dolgove in ker ni imel svojega premoženja, je ubil očeta, podedoval njegovo premoženje in izplačal upnike (da oče umre je bilo v interesu upnikov in ne sina, zato so najbrž pritiskali na Maceda, da je sina ubil). Za take primere so sina, ki je očeta ubil, kaznovali tako, da so ga zavili v vrečo z zvermi in vrgli v vodo.
– določa, da upnik s tožbo ne more zahtevati denarnega posojila od sina pod očetovo oblastjo (posojilo sinu je torej zgolj naturalna obv.)
– ni iztožljivo niti po očetovi smrti => izjema, če ob sklenitvi pogodbe podojilo dovoli oče
– s tem upade želja kreditiranja sinov pod oblastjo; namen pa zavarovanje očeta
126
nevem točno kaj je to (pri posojilu je blo)
celz :
če si mene in ticija prosil za denarno posojilo in sem tvojega dolžnika pooblastil, da naj ti ga obljubi ter si si dal obljubiti, misleč da je on ticijev dolžnik, se postavlja vprašanje ali si zavezan meni.
Nisem prepričan ker z menoj vendar nisi sklenil nobenega posla: bolj prav pa je, da te obravnavam, kot da si mi zavezan: ne zato ker sem ti posodil denar (to se namreč lahko zgodi le med tistimi, ki soglašajo), marveč zato, ker je prav in pošteno, da mi vrneš moj denar, ki je prišel k tebi.
127
128
posodbena pogodba
commodatum
= prepustitev nepotrošne stvari (ali potrošna - npr razstava) v neodplačno rabo izposojevalcu (komodatarju) z njegovo obveznostjo isto stvar po dogovorjenem času/uporabi neokrnjeno vrne posodniku (komodantu).
posodnik (komodant), ni nujno lastnik: a* commodati directa
– tudi in factum koncipirano tožbo (zahteva samo vrnitev) izposojevalec (komodatar), detentor: a* commodati contraria
POGODBA NIMA STVARNOPRAVNEGA UČINKA
• od commo datum = dano v uporabo/korist: potrebuješ stvar in ga vzameš na posodo
• je realni kontrakt bonae fidei
• nastane s tem, ko komodant prepusti stvar komodatarju
• predmet: species = ind. določena stvar
– načeloma nepotrošna stvar v neodplačno uporabo => možno tudi potrošno za namen npr. razstave
– klasično: zemljišče kot splošno sprejeto mogoče
• komodat nekje vmes med prekliclojico prepustitvijo stvari na prošnjo (precarium) in fiducirano odsvojitvijo neke res mancipi (fiducia cum amico contracta)
• nima stvarnopravnega učinka: komodatar je detentor, komodant pa obdrži posest in je načeloma lastnik
– komodant NI nujno lastnik stvari; v skrajnem primeru veljavno posodbeno pogodbo sklene tudi tat
– Primer: na posodo da ukradeno sekiro, ker nastane veljavna pogodba, lahko stvar zahteva s tožbo nazaj
• vrniti: točno tisto stvar; stvar se vrača torej in specie
OBVEZNOSTI:
na kratko:
komodant: za naklep in veliko malomarnost
– povrniti škodo
– povrniti stroške, ki presegajo normalne vzdrževalne stroške komodatar: za vsako krivdo + nižje naključje (custodia in varovanje)
– vrniti stvar v enakem stanju (odškodnina furtum usus)
• dva možna pristopa: 1) vprašaš se po obv. ene in druge stranke, 2) vprašaš katere tožbe pridejo v upoštev in kaj se z njimi zahteva => v obeh primerih vsebinsko isti odg.
1) komodanta:
• mora povrniti škodo, ki komodatarju nastane po njegovi krivdi
– Primer: vede posodi slabe posode; sužnja, ki krade; konja, ki ni sposoben dolge poti
– komodatar: a* commodati contraria
• povrniti tiste stroške, ki presegajo normalne vzdrževalne stroške
– Primer: za bencin ne more zahtevati, če se avto pokvari pa lahko; storški za zdravljenje, iskanje pobeglega sužnja
– *stroške povezane z uporabo stvari pa nosi komodatar
2) komodatarja:
• stvar uporablja po dogovoru (ne moreta izključiti odg. za naklep), če se ne dogovorita uporablja kot skrben gospodar
• temeljna obv.: vrniti stvar v enakem stanju, kot jo je prejel oz. povrniti odškodnino/interes
– furtum usus = če jo po dogo. času ne vrne in uporablja naprej, se šteje za tatvino stvari
• odgovornost: sprva na vrnitev, odgovarjal tudi za naključje (predvsem za tatvino – PRP 425) => kasneje upoštevajo skrbnost, ravna kot skrben gospodar (družinski oče – PRP 435), zato za
naključje odgovarja le z izrecnim dogovorom
– Primer: izposojen srebrn pribor vzame na tuje in se uniči (ne ravna v skladu s pogodbo); v brodolomu/požaru namesto izposojene stvari rešuje svojo (PRP 439)
• odg. se zmanjša z utilitetnim načelom = odgovarja samo za naklep in z njim izenačeno hudo malomarnost
TOŽBE:
• komodant: a* commodati directa
• komodatar: a* commodati contraria
- se uporablja samo ko komodant ne toži, ker če toži, lahko komodatar svoje morebitne nasprotne zahtevke že v klasičnem pravu uveljavljal v poračunanje v okviru tega postopka
⬇️
– pobotanje: če ga komodant že toži, lahko uveljavlja svoje nasprotne zahtevke in ne rabi naperit tožbe – PRP 443 (npr: komodatar ima iz razmerja storške zaradi zdravljenja sužnja in jih uveljvalja v pobor terjatve z nasprotno terjatvijo)
– retencijska pravica: = stvar sme pridržati toliko časa, dokler mu komodant ni povrnil upravičenega zahtevka (sili komodanta, da povrne stroške)
• podobne stroške tudi pri rei vindikaciji => klasično: na voljo ne daje posebne tožbe pri rei vindikaciji, pri posodbeni je a* ___ comodataria, a ima vseeno retencijsko pravico
*predavanja
KRIVDNA ODGOVORNOST PRI POGODBAH
• komodant: vrniti škodo, ki je nastala po njegovi krivdi
• komodatar: vrniti mora stvar takšno, kot je prejel
– Kaj pa če se poslabša? dolžnost plačila odškodnine
• predpostavke odškodninske odg:: da je kriv
• stranki odgovarjata tako, kot se dogovorita, za naklep pa se vedno odgovarja => če se ne dogovorita nič, sledi utilitetno načelo:
- tista stranka, ki ima od pogodbe korist (odg. za vse oblike škode), tista, ki nima koristi (odg. za hudo malomarnost in naklep => JP izenačuje hudo malomarnost z naklepom)
- izjema: odg. mandatarja (odgovarja za vsako krivdo, čeprav nima koristi)
- izjema: poslovodja brez naročila
• *huda in lahka = velika in mala malomarnost
Primer: Pri posodbeni: komodatar ima korist (uporabljal bo tujo stvar in ne rabi nič plačati), odg. bo za vsako krivdo (lahku, hudo malomarnost + naklep), komodant pa nima koristi 'odg. za naklep in hudo malomarnost)
Primer (PRP: skupnega prijatelja povabita na večerjo): – 1) kuha in pripravi večerje, 2) da na posodo srebrn pribor. Je torej v interesu obeh. Komodatar tu odgovarja tako kot komodant)
Primer: Strana krši pogodbe in pride do naključnjega uničenja. Tu odgovarja stranka tudi za naključje.
• osnovna ideja: če ni dogovorjeno drugače, ne odgovarjata za naključje
• pogodbo krši: odgovarja tudi za naključje => poznejša teorija to imenuje mešano naključje (casus mixtus)
129
razlika med posojilno in posodbeno pogodbo
• posojilo: postane posojilojemalec lastnik
• posoja (posodbena): izposojevalec ne postane niti posestnik, je zgolj detentor/imetnik
130
kako odgovarjata stranki pri posodbeni pogodbi
odgovarjata tako, kot sta se dogovorili
če se nista nič dogovorila, pa pride v poštev utilitetno načelo: tista stranka ki ima korist od PP, odgovarja za vsako krivdo, tista ki je pa nima pa odgovarja zgolj za naklep in hudo malomarnost
• komodatar: ima korist, torej odgovarja za vsako krivdo
• po klasičnem pravu odgovarja tud za naključje/tatvino oz. za custodia, na stvar bi mogu pazt, tud če se sklicuje na naključje ni odvezan odgovornosti
• pr Justiju pa zato odgovarja odgovarja samo kot skrben družinski oče in torej za naključje ne, razen:
• če je dolžnik v zamudi
• če je prišlo do naključne škode zarad kršitve pogodbe (causus mixtus) -> v tem primeru moraš povrnit interes
• poseben institut pri posodbeni pogodbi: casus mixtus (mešano naklučje: če stranka krši pogodbo, potem bo odgovarjala tudi za naključno izgubo -> recmo da ti stvar nekdo ukrade med uporabo za katero ni bilo dogovorjeno, v tem primeru boš odgovarjal za naključje ker kršiš pogodbo -> alpa recmo če vzameš na morje pribor)
• nosiš tudi posledice višje sile
• isto odgovarjaš, če v požaru ali potresu raj rešš svojo stvar kot posojeno (si kršil dobro vero in poštenje in s tem pogodbo, ker je bonae fidei)
• komodant: odgovarja za naklep in za veliko malomarnost
• ne more zahtevat odškodnine, če je škoda posledica normalne rabe stvari
• če je pogodba v interesu obeh strank, potem komodatar odgovarja kot komodant (sam naklep in hudo malomarnost)
131
shranjevalna pogodba
depositum
= pogodbena prepustitev premične stvari v neodplačno hrambo za določen čas, ki jo mora shranjevalec (depozitar) vrniti položniku (deponentu), ko ta zahteva, s tem, da je ni dolžan hraniti dlje, kot je bilo dogovorjeno.
- če ne vrne ko je zahtevano - INFAMIJA ker je tatvina
– če stvar uporablja zagreši furtum usus
posodnik (deponent), ni nujno lastnik: a* depositi directa
– tudi in factum koncipirano tožbo (zahteva samo vrnitev) shranjevalec (depozitar), detentor: a* depositi contraria
- vrnit stvar in vse kaj spada k njej
• nastanek: deponent prepusti depozitarju določeno stvar v hrambo, depositar pa je zavezan to stvar vrniti, ko deponent to zahteva
– razmerje je realno, nastane z dejansko prepustitvijo
• neodplačno razmerje: depozitar od deponenta ne more zahtevati plačila (neodplačno - temelji na zaupanju)
- če bi bilo treba plačati, bi slo za conductio locatio (konsenzualni kontrakt)
- lahko pa si je dal shranjevalec obljubit plačilo s stipulacijo
- neodplačna, ker temelji na zaupanju => če krši shranjevalno p., krši zaupanja in ga zadane infamija
• NI stvarnopravnih učinkov
– depozitar je zgolj imetnik, deponent pa posestnik
– tudi tat/razbojnik lahko veljavno skleneta shr. pog. (PRP 406)
• predmet: premična stvar, ki ob prepustitvi depozitarju postane species
- ! nepremičnina ne more biti predmet shranjevalne pogodbe
- nepomembno ali je potrošna/nepotrošna, ker je tko ne sme uporabljat
- pravna in naravna opredelitev:
Primer (shranjevalna p.): A shrani pri B-ju 3kg gladke moke. Potrošna stvar, ki z vidika shranjevalne pogodbe nastopa kot species, zato bo B moral vrniti star in specie.
Primer (posodbena pogodba): Imeniten grozd/ogromna buča dana na posodo za razstavo. Potrošna, a individualna stvar.
• kdaj je treba vrniti?: rok je tu v korist upnika (! to je izjema od spodnjega načela )
- DIEI ADIECTIO PRO REO = rok je v korist dolžnika;
NULLA REGULA SINE EXCEPTIONE = ni pravila brez izjeme
gre za izjemo, ker je pri shranjevalni rok določen v korist upnika (dolžnik ne sme prej izpolniti, upnik pa sme prej zahtevati)
- zoper zahtevo vrnitve depozitar ne more uveljavit pobotanja ali retencijske pravice! + ne more zahtevat da oni vzame prej nazaj
- izjema - ukradena stvar (glej doli)
- Primer: Shraniš sliko za 1 mesec, a se vrneš prej iz morja, zaradi slabega vremena. Ali lahko zahteva stvar nazaj? => JA, ker je rok v korist upnika tu.
OBVEZNOSTI:
na hitro:
deponent : za vsako krivdo
– povrniti škodo
– povrniti stroške
depozitar: za naklep in veliko malomarnost
– vrniti stvar z vsem kar spada k njej
1) depozitar:
• mora vrniti stvar z vsem kar spada zraven (mladička, če rodi)
• deponent lahko zahteva vrnitev kadarkoli, depozitar mora takoj vrniti
– če ne želi, ga lahko deponent toži (pretor da na voljo tudi posebno in factum koncipirano tožbo, kot pri komodatu, če dolozno ne vrne stvari, saj bi tatvino težko dokazal)
– proti deponentu ne more uveljavljati ne pobota, ne pridržanja
• ! izjema ukradene stvari => po RP mora vrniti lastniku, ki jo zahteva, če je ne, pa sme vrniti položniku
– depozitar mora obvestiti lastnika in mu dati rok, če ne zahteva, lahko izpolne deponentu
– danes samo obvesti sodišče in položnika o vložitvi tožbe
• stvari ne sme uporabljati, če ne zagreši furtum usus = tatvino uporabe (lahko tožen tudi kot tat)
• odgovarja le za naklep in hudo malomarnost (po utilitetnem načelu, ker nima koristi)
– možen strožji dogovor
– če se sam ponudi, odgovarja za skrbnost dobrega gospodarja in nakljuljučje !!!!
2) deponent:
• povrtniti stroške (hrano, prevozne stroške)
• povrniti škodo, ki je nastala po njegovi krivdi in odgovarja za vso krivdo (shrani nevarnega psa)
• če depozitar ne uveljavi svojih zahtevkov nasproti deponentovi tožbi ima na voljo kontrarno tožbo
možnost odplačne hrambe - uveljavilo v postklasičnem pravu
JP - ponovno vzpostavi načelo neodplačne hrambe
slo - 2 razliki:
1. shranjevalec mora hranit kot svojo lastno (če gre za neodplačno) in kot dober gospodar (gospodarstvenik če gre za odplačno
2. možnost odplačne hrambe
132
posebnosti hrambe
1) hramba v stiski (depositum miserabile)
• shrani stvar zaradi požara, potresa, zrušitve stvbe, brodoloma ...
• od depozitarja zahteva 2x vrednost stvari, če je stvar uničena/je noče vrniti (od njegovega dediča pa le 1x)
- kaznuje se zaradi - javne koristi
• zloraba stiske v rimu zavrženo dejanje, saj deponent ne more upoštevati poštenosti depozitarja (v stiski ga ni uspel preveriti)
• Primer: Ob potopu ladje uspeš rešiti nekaj stvari in jih shraniš pri prvem lastniku hiše, on pa ti
jih noče vrniti. Zahtevaš lahko 2x vrednost.
2) nepristna shranjevalna pogodba (depositum irregulare)
• predmet: količino nepotrošnih stvari (običajno denarni znesek)
• dogovor, da sme shranjevalec stvar porabiti, vendar vrniti isti znesek
• bolj posojilo kot shramba: depozitar zato postane lastnik
- s tem preide nevarnost naključnega uničenja na komodatarja
• lahko se dogovorita za obresti (dovolj navaden dogovor (ker je bonae fidei)) - goli pakt
• približuje posojilni pogodbi (če je dan denar), a še vedno velika razlika:
1. v kavzi/namenu (posojilna: kreditiranje; shranjevalne: hramba) 2. posojilo stricti iuris (obresti treba dogovoriti s posebno stipulacijo); shramba bonae fidei (dovolj navaden dogovor)
3) sekvestracija = oblika pogojne shranjevalne pogodbe
• posebnost: predmet je stvar, ki jo je sekvester dolžan izročiti tistemu, ki izpolni določen pogoj
• v hrambo dali stvar obe stranki
• pogosto sekvestru prepustili stvar, glede katere je tekla pravda/lastninska tožba
• zmagovalec lastninske pravde jo lahko zahteva z a* depositi sequestraria
• sekvester je nelastniški posestnik (njegov položaj namreč izpostavljen, zato uživa posestno varstvo)
• npr: stava
133
zakaj depozitar ni posestnik, sekvester pa je?
• pri običajni shranjevalni se točno ve komu stvar vrniti
• pri sekvestraciji pa ne vemo, kdo bo izpolnil pogoj => zato ima posestno varstvo sekvestra
134
zastavna pogodba
pignus
= realni kontrakt, ki nastane s prepustitvijo zastavljene stvari v posest ZU in obsega iz tega izvirajoče pravic in obv. med zastaviteljem in ZU.
zastavitelj: a* pigneranticia directa zastavni
upnik: a* pigneranticia contraria
Razlikuj med:
1. brezoblično zastavno pogodbo (utemeljuje hipotečno zastavno pravico)
• ustvarja stvarno pravico in absolutno razmerje; ZU sme od trenutnega posestnika zahtevat prepustitev
2. zastavno pogodbo (pignus; realni kontrakt) - NASTANE OB IZROČITVI (pri hipotečni in ročni zastavi)
• relativno razmerje med zastaviteljem in ZU
• ob prepustitvi stvari v ročno zastavo/pri hipotečni zastavi, nastane poleg zastavne pravice hkrati pogodbeno razmerje => zastavna pogodba (pignus)
• nastane: s prepustitvijo v ročno zastavo, ZU pa je dolžan isto stvar vrniti
– nastane neodvisno od zastavne pravice
– Primer: zastavitelj ni lastnik stvari, zastavna pogodba nastane, zastavna pravica pa ne
• realni kontrakt: zastavitelj mora stvar prepustiti /dobi hipotečno zastavljeno stvar
• bonae fidei
OBVEZNOSTI
na hitro:
zastavitelj: za vsako krivdo
– zastavi primerno stvar
– povrniti škodo
– povrniti stroške (retencijska pravica ZU
zastavni upnik: za vsako krivdo
– vrniti stvar
– povrniti presežek
– če stvar uporablja: furtum usus
1) zastavitelj: a* pigneraticia directa
• zahteva vrnitev stvari, ko je terjatev plačana (Zastavna Pravica je akcesorna pravica = ugasne, ko ugasne terjatev)
– retencijska pravica ZU, da stvar zadrži, dokler mu ne povrne vseh stroškov
– izjemoma sme ZU stvar obdržati za drugo terjatev (pignus Gordianum)
• če je stvar prodana lahko zahteva presežek + morebitne obresti (če je kupnino obrestno posodil ali pa zamudne obresti, če je v zamudi z vrnitvijo presežka)
• zahteva povračilo morebitne škode
• ima tudi tožbe iz tatvine, če ZU stvar uporablja in zagreši furtum usus
2) zastavni upnik: a* pigneraticia contraria
• vrniti mora isto stvar, ampak pogojno, samo če je ne proda
• zahteva povrnitev stroškov (hraniti konja, veterinar); lahko pridrži dokler ne dobi
• povračilo morebitne škode, ki je nastala po zastaviteljevi krivdi (suženj krade)
• če zastavljena stvar ne nudi primernega jamstva, lahko zahteva prepustite primerne stvari, ki to nudi
- (PAZI: knjiga je tu rahlo nejasna, NE razumet tistega kot da lah z actio pigneraticia contraria zahtevaš izpolnitev terjatve, s te to ni, ponavad je actio certae creditae pecuniae IN NE contraria)
– Primer: zastavi tujo stvar, ZP ne nastane, zato nima jamstva => zahteva zastavitev zastavliteljeve stvari
– zastavitelj v takem primeru odg. tudi za KD goljufije
- drug primer: zastavš baker namest zlata, potem lah od tebe zahteva zlato + da tkoj izpolniš (ampak ne s pigneraticio contrario)
- zakaj lah zahtevaš: ker je z izročitvijo nastala veljavna pogodba
• pobirati mora morebitne plodove in donose oz jih odšteti od svoje terjatve (neobresovana terjatev – že po samem pravu pravica do plodov v vrednosti zakonitih obresti)
• X uporabljat (tatvina uporabe - furtum usus)
ODGOVORNOST: obe za vsako krivdo (obe imata korist)
• zastavitelj: dobi kredit
• ZU: ima zavarovano svojo terjatev; s stvarjo mora ravnati kot dober gospodar in povrniti vsako škodo + culpa levis
- prvotno je bil odgovoren kot komodatar (pol šele ⬆️)
135
kak se reče goljufija
stellionatus
nevem če rabiš
probs ne
136
literalni kontrakti
= oblične in abstraktne obveznosti stricti iuris, ki so nastale z vpiosom v gospodarsko knjigo, ki jo je v svojem poslovanju vodil rimski državljan.
• so oblične in abstraktne obv. stricti iuris
• codex accepti et expensi = knjiga izdatkov in prejemkov
• vodi jo rimski državljan (rimski pater familias)
• nastanek: nastane z vpisov v gospodarsko knjig; transakcija je zgolj fiktivna
• dejanske transakcije samo evidentirajo; te namreč ne ustvarjajo obv., temveč so le dokaz (že) nastale obv.)
• nastala je expensilatio = upnik je v svoji knjigi po predohodnem dogovoru z dolžnikom, tega obremenil za določen znesek (kot da mu bi bilo dal posojilo)
• s tem nastane knjižna terjatev (nomen transscripticium)
Uporabljali so jih predvsem za prenovitev obveznosti (novacijo)
a) prenovitev obv. med istima strankama (transscriptio a re in personam)
• »če mi dolguješ, vpišrem kot da sem ti izplačal (kot posojilo)«
b) sprememba dolžnikove osebe (transscriptio a persona in personam)
• »Kar mi dolguje Ticij, vpišem, kot da je bilo izplačano temi (kot da je Ticij meni delegiral).«
Med klasiki sporno, če velja tudi za tujca.
• Gaj: po ius gentium lahko nastane obv. iz zadolžnice => niso rim. izvora, zato se v postklasičnem pravu zlijejo s stipulacijsko listino
• JP ne prevzame literalnih kontraktov. Poznamo jih samo iz odlomkov Gajevih Institucij
137
konsenzualni kontrakti
= pogodbe, ki nastanejo že z doseženim soglasjem in predstavljajo zadnjo sgopnjo v razvoju rimskega pogodbenega prava.
• nastanejo z neformalno doseženim soglasjem
• kupna in prodajna pogodba (eptio venditio), locatio conductio (najemna, zakupna, delovno in delovršna/podjemna), mandat/pogodba o naročilu (mandatum), družbena pogodba (societas)
• druge neformalne dogovore štejejo za pakte, ker niso imeli v ediktu predvidenih tožbenih formul
• bonae fidei
RP pozna:
1. kupna in prodajna pogodba (eptio venditio)
2. locatio conductio
a. najemna in zakupna (locatio conductio rei)
b. delovno/službena (locatio conductio operarum)
c. delovršno/podjemno (locatio conductio operis)
3. mandat (mandatum)
4. družbena pogodba (societas)
Delitev v dve skupini:
1) kupna pogodba in locatio conductio
• posla blagovnega prometa
• bonae fidei, a vseeno NI tesnejšega prijateljskega razmerja
• bistvo: uveljavljanje svojih materialnih interesov = čim ceneje dobiti čim več (»lahko se »prinašata« naokrog« => merjenje moči v barantanju)
• nujno dvostransko obvezujoči/sinalagmatski (ne more zahtevat, če hkrati ne ponudi svoje izpolnitve)
2) mandat in družbena pogodba
• v navadi med prijattelji, tesnejše razmerje med strankama
• poudarjena zaupnost obeh razmerij
• mandat – slučajno dvostransko obvezujoča
• družbena pogodba – nekaj posebnega (različni prispevki posameznih družbenikov )
138
kupna in prodajna pogodba
pojem , razvoj, sestavine
= konsenzualni sinalagmatski kontrakt, s katerim se prodajalec zaveže prenesti na kupca stvar ali pravico v nemoteno posest, uporabo in uživanja, kupec pa se zaveže, da bo prodajalcu plačal v denarju dogovorjeno kupnino.
prodajalec (venditor): a* venditi
– upravičen terjat plačilo kupnine
kupec (emptor): a* empti
– njegova dolžnost je obligatio dandi = prodajalcu mora izročit kupnino in ga narediti za lastnika kupnine
– pravne napake: a* auctoritatis (mancipacija), stipulatio duplae/habere licere, a* empti
– stvarne napake: a* empti (prvotno dolozno, potem objektivizirajo), a* ex stipulatu (zagotavlja nekaj), a* redhibitoria (razdor) ali a* quanti minoris (znižanje kupnine)
Obveznosti
prodajalec (obligatio faciendi): za vsako krivdo + naključje do perfektnosti + varovanje do izročitve
– omogočiti, da kupec dobi posest na stvari
– zagotoviti nadaljno nemoteno posest in uporabljanje stvari
– stori vse potrebno za prenos LP
– jamči za pravne in skrite stvarne + očitne stvarne (dolozno) napake
kupec (obligatio dandi): za vsako krivdo + naključje po perfektnosti
– izročiti kupnino v lastnino
– zakonite obresti (od izročitve do plačila kupnine)
– povrniti stroške (pred izročitvijo)
– prevzeti stvar
POJEM
• sodobno pravo o prodajni pogodbi, rimsko o kupoprodajni
• cilj: zamenjava blaga za denarni znesek (ceno)
• nastanek: ko se stranki sporazumeta o blagu in ceni
• nima stvarnopravnih učinkov, ustvarja le pravice in obv. (izročitev blaga/kupnine)
• je podlaga (causa) za razpolagalni PP s katerim se prenese LP (zavezovalni za prenos ni dovolj)
• pordajalec ne jamči za prenos LP, temveč zgolj za mirno uživanje in posest ( uti frui habere possidereque licere)
• bonae fidei, nujno dvostransko obvezujoč = prodajalec se zaveže prenesti stvar/pravico, kupec pa plačati kupnino
Razvila se je iz gotovinskega kupa = neposredna menjava blaga za kupnino (sprva RP pozna le to)
• sprva hkratna izvršitev obeh dajatev
– ne daje vtisa nastanka obv.; bolj zamenjava kot nastanek obv.
– stvar treba izročiti z mancipacijo; podlaga ni potrebna (zavezovalni pp) – abstraktnost
• kasneje možna odložitev kupnine
– mancipacijska odsvojitev za en novčič (nummo uno) šele, ko je kupnino mogoče kredititrat
– pomeni, da je možno obv. od dolžnika tudi izterjatvi
• dokončna ločitev kupne pogodbe od razpolagalnega PP, ko je mogoče odložiti tudi izročitev stvari
– šele, ko se sklenitvena faza loči od izpolnitvene, je možno zahtevat tudi izpolnitev obv. nasprotne stranke
• sledovi gotovinskega kupa
1) kupec odgovarja za naključno uničenje (sprva takoj ob izročitviji, ohrani se tudi, ko mu je izročeno kasneje)
2) načelo periculum est emptoris perfecta emptione
SESTAVINE
- ima dve bistveni sestavini: blago/predmet in kupnino
139
predmet pri kupni pogodbi
(blago = merx)
a) stvari
b) premoženje
c) terjatve, ki niso osebne narave
d) nekatere stvarne pravice
– odsvojljivo (stavbno in dedna zakupna)
– celo ustanoviti neodsvojljivo za enkratni znesek (užitek)
– stavbna pravica: kot darilo (neodplačno), nejamena pogodba (za določen čas + obresti), prodajna (enkratni znesek)
• gotovinski kup – jasno kaj in kakšen je predmet pogodbe; pogodba, ki se ne izpolni takoj – potrebna natančna opredelitev
• predmet: določena stvar ali količina nadomestnih stvari (ni pogosto; načeloma te s stipulacijo – npr. žito – kjer namesto kupoprodajne nastaneta 2 stipulaciji)
• za veljavnost je morala stvar pravno in dejansko obstajati v trenutku sklenitve, če ne je bila pogodba nična
– izjemoma mogoče prodati stvari, ki jih ob sklepanju ni, a obstaja utemeljene verjetnost, da bodo v času izpolnitve obstajale
– Primeri: »Brez stvari, ki se prodaja, ni mogoče skleniti. Plodovi in prihodnji mladiči lahko. Če prodajalec povzroči, da mladič ni rojen/plodovi ne nastanejo, tožba iz kupne.«
⬇️
• kup bodoče stvari (emptio rei speratae) = obstaja utemeljena verjetnost, da bo predmet pogodbe nastal
– pričakuje se, da bo predmet v izpolnitveni fazi obstajal, če ne obstaja, pogodba preneha
– npr.: prodaja vina vnaprej (ne ve se kaka bo letina, a se vseeno prodaja)
• kup nade (amptio spei) = pogodba na srečo, če se ne uresniči, »kupec« vseeno plača
– prepuščeno je sreči; nada (upanje) – upaš, da bo nekaj nastalo
– ❌ kupoprodajna ✅ aleatorna = pogodba na srečo – dolžen plačati tudi, če predmeta v izpolnitveni fazi ne bo
– npr.: lovec plača ustrel muflona; »kupi« prihodnji ulov rim/ptičev za določen znesek
• lastna stvar = !! kupa svoje stvari NI, pogodba ne nastane – če je v zmoti lahko nazaj zahteva kupnino
• ukradena stvar = lahko pa je stvar tuja (tudi tat lahko sklene veljavno prodajno pogodbo, pod pogojem, da je kupec dobroveren)
• stvar, ki NI v pravnem prometu
– če je kupec v zmoti, prodajalec pa je vedel se fingira, da je stvar v pravnem prometu in zato pogodba veljavna (PRP 465)
– veljavnost: varuje se kupca, da ima tožbo na povrnitev celotnega interesa proti zlovernemu prodajalcu in ne zgolj na vrnitev kupnine (če bi bila nična samo ta možnost)
• prodajalec izdela stvar za kupca:
– iz lastne snovi: gre za kupno in prodajno ter NE za delovršno (podjemno)
– iz kupčeve snovi: delovršna/podjemna (locatio conductio operis)
spošni pogoji za predmet izpolnitve
- možnost
- določljivost
- dopustnost
- možnost ocenitve v denarju
proda se lahko posamezna stvar IN
- skupnost stvari (npr knjižnica - za kupoprodajno pogodbop dovolj le ena pogodba, za stvarmni prenos je pa za vsako posebej;
- nepremoženjska pravica (volilna)
- premoženje (v celoti)
140
kupnina
(precium) = denarna protivrednost za prodano stvar/pravico
• je bistvena sestavina: sine pretio nulla est = brez kupnine ni prodajne pogodbe
• obe morata soglašati o kupnini (ne nastane, če ena stranka prepusti določitev drugi – PRP 460)
* cena - določena vnaprej (zahteva prodajalec); kupnina - kar je dejansko plačano
1. dololčena v denarju (to jo loči od menjalne)
– sabinijanci (lahko tudi v stvareh), prokulijanci (samo v denarju => prevlada stališče)
– item pretium in numerata pecunia consistere debet = kupnina mora obstajat kot denarni znesek (pomoje ne rabš znat)
– PRP 459 (kot veljavno šteje tudi plačilo v drobnici)
2. določena (certum) ali določljiva (dalo se bo določiti v izpolnitveni fazi)
– določenost razlagajo zelo široko: »za kolikor si ga ti kupil«, »kolikor imam v blagajni«, »za 100 in za kolikor ga bom več prodal«
– veljavna tudi, če višino določi 3. oseba => odložni pogoj, zato ne učinkuje, dokler tretji stvari ne oceni (če je noče/ne more, pogodba nična)
– določljiva: »toliko, kolikor bom imel takrat v blagajni«
- o višini morta stranki soglašat zato ni možno da ena stranka prepusti drugi da sama določi
3. resnična (verum) = resno mišljena kot protivrednost prodane stvari
– ne sme biti navidezna => najbolj vidno, če je simbolična (npr. pri simuliranih PP, pod katerim se skriva darilo)
– določitev višine je prepuščena S in P => ključno, da se stranki sporazumeta
– višino mogoče izpodbijat le iz splošnih razlogov (prevara, ustrahovanje ali zmota)
doda postklasično:
4. primerna (iustum) = odnos do dejanske/resnične vrednosti stvari
– pojem posredno uvede Dioklecijan
– Konec 3. st. huda gosp. kriza + visoka inflacija, zato Dioklecijan
1) z ediktom: max cene dobrin (stvari in storitev) + predpiše kazni (načeloma smrtne).
- s tem uvede pojem primerne cene (dogovor + resnična (tržna) vrednost stvari)
– denar izgublja vrednost, zatekajo se k menjavi => tisti, ki nimajo materialnih dobrin prisiljeni znižati cene
2) z reskriptom: če proda za manj kot ½ vrednosti lahko izpodbija zaradi čezmernega/nadpolovičnega prikrajšanja (npr. maksimirana cena 100, prodajalec proda za 49)
- pogodbo sme razdreti in zahtevati vrnitev stvari od kupca on pa mu vrne kup.
- ! namesto vrnitve stvari lahko kupec ponudi plačilo razlike: doplača do polne vrednosti => primer kupčeve možnosti nadomestitve (facultas alternativa) = prodajalec NE sme zahtevat plačila razlike, mora pa ga sprejeti
– institut čezmernega prikrajšanja (laesio enormis) => iz prodajne pogodbe je razširjena tudi na ostale pogodbe z vzajemnimi dajatvami (samo prodajalec lahko uveljavlja svoj interes, danes pa tudi kupec, če je stvar preplačal)
- postklacično odpravi izpodbijanje, JP le prodajalec, recepcija tudi kupec če plača več kot 2x vrednost
– slo. pravo o očitnem nesorazmerju med vzajemnimi dajatvami (potem lahko stranka ukrepa)
141
kdaj po RP kupnina ni resnična?
kaj sploh pomeni resničnost kupnine
3. resnična (verum) = resno mišljena kot protivrednost prodane stvari
– ne sme biti navidezna => najbolj vidno, če je simbolična (npr. pri simuliranih PP, pod katerim se skriva darilo)
– določitev višine je prepuščena S in P => ključno, da se stranki sporazumeta
– višino mogoče izpodbijat le iz splošnih razlogov (prevara, ustrahovanje ali zmota)
142
obveznosti v kupoprodajni pogodbi
PRODAJALCA (obligatio faciendi = kupca ne rabi narediti za lastnika stvari)
• omogočiti, da kupec dobi posest na stvari
– kadar predmet prodaje stvar je moral kupca uvesti v neobremenjeno posest ali pa omogoči, da si sam vzame (PRP 521 – če kupi viseče grozdje, mu mora omogočit, da ga obere)
• zagotoviti nadaljno nemoteno posest in uporabo/uživanje stvari
– habere licere / uti frui habere possidere licere
• hkrati storiti vse potrebno za prenos LP, ni pa odgovarjal za to, da kupec postane lastnik (ne rabi ga narediti za lastnika) => obveznost storitve (obligatio faciendi) in ne dajatve
– stvar na usrezen način prenesti na kupca (mancipirati, in iure cedirati ali tradirati) => kupec zato pogosto postane tudi lastnik
– klasično: res mancipi (mancipacija, in iure cessio), za ostale stvari (dovolj tradicija)
– JP: zadošča tradicija
• razlog, da kupca ni potrebno narediti za lastnika: 1) personalna veljava prava in 2) delitev na res mancipi in res nec mancipi v pred JP
– tudi tujci lahko sklepali, ki ne morejo biti civilni lastniki
• dokler ima nemoteno posest in uživanje nima zahtevka glede pravnih napak => šele, ko mu je stvar evincirana
– povrnitev interesa lahko zahteva še pred evikcijo, če ugotovi, da mu je tuja stvar vede prodana
• kupec zahtevke uveljavlja z a* empti, ki se glasi na interes *(ki bi ga imel, če bi bila stvar prodana kot njegova)
• dolžan kupcu stvar izročiti (če ne se ga prisili, da izroči ali mancipira) oz. terjatve odstopiti (cedirati)
– prodajalčeva zamuda: kupec zahteva povrnitev interesa (lahko večji od kupnine)
– RP zadržano glede kupčevega interesa: ne more zahtevat, če sužnji umrejo zaradi lakote
– prepozno izročeno žito (PRP 515) ali dobička, ki bi ga imel od trgovanja z vinom, če bi blo dovolj hitro dostavljeno (PRP 519)
KUPCA (obligatio dandi = prodajalca naredi za lastnika kupnine)
• izročiti kupnino v lastnino
• zakonite obresti (od izročitve do plačila kupnine, čeprav ni v zamudi)
– obresti, ker stvar uporablja, kupnina pa še ni plačana
• povrniti stroške, ki jih je imel prodajalec pred izročitvijo
– zdravljenje sužnja, za popravilo hiše
• prevzeti stvar (PRP 522 – prodajalec je lahko zahteval odvoz kamenja z njegovega zemljišča)
• prodajalec ima a* venditi, ki se glasi na interes
oba odgovarjata za vsako krivdi (v interesu in koristi obeh), zato morata ravnati kot skrbna gospodarja
143
kaj se zgodi ko je naključno uničenje (na sploh stvarnopravno in obligacijsko pravno) pri kupoprodajni pogodbi
1) stvarnopravno
• CASUM SENTIT DOMINUS = naključje trpi lastnik (s prenosom LP se prenese tudi škoda naključjnega uničenja)
2) obligacijskopravno
• SPECIES PERIT EI SUI DEBETUR = naključno uničenje individualno določenega predmeta trpi upnik
• GENUS PERIRE NON CENSETUR = naključno uničenje generično določenega predmeta trpi dolžnik
3) specialno
• pri kupni pogodbi to pravilo ne velja v celoti, ker sta dve nasprotni terjatvi (obv. izročitve stvari se navezuje na obv. plačila kupnine)
– pogojeni druga z drugo => neizpolnitev ene nujno vpliva na neizpolnitev druge
Kako je z obv. plačila kupnine v primeru naključnega uničenja/poslabšanja?
• PERICULUM EST EMPTORIS PERFECTA EMPTIONE = nevarnost (naključnega uničenja) je kupčeva, ko je kupna pogodba perfektna
– perfektna = ko je dokončno sklenjena (PRP 504 – kadar se ve kaj se prodaja, za koliko se prodaja in ko ni ne roka ne pogoja)
– ideja: načeloma preide škoda naključnega uničenja z izročitvijo (ko postane kupec lastnik), ampak to postavijo v čas pred izročitvijo (ko je pogodba postala perfektna)
– Primeri: prodane stvari izločene iz zaloge; ko po preizkusu izjavi, da mu prodana stvar ustreza; ko napoči začetni rok/se uresniči odložni pogoj (sklenita, da bosta ob pogodbi sestavili listino = sklenjena z doseženim soglasjem, perfektna pa, ko nastane listina)
• od perfektnosti naprej je nevarnost kupčeva = mora plačati polno kupnino, četudi stvari ne dobi/je poslabšana
– trpel bo škodo naklj. uničenja/poslabšanja
– kljub temu mora prodajalec stvar skrbno varovati in odgovarja za vso skrbnost – PRP 510, 505, 506, 507 (odg prodajalca za varovanje!!)
• s perfektnostjo preidejo nanj tudi vse koristi => tistemu, ki nosi nevarnost stvari, pripadajo tudi koristi
– postane lastnik plodov, mladičec, prirastov, dela prodanih sužnjev in njihovih otrok
– Primer: Če je kupec stvar dobil poslabšano/uničeno zaradi naključja je moral po tem načelu vseeno plačati kupnino. Bil pa je hkrati upravičen do vseh koristi (npr. mladiča).
• pogojno prodana stvar => pod odložnim pogojem
– če se zgodi v času visečnosti pogoja trpi uničenje prodajalec, poslabšanje kupec !!!!!
– če se pogoj ne uresniči, trpi prodajalec (ne more zahtevat nič, ker obv. sploh ne nastane)
• švicarsko pravo: nevarnost na kupca že s sklenitvijo pogodbe; slo.: šele z izročitvijo
144
napake stvari
= pravne ali dejanske pomanjkljivosti prodane stvari
Pri prodajni pogodbi poznamo dve vrsti napak:
• pravne = nanašajo se na sfero upravičenj na stvari
• stvarne = nanašajo se na dejanske lastnosti stvari
• napaka pri sklepanju pogodbe ni napaka na stvari => posledica te, je izodbojnost ali ničnost pogodbe
– pri napakah stvari pogodba ostane v veljavi, ravno iz te se uveljavlja zahtevke
145
pravne napake (kupoprodajna)
+
postopno varstvo
= na stvari ima nekdo tretji pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje kupčevo pravico in kupec o tem ni bil obveščen
• napaka v sferi upravičenj/pravni sferi na stvari
• prodajalec je dolžen kupcu zagotoviti mirno posest in uživanje stvari + odgovarja za evikcijo
– evikcija = tretji proti kupcu uspešno uveljavlja svojo LP ali drugo pravico
– evincirati = odvzeti v pravdi
• najhujši primer je prodaja tuje stvari
- Primer: A proda tujo stvar, zamolči in stvar izroči. Prodajna pogodba je veljavna, kupec je dobroveren, LP pa se ni prenesla – izročitev je nična. Lastnik nato zahteva z rei vindikacijo od kupca stvar = evikcija
- bistvo: zaščita kupca iz prodajne pogodbe => uveljavlja evikcijsko jamstvo
• drugi primeri, ko je pravica je zmanjšana/omejena
- zastavna pravica: A proda zastavljeno stvar B-ju in to zamolči. B postane lastnik obremenjene stvari. ZU ima močnejšo pravico in lahko stvar odvzame (evikcija)
- užitek: A izroči stvar na kateri je ustanovil užitek in B-ja ne obvesti. Prodaja je veljavna, B postane lasnik, a pride do delne evikcija (stvari ne more vzeti, ampak onemogoči izvrševanje – užitek popolnoma izvotli LP). B lahko uveljavlja pravne napake proti A- ju.
Jamstvo za pravne napake.
Več ukrepov za primer evikcije, postopen razvoj k enotnosti jamstva. :
1) na začetku: ko se prenaša z mancipacijo, postavjo institut litis denuntiatio
(omogoča, da kupec, ki je pridobil stvar z mancipacijo in je tudi že plačal kupnino ali dal prodajalcu varščino zanjo, mora obvestiti prodajalca o pravdi, tožbi, ki jo je tretja oseba naperla prot njemu, in ga pozvat naj mu v pravdi pomaga)
• zdaj se mora prodajalec spustit v pravdo kot kupčev zastopnik -> poznal je več okoliščin, morda je bla tožba neutemeljena, če pa je prišlo v pravdi do obsodbe, pa je šla obsodba proti prodajalcu, prodajalec mora plačat znesek sodbe, kupec pa stvar obdrži
• če se prodajalec ni hotu spustit v pravdo, je pa kupec ga lah tožu z actio auctoritatis, ki se je glasil na duplum kupnine, če mu je tretji stvar odvzel
• če pride do delne evikcije (uveljavljanje stvarne pravice na tuji stvari), potem lahko kupec z njo zahteva dvojno vrednost zmanjšanja vrednosti stvari
• je pa tožba, ki ne izhaja iz kupne, ampak iz mancipacije in se zato
nanaša samo na mancipacijo
• ostala obdobja:
2) predvsem ker je bil actio auctoritatis sam za mancipacijo, si je za druge pridobitve stvarti kupec raj dal obljubit od prodajalca s posebno stipulacijo pogodbeno kazen stipulatio duplae
(plačal ti bom dvojno kupnino stvari, če ma stvar pravno napako: dal si je torej kupec od prodajalca obljubit v primeru evikcije dvojno kupnino pod pogojem, da do evikcije pride, če zapade se lah zahteva znesek)
3) iz tega se razvije stipulacija stipulatio habere licere: z njo si da kupec obljubit pogodbeno kazen za primer, da ne bi stvari mogel nemoteno posedovati in uživati (tudi ne za primere evikcije, npr. če je prodajalec sam oviral kupca pri izvrševanju, štejejo se kle tud njegovi dediči -> kle je spet pogojno obljubljena pogodbena kazen, je na povrnitev interesa)
• pr obedveh teh zgoraj vprašljivo, kdaj se je pogoj uresničil in sta
stipulaciji zapadli, zato obsežna kazuistika
4) nazadnje pa lah kupec toži prodajalca v primeru pravne s tožbo actio empti, ki se praviloma glasi na interes
• sprva lah to nardi le takrat, ko mu prodajalec vede proda tujo ali
obremenjeno stvar in mu je možno očitat dolozno ravnanje (to so razlagal dost široko: v povezavi s pogosto pogodbeno klavzulo da se obe stranki morta vzdržat slehrne prevare + načelo dobre vere in poštenja)
• zato prodajalec v primeru evikcije mora obljubit vrnitev dvojne vrednosti kupnine, tud če se nista drugače dogovorila -> če prodajalec tega noče obljubt, ga kupec lah tož z actio empti in zahteva plačilo interesa, ki ga ma na tem, da mu je dana varščina za primer evikcije (v tem primeru je ta interes dvojna kupnina, ki jo lah zahteva od prodajalca)
• postopoma pa je pol actio empti možn uprabt v vseh primerih evikcije tud brez izrecnega dogovora, po Julijanu še clo tud če je blo izrecno dogovorjeno da prodajalev za nemoteno posest ne odgovarja (v tem primeru pa se obsodba glasi na vrnitev kupnine, ker dobra vera in poštenje ne trpi dogovora, kjer kupec zgubi stvar in prodajalec obdrži kupnino)
• prednost tožbe iz kupne pred tožbo iz stipulacije: pr stipulaciji pravica tožbe nastane ko je stvar evincirana in se uresniči pogoj, medtem ko pr tožbi s kupne nastane že s sklenitvijo pogodbe
• kje se to kaže: če kupcu stvar ni evincirana direktno (ker recmo stvar, ki je drugmu voljena, odkupi, stvar odpkupi od pravega lastnika, poravna terjatev, proda naprej in je evincirana komu drugemu) pr stipulaciji ne more tožt, ker se pogoj ni uresničil, pr kupni pa lahko ker velja načelo dobre vere in poštenja (bonae fidei)
povzetek iz vaj* problem glede stipulacij: če je stipulacija NI sklenjena in zato kupec nima nobenega sredstva
a) prodajalec vede proda tuje ali obremenjeno blago (PRP 544) => dolozno proda; kupec ima a*
empti b) prodajalec zagotavlja, da blago nima pravnih napak (dicta et promissa) => kljub temu, da ne
gre za dolus in lahkomiselno trdi, da jih nima => a* empti c) kupec toži na interes, če prodajalec ni želel skleniti evikcijske stipulacije
– odločilna faza je široka interpretacija dobre vere: prodajalec naj v vseh primerih
vzame odgovornost evikcije in odgovarja za vse primere, tudi če ne gre za evikcijo in
stipulacija ni sklenjena
- kupcu npr. ne uspe izpogajat s stipulacijo 2x zneska za primer evikcije, lahko kljub
temu doseže izplačilo 2x zneska kupnine (PRP 533)
146
prednost tožbe iz kupne pred tožbo iz stipulacije
na voljo neodvisno od uresničitve pogoja (nastopa evikcije)
– Primer: Kupec plača pravemu lastniku ali jo proda naprej in je evincirana novemu kupcu (PRP 545) => iz stipulacije ni mogoče
– tožba iz kupne mogoča celo, če obdrži kupljeno stvar iz drugega pravnega naslova (npr. kupi stvar, ki mu je voljena) (PRP 539)
147
a* de modo agri
= kadar se ugotovi, da je kupljeno zemljišče manjše kot je bilo dogovorjeno.
• ! pazi, to pa NI tožba zaradi stvarna napake, ker količina ni vprašanje napake
• izgine skupaj z mancipacijo
148
kadar se ugotovi, da je kupljeno zemljišče manjše kot je bilo dogovorjeno - katera tožba
a* de modo agri
ni tožba zaradi stvarne napake
149
stvarne napake
= stvar nima dogovorjenih ali običajnih lastnosti oz. ima pomanjkljivosti, ki jih
glede na dogovor ali namen uporabe ne bi smela imeti
• dejanske pomanjkljivosti stvari
• prodana stvar ni taka kot bi morala biti/nima lastnosti, ki bi jih morala imeti
• lastnosti, ki jih mora imeti:
a) izrecno dogovorjene lastnosti/last. ki jih je prodajalec izrecno zagotavljal (zagotavlja izvrstnega kuharja),
b) lastnosti iz namena uporabe (britvica taka, da se jo da nabrusit do želene ostrine) ali
c) običajne lastnosti, ki se lahko objektivno upravičeno pričakujejo v pravnem prometu, če ni nič dogovorjeno (avto mora bit tako, da se ga da voziti) => ne gre za subjektivno oceno (marketing)
Že RP loči dve vrsti stvarnih napak:
a) očitne = kupec bi jih moral in mogel opaziti ob skrbnem pregledu stvari
– CAVEAT EMPTOR = kupec naj pazi => očitne napake mora opazit in jih takoj grajat
– če jih ne opazi, prodajalec odg. če dolozno zagotavlja (PRP 558)
- oz dolozno prikril
- oz lahkomiselno trdil da ni napak (pa ni vedel)
– ! pazi: morati (obveznost) in moči (sposobnost)
– npr.: odtrgan podoplat na čevljih
b) skrite = kupec jih ob skrbnem pregledu ni mogel odkriti, so pa obstajale ob izročitvi
– za te odgovarja prodajalec
– na njih se nanaša edikt kurulskih edilov
– npr.: slab šiv, kasneje se razpara; proda dražje, ker laže o sužnjevi izobrazbi
- velikokrat uveljavljali zmoto, predvsem o snovi (error in substantia)
Razvoj jamstva za stvarne napake:
• izhodišče načelo dobre vere in poštenja
– prodajalec mora opozoriti na pomanjk. in napake; kupec pa skrbno pregledati in takoj grajat napake
– če prodajalec krši načelo, kupec naperi tožbo: a* empti glasi se na vračilo kupnine in tudi interesa
– Primer: Kupec ima a* empti, tožba je bonae fidei (sodnik bo obsodil toženca, če je ravnal v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja). Ve, da ima stvar napako in zamolči. Jamči za kuharjeve sposobnosti, ki jih nima.
• odg. tudi za napake, ki jih ne pozna/ne zakrivi
• obljuba, da nima napak, pogosto dana s stipulacijo (duplae/habere licere) => če krši, stipulacijska tožba (a* ex stipulatu)
• na splošno načelo caveat emptor => če se ne zaveže posebej, sprva odg. samo za izrecna zagotovila/dolozno prikrite pomanjkljivosti => tožba iz kupne (kršitev načela DViP in nepošteno ravnanje)
• predvsem skrite poman. sanirali z uveljavljanjem zmote (zmote o snovi)
• novost prinese edikt kurulskih deilov = nanaša se na prodajo sužnjev in živine in dopolnjuje ostale oblike jamstva (predvsem skrite napake, ker očitne je tak caveat emptor)
1. obveznost javne naznanitve pomankljivosti
2. tožbo za razdor pogodbe oz. znižanje kupnine —> če X naznanjene pomanjkljivosti
⬇️
Edikt o stvareh, ki so se prodajale na trgu
• prvi sistematični predpis glede varstva potrošnikov; nanaša na najbolj prodajane stvari na trgu (sužnji, domače živali)
• obveznost javne naznanitve napak, za nenapovedane pa mora dati stipulacijo (obljubiti pogodbeno kazen, če bi se pozneje pojavile)
• tožbi, če prodajalec ni napovedal (nanaša se na skrite napake, na očitne zgolj, če jih je prodajalec dolozno zakrivil)
- pogoj: opustitev/kršitev – mogoče mu je očitat kršitev edikta
- če toži z obema (najprej eno, potem drugo), se zavrne z ugovorom razsojene zadeve
⬇️
1) a* redhibitoria = razdorna tožba
- posledica: kupec mora vrniti stvar (+ vse kar je od nje pridobil), prodajalec pa kupnino (tudi danes)
- omejena na 6 mesecev
2) a* quanti minoris = tožba na znižanje kupnine (kadar je želel kupec kljub napaki stvar obdržati, a je bila ta manjvredna)
- omejena na eno leto
- povrnit tolko kolko je manj vredna
• klasiki: NE odg. za golo hvaljenje (namen spodbuditi kupca k nakupu), temveč le za obvezujočo obljubo = zagotovilo o konkretnih lastnostnih in kakovostih (PRP 579)
• bolezen = »nenaravno stanje telesa, ki poslabšuje njegovo uporabo« (Labeo)
- široko: gluh, vrtoglavica, kratkovidnost, pohabljenost
- NE pa: jecljanje, škiljenje, škrbavost, levičar, moči posteljo
• izigravanje edikta: prodaja sužnja kot pritiklino njegove tunike => nedopustno, zato mora napovedat vse tudi glede sužnja
• odg. celo, če lahkomiselno trdi, da nima napak (PRP 563)
- kljub temu omejena na nepošteno ravnanje
- tožna a* empti - glasitev na povrnitev interesa
• tožbi sčasoma glede prodaje vseh stvari; tudi v JP + tudi razširijo objektiviziranost, vendar razlikovanje med vede in nevede prodano stvarjo z napako
Prodajalec krši načelo: glasi se na interes
Prodajalec NE krši načela: glasi se na povrnitev/plačilo kupnine
simplaria venditio:
enostavna prodaja = prodajna pogodba, kjer ne jamči za stvarne napake
• običjano za prodajo vojnih ujetnikov (napak ne poznajo)
• znak za nejamčevanje: nosijo klobuke ali vence
- izključitev jamstva je redna sestavina take pogodbe
ko je prodana pravica
- jamči se obstoj in NE dolžnikovo plačevitost
Danes lahko kupec zahteva:
a) razveljavitev pogodbe,
b) zmanjšanje kupnine (stvar obdržiš, prodajalec pa ti vrne del nazaj) ali
c) zamenjava/popravilo napake
• jamčevanje za napake = jamstvo prodajalca kupcu (da jo prodajalec)
• garancija = zagotavlja brezhibno delovanje določeno obdobje; prodajalec ima 49 dni časa za popravilo (praviloma jo da izvajalec)
iza:
pravna sredstva kupca, varstvo (jamčevanje za napake)
0.1) pazi: princip za odgovarjanje je caveat emptor (izjeme glej prej pod očitne napake)
0.2) (čist na začetk še actio de modo agri, ki pa ni tipična stvarna napaka, ampak napaka pri količini, ker je tožba glede na velikost zemljišča: če je prodajalc pr mancipaciji navedel, da je zemljišče večje kot v resnici, je moral plačat dvojno vrednost razlike -> tožba izgine z mancipacijo)
1) kupec si je lah dal tud od prodajalca obljubit določene lastnosti s posebno stipulacijo (ponavad duplae ali habere licere) -> če stvar ne ustreza zagotovilom, lah tožš s stipulacijsko tožbo
2) actio empti: če prodajalec krši načelo dobre vere in poštenja (ker je tožba bonae fidei), na začetku zato samo, če je prodajalec vedel za napako ali pa zagotavljal da je ni ali pa jo dolozno prekrival (glej očitne napake) • na koncu razvoja pa je možno naperit actio empti ne glede na to al je vedu al ne (recimo okužen vol, ki pa je okužil s prodajo še vso živino kupca in je poginila: ne glede na to, ali je vedel ali ni vedel, prihaja v poštev actio empti, vendar če prodajalec ni vedel ali ni bil malomaren mora plačat sam kupnino, če ne pa interes)
3) edikt kurulskih edilov (rimska magistrata, ki sta mogla skrbet za red na trgu, tržna policija): nanašal se je na prodaje sužnjev in živine in dopolnjevanje jamstva, predvsem na skrite napake (pr očitnih je caveat emptor)
• prodajalec mora po njem napake določenih stvari ki se pogosto prodajajo naprej napovedat (npr. sužnji), torej je obvezno da javno naznanijo morebitne ponakljivosti prodanega blaga -> če napak nisi napovedal pa se izkaže, da stvar ima napako, sta na voljo:
a) actio redhibitoria: tožba na razdor pogodbe, kupec vrni prodajalcu stvar z vsem, kar je od nje pridobil, prodajalec pa kupcu kupnino (časovna omejitev: 6 mesecev)
b) actio quanti minoris: tožba na zmanjšanje kupnine, ko je želel kupec stvar kljub napaki obdržat, je bla pa zanj zarad napake manj vredna, s tem uveljavlja znižanje kupnine za vrednost napake, torej povrnitev tok dnarja, kokr je stvar zdj manj vredna (časovna omejitev: eno leto)
• če edn toži z obema tožboma bo zavrnjen zarad ugovora že razsojene zadeve
• pogoj za kerokol tožbo: aktivno kršenje edikta s strani prodajalca (ni napovedi hib, izrecno zagotavljanje da je ni, dolozno prekrivanje)
• treba napovedat tud bolezni stvari -> razprava o tem, kaj je bolezen ali hiba:
• klasiki: golo hvaljenje še ni dejanje, za kerga bi odgovarjal, odgovarjaš le konkretna zagotovila in zavezujočo obljubo, torej
zagotovila o konktretnih lastnostih in kakovostih prodane stvari
• če si jecljal ali močil posteljo nisi imel bolezni, če si bil božjasten pa
• kurulski edikt je prvi sistematični predpis na področju varstva potrošnikov (tud če prodajalc zanj ni vedel je odgovarjal) • probal izigravat (sužnja prodal kot pritiklino tunike)
• sčasoma je blo tožbi iz edikta možno uveljavljat glede na prodajo vseh stvari (skupaj z actio empti še v Justijuvem, verjetno šele takrt lah kupec zahteva povrnitev celotne nastale škode)
150
Primer: A je B-ju prodal okuženo kravo, ki je pri B-ju (kupcu) zaradi bolezni poginila. Pred tem je okužila kupčevo živino, ki je tudi poginila.
• gre za prodajno p., kupec naprei a* empti
• če prodajalec krši načelo d.v.p. (vedel je da je okužena in je bil tiho): povrniti mora celoten interes (tudi posledično škodo – vso poginjeno živino)
• če NE krši (ni vedel in mu ne moremo očitati, da bi moral): obsojen samo na povrnitev kupnine
151
Edikt o stvareh, ki so se prodajale na trgu
• prvi sistematični predpis glede varstva potrošnikov; nanaša na najbolj prodajane stvari na trgu (sužnji, domače živali)
• obveznost javne naznanitve napak, za nenapovedane pa mora dati stipulacijo (obljubiti pogodbeno kazen, če bi se pozneje pojavile)
• tožbi, če prodajalec ni napovedal (nanaša se na skrite napake, na očitne zgolj, če jih je prodajalec dolozno zakrivil)
- pogoj: opustitev/kršitev – mogoče mu je očitat kršitev edikta
- če toži z obema (najprej eno, potem drugo), se zavrne z ugovorom razsojene zadeve
⬇️
1) a* redhibitoria = razdorna tožba
- posledica: kupec mora vrniti stvar (+ vse kar je od nje pridobil), prodajalec pa kupnino (tudi danes)
- omejena na 6 mesecev
2) a* quanti minoris = tožba na znižanje kupnine (kadar je želel kupec kljub napaki stvar obdržati, a je bila ta manjvredna)
- omejena na eno leto
- povrnit tolko kolko je manj vredna
• klasiki: NE odg. za golo hvaljenje (namen spodbuditi kupca k nakupu), temveč le za obvezujočo obljubo = zagotovilo o konkretnih lastnostnih in kakovostih (PRP 579)
• bolezen = »nenaravno stanje telesa, ki poslabšuje njegovo uporabo« (Labeo)
- široko: gluh, vrtoglavica, kratkovidnost, pohabljenost
- NE pa: jecljanje, škiljenje, škrbavost, levičar, moči posteljo
• izigravanje edikta: prodaja sužnja kot pritiklino njegove tunike => nedopustno, zato mora napovedat vse tudi glede sužnja
• odg. celo, če lahkomiselno trdi, da nima napak (PRP 563)
- kljub temu omejena na nepošteno ravnanje
- tožna a* empti - glasitev na povrnitev interesa
• tožbi sčasoma glede prodaje vseh stvari; tudi v JP + tudi razširijo objektiviziranost, vendar razlikovanje med vede in nevede prodano stvarjo z napako
152
v čem se stipulatio habere licere razlikuje od stipulatio duplae
habere licere je širša in ni omejena zgolj na evikcijo
153
napaka in bistvena zmota
• napaka: razmerje je že nastalo (pogodba veljavno sklenjena) a ima predmet napako (dejanski ali pravni sferi)
• bistvena zmota: stranka je v zmoti glede predmeta obv.; bistvena zmota => prodajna p. sploh ne nastane
154
dogovori v kupoprodajni
Kupno pogodbo spremljajo različni brezoblični dogvori, ki se kot dodatni dogovori (pacta adiecta) vključijo v tožbeno formulo tožbe iz kupne pogodbe. Nekateri izmed teh so:
1) pridržek boljšega kupca (in diem adiecto) = prodajalec lahko odstopi, če najde boljšega kupca (PRP 493–495)
2) razdorni dogovor (lex commissoria) = prodajalec lahko razdre pogodbo, če kupnina ni plačana + zahteva razliko, če je kasneje ne more prodati za enako ceno (PRP 496–499)
3) kup na pokušino (pactum displientiae) = kupec lahko odstopi od pogodbe, če mu stvar ne ustreza
(gre za pogojni razdor in ne pogojno sklenitev) (PRP 500)
4) dogovor o povratnem kupu/prodaji (pactum de retro emendo/vendendo) = prodajalec lahko stvar kupi nazaj oz. kupec lahko stvar proda prodajalcu nazaj
5) dogovor o predkupni pravici (ius protimiseos) = prodajalec se zaveže stvar prodati nasprotni stranki, če bo stvar prodajal (gre bolj za izključno pravico do nakupa kot predkupno pravico)
155
neke dodatne stvari nevem kam jih poknit
stvarne pravice:
• kako je stvar vrnjena (primer 591):
• možnost 1: toženec oz. kupec sledi restitutorni klavzuli
• možnost 2: toženec kupi stvar z litis aestimatio v pravdi
• možnost 3: posestnik je bil v tožbi oproščen (sporna stvar se ne nahaja več v posesti kupca, kupec lahko proti temu novmu posestniku da publicijansko in če zgubi je torej evikcija)
• po RP: lahko torej tož za kravo, ampak samo, ko že pride do evikcije (ne, ko svojo kravo prodaš, ampak ti mora zagotovit mirno posest na kravi) alpa če je vedel
• izjema: primer 610 (če je prodajalec vede prodal tujo stvar, ga pa lah iz evikcije tkoj)
• klele v primeru litis denuntio ni, ker ga še ni tožu tadrug iz evikcije
• lahko se gre litis denuntio: zdaj se mora prodajalec spustit v pravdo kot kupčev zastopnik, obsodba proti prodajalcu če pride do evikcije -> jo naj plača, kupec pa obdrži, če pa pride do evikcije pa
• če se prodajalec ni hotu spustit v pravdo, je pa kupec ga lah tožu z actio auctoritatis, ki se je glasil na duplum kupnine, če mu je tretji stvar odvzel
• če pa mancipacija ni bla uspešna: stipulacija habere licere (na interes namest na dvojno kupnino)
• lah pa tud kupec sam plača in pol nardi cessio necessaria: odstop, h kateremu sili določena pravna norma, npr. beneficium cedendarum actionum (pravna dobrota odstopanja tožb -> B bo torej plačal, kupec pa ma lahko od zastavnega upnika ius
offerendi)
• primer 613
• bistvo: obveznost za pravne napake se vedno bolj objektivizira (v visoki klasiki z actio empti odgovarja tud, če ni vedu za pravne napake), podobno tud za pravne napake
• ≇ Če se prodajalec ne bi pravdal skupaj s kupcem, bi prodajalec lahko uveljavljal ugovor slabega pravdanja in kupcu ne bi plačal odškodnine.
156
locatio conductio
= sinalagmatski konsenzualni kontrakt, pri katerem lokator konduktorju odplačno prepusti uporabo določene nepotrošne stvari (locatio conductio rei – najemna in zakupna pogodba), svojo delovno silo na časovno enoto (locatio conductio operarum – delovna/službena pogodba) ali izvedbo nekega strokovnega dela (locatio conductio operis – delovršna/podjemna/pogodba o delu).
najemodajalec/zakupodajalc; naročnik (locator): a* locati najemnik/zakupnik; podjemnik (conductor): a* conducti
• tip pogodbenega razmerja, kjer ena stranka drugi nekaj prepusti, druga pa to odplačno prevzame
• locare = postaviti; conducere = odnesti
• locator = tisti, ki prepušča; conductor = tisti, ki prepuščeno odplačno sprejme
• predmet: izdelek (sešita obleka) ali storitev (čiščenje obleke)
• odplačno razmerje, podjemnik odgovarja za končni rezultat (uspeh)
• v RP kot ena sama pogodba z različnimi predmeti (omogoča načelo d.v.p. + široki tožbeni zahtevki), vendar že izoblikovane oznake predmetov posameznih oblik (rei, operarum, operis)
• učinkuje samo obligacijskopravno in nima stvarnopravnih učinkov
• vsi so konsenzualni kontrakti, ker nastanejo s soglasjem o delu in plačilu
Locatio conductio:
a) rei = najemna in zakupna pogodba
– prepusti uporabo določene nepotrošne stvari
– predmet najemne: odplačna uporaba stvari
– predmet zakupne: odplačna upraba in uživanje plodonosne stvari
– storitev za katero bo plačal
b) operarum = delovna/službena pogodba
– prepusti svojo delovno silo na časovno enoto
– sklepali v primerih, ko so želeli za določeno plačilo dobiti manj cenjeno delo (predvsem fizično delo, ki se je opredeljevalo/plačevalo po količini)
– predmet: »manj častna dela«
– plačilo: delovna sila plačana na časovno enoto (za vsak meter/uro ... )
– najmanj pomembna
c) operis = podjemna/delovršna/pogodba o delu
– prepusti izvedbo nekega strokovnega dela
– predmet: strokovno delo
– plačilo: protivrednost za končni rezultat
– še danes vsa tri poimenovanja
*Mandat za najpomembnejša dela (glej kasneje) => po svoji naravi neodplačno razmerje. Dobivali so honorar (plačilo za častno delo), ki v formularnem postopku ni bil iztožljiv, bil pa je v
157
najemna in zakupna pogodba
locatio conductio rei = pogodba, s katero se najemodajalec (zakupodajalec) zaveže, da bo najemniku (zakupniku) prepustil v uporabo (in uživanje) določeno nepotrošno (plodonosno) stvar, najemnik pa se zaveže, da mu bo za to plačeval dogovorjeno najemnino (zakupnino).
najemodajalec/zakupodajalc (locator): a* locati
- tožba se glasi na interes
najemnik/zakupnik (conductor): a* conducti
- tožba se glasi na interes
Obveznosti
lokator:
– prepustiti stvar v nemoteno uporabo
– jo vzdrževati (nosi stroške vzdrževanja)
– povrniti škodo
konduktor:
- plačevati najemnino/zakupnino
- paziti, da se zakupljeno zemljišče ne poslabša
- vrniti stvar (v stanju, v kakršnem jo je prijel)
• najemna pogodba = prepusti v uporabo določeno nepotrošno stvar
• zakupna pogodba =prepusti v uživanje plodonosno stvar
• vrniti mora isto stvar, zato predmet samo nepotrošna stvar
• najemnina/zakupnina = določena v denarju, izjemoma kot količina/delež pridelka
- nikoli pa uporaba druge stvari (PRP 605)
158
obveznosti pri najemni in zakupni pogodbi
1) locator
• prepustiti stvar v nemoteno uporabo
• jo vzdrževati (nosi stroške vzdrževanja)
- res pa je, da jih pokrije iz najemnine
- če zanemari vzdrževanje in stvar popravi najemnik, se to odšteje od najemnine
• povrniti škodo zaradi pomanjkljivosti stvari (tudi, če za njih ni vedel) <— natane po njegovi krivdi (?)
- Primer: Podre stvabo, ker je poškodovana – povrne škodo (najemnino); če jo podre brez potrebe pa mora najemniku povrniti celoten interes (npr. znesek, ki ga je dobil od podnajemnikov, ki je višji od njegove najemnine) (PRP 610)
- tudi, če za poman. ne ve (PRP 606 – nevede da v najem poškodovano posodo in se vino izlije => povrniti mora interes; če da pašnik s strupenimi zelmi pa samo škodo)
⬇️ + škodo ki jo povzroči najeta stvar
- škodo, ki jo povzroči najeti suženj => Primer: Sužnja najame kot mulodovca, zaradi njegove malomarnosti pa mula pogine.
a) suženj se da sam v najem: gospodar odg. samo z adjekticijsko tožbo (do vrednosti pekulije) oz. z a* de in rem verso (kolikor preide v njegovo premoženje)
b) da ga gospodar brez opredelitve, da bo delal kot mulodovec: odg. za običajno skrbnost najemodajalca (če ravna dolozno in malomarno)
c) da ga gospodar in ve za kaj: odgovarja za vsako krivdo/vso škodo
• znižanje kupnine oz. odpoved najemne pogodbe, če stvari ne more uporabljat na dogovorjen način
- tudi, če se poslabša brez najmodajalčeve krivde (sosed zakrije pogled), a vseeno mora najemnik malo potrpeti (še zlasti pri začasni motnji – PRP 609)
• najmnik/zakupnik tožba a* conducti, ki se glasi na interes
• morebitne pravne napake - povrnit celoten interes
2) conductor
• plačevati najemnino/zakupnino
• paziti, da se zakupljeno zemljišče ne poslabša => mora ga obdelovati (skrbi za kmečka dela, poslopja)
- obdelovanje in skrb mogoče obljubit s stipulacijo v obliki pogodbene kazni
- ravnati mora skrbno kot dober gospodar in uporabljat stvar v skaldu z namembnostjo in določili pogodbe
• vrniti stvar (v stanju, v kakršnem jo je prijel)
- obrabiti le toliko, kolikor se obrabi z normalno uporsabo
- locator pridobi zastavno pravico na najemikovih/zakupnikovih stvareh v prostoru glede zahtevkov pogodbe
• lahko da v podnajem, če ni dog. drugače
• sme pridobivat plodove (LP dobi s percepcijo, ker nima stvarne pravice jo pridobi izvedeno – s tihim privoljenjem zakupodajalca)
- če mu to prepreči, zahteva odškodnino
- ni pa mogel uveljavljat pravice na še ne pridobljenih plodovih
• najemodajalec/nakupodajalec imata a* locati, ki se glasi na interes
159
odgovornosti pri najmni in zakupni
• dogodki, neodvisni od strank (slaba/dobra letnina)
1) locator trpi nevarnost naključnega uničenja
- nevarnost slabe letine nosi zakupodajalec, ne pa tudi dodatne škode
- pri delnem zakupniku si škodo in dobiček delita
- trpi neobičajne dogodke (vpad vojske, zemeljski plaz) (ne sme zahtevat plaliča)
2) conductor še naprej plačuje v primeru motene uporabe stvari, a ne za višjo silo
- potrpi majhno škodo najemnik, za večjo pa lahko zahteva znižanje zakupnine (remissio mercedis) – PRP 605)
- če naključje izvira iz stvari same (pridelek požrejo črvi, uniči plevel, vino se skisa), gre za običajne dogodke, trpi zakupnik
• Julijan: veljavno, če se dogovorita, da zakupnik odgovarja za višjo silo (predvsem slaba letina, vreme – PRP 594)
• delni zakup = če je zakupnina določena kot delež pridelka, velja režim družbene pogodbe (communicatio lucri et damni = delitev dobička in škode)
• pravne napake, ko nekdo 3. prepreči uporabo/uživanje, mora povrnit mora celoten interes
160
prenehanje najemne in zakupne
• sklenjena za določen ali nedoločen čas
- zakupna načeloma 5 let; če po tem ostane na zemljišču => pod pogoji se tiho podaljša
• možna odpoved pred potekom roka
- najemodajalec: če ni plačano več kot 2 leti, sam potrebuje stvar, potrebno popravilo ali najemnik slabo ravna
- najemnik: najemodajalec je ne vzdržuje ustrezno; okrnjena uporaba, ki je ne zakrivi sam
• če locator proda => sicer ne ukinja najemne/zakupne pogodbe, temveč zaradi nove stvarne pravice pridobitelja preneha
- emptio tollit locatum = kup ukinja najem/zakup
- ponavadi dogovor s pridobiteljem, da bo do konca omogočil uporabo stvari najemniku
- kljub temu pridobitelj lahko onemogoči => potem odg. odsvojitelju, najemnik pa toži najemodajalca
• z uničenjem
• !!! NE preneha zaradi smrti stranke => na njeno mesto stopi dedič
161
delovna/ službena pogodba
(locatio conductio operarum) = konsenzualni kontrakt, s katerim ena stranka prepušča drugi svojo delovno silo, ta pa ji mora plačati dogvorjeno plačilo na časovno enoto dela (praviloma dan).
delavec (locator): a* locati
delodajalec (conductor): a* conducti
Obveznosti
delavec: vsako krivdo + (ne)znanje/izkušenost
– skrbno opravit delo
delodajalec: vsako krivdo
- plačati dogovorjeno plačilo + tudi, če brez svoje krivde ne more delati
• locator = prepusti svojo delovno silo; conductor = plača dogovorjeno plačilo na časovno enoto dela
- delavec: odvisen od svojega dela (načeloma nima premoženja); čaka, da ga najamejo, mnogi imajo dogovor in stalnega delodajalca
- delodajalec: načeloma gospodarsko močnejši
• podobna najemni, a predmet ni stvar, temveč delovna sila
NI POTREBNO STROKOVNO ZNANJE (opus - tisto je operis)
• predmet: operae = delo na časovno enoto, ki nima konkretneka cilja/rezultata
- enota dan
- fizična, neugledna, celo sramotna in težaška dela (boj z zvermi, nastopanje, kopanje jarka, rudarji, mulodovci, tudi pisarji)
- neugledno, ker se kupuje njihovo fizično delo in NE njihove sposobnosti/znanja
- delo osvobojencev za patrona, delo svobodnih mezdnih delavcev => ni velike razlike
- drugače od častnih del po naročilu, za katere dobijo honorar (nagrado)
• nezanimiva pogodba za pravnike (ni zahtevna, neugledno in umazano delo – Cicero o tem) + ni dosti sporov ker je delodajalec gospodarsko močnejša stranka in zato narekuje pogoje
- neugledna: (majhna trgovina)
- ugledna: večja korist (medicina, arhitektura, velika trgovina brez goljufije)
- nečastno če kmetuješ za plačilo, častno če orješ svojo zemljo
- Marcellus = rimski gramatik (2. in 3. st.)
• odplačno razmerje: plačilo določeno na enoto dela
• sklepali svobodni, osvobojenci in tudi sužnji (vendar v manjšini)
- konec rep.: osvobojenci (66%); svobodni (27%), sužnji (6%)
- !!! neskladje med dejanskim in pravnim: tudi suženj je sam sklenil delovno pogodbo in si dal obljubit s stipulacijo
• za določen ali nedoločen čas
- načeloma za en dan, bolj kvalificirani (pisarji) in večje skupine (rudarji, žetev, trgatev) za daljši čas
162
obveznosti pri delovni pogodbi
1) delavec:
• delo opravit skrbno
• za vsako krivdo, tudi za naznanje/neizkušenost (mulodovcu pobegnejo živali in naredijo škodo)
2) delodajalec:
• dolžan plačati dogovorjeno plačilo, tudi če brez svoje krivde ne more delati
- pri bolezni bolj oproščen svoje obv. (periculum est locatoris = nevarnost je lokatorjeva)
- objektivni razlogi za onemogočeno delo in hkrati pravico delavca do poplačila => za delavca manj ugodna pogodba, saj kljub objektivnosti ne dobi polnega plačila (poplava v rudniku znižanje plačila)
- Reskript Severa in Karakale: upravičen do plačila, če ni kriv + v času, ko bi moral delat ne dobi plačila (tak da bi delal za koga drugega)
• ostale pravica: čas za počitek in prehrano tekom delovnika (Neracij)
=> zahtevke uveljavljata z a* locati (delavec) in a* conducti (delodajalec)
=> delovno pravo doživi resničen napredek do danes (izginejo predsodki o več/manj vrednosti del + več pravic delavca)
163
delovršna/ podjemna pogodba
= pogodba, s katero se podjemnik zaveže za naročnika opraviti določeno strokovno delo, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to dal dogovorjeno plačilo.
naročnik (locator): a* locati
podjemnik (conductor): a* conducti
Obveznosti in odgovornost
naročnik: za vsako krivdo??
– plačat dogovorjeni znesek
podjemnik: za vsako krivdo (tudi izkušenost) + casus mixtus (krši pogodbo) + *custodio (zaplatar in pralec)
- odgovarja za končni uspeh
- za pomočnike
- za skrbnost pri izbiri 3. oseb (culpa deligendo)
• predmet: opus = delo, ki zahteva strokovno znanje
• podjemnik se zaveže opraviti določeno strokovno delo; naročnik pa plačati dogovorjen znesek
• dve vrsti podjemne glede na vsebino – končni rezultat:
1) izdelek/stvar (obleka, gradnja hiše/omare)
2) storitev (šolanje, prevoz blaga)
• plačilo: protivrednost za dogovorjen končni rezultat (za opravljeno delo in ne na čas. enoto (lahko pa je rok do kdaj naj bi blo delo zaključeno)
- izjeme, ko se dogovorita, da bo podjemniku plačeval po dnevih
• če je končni rezultat stvar je podobna prodaji
a) naročnik ne da gradiva: kupna
b) naročnik prispeva gradivo: podjemna (tudi, če da na voljo samo zemljišče kot bistven del gradnje, material za hišo pa podjemnik sam)
164
obveznosti pri delovršni
1) naročnik
2) podjemnik
• delo mora dokončati, odgovarja za končni uspeh
• izvršitev posla lahko prepusti drugemu, razen če je določena osebna izpolnitev
- nastane še ena podjemna pogodba (med podjemnikom in podizvajalcem) – tožba iz podjemne (če kaj podizvajalec zasere)
- osebna izpolnitev po dogovoru/če je bistvena: naslika sliko, položi poseben mozaik
• odgovarja za vsako krivdo, tudi nespretnost in neizkušenost (PRP 616, 617)
- imperitia culpae adnumeratur = neizkušenost se prišteva h krivdi
- pralec in zaplatar odg. za varovanje, vsi ostali pa za vsako krivdo
• odgovornosr za pomočnike
- če ima pomočnike, sam odgovarja za njihovo krivdo (pri prevozu stebra ga razbijejo – odgovarja za malomarnost)
- tudi 3. osebi, ki ni pomočnik (npr. zidar prepusti izdelavo strehe tretjemu), zato odgovarja za skrbnost pri izbiri (culpa in eligendo)
• skrbnost v primeru izdelka (odobri/neodobri – zahteva odpravo pomanjkljivosti) in storitve (težje, ker napak ni mogoče odpraviti)
- podjemnik jamči za končni izdelek, ne način kak je ga nardil
165
166
naključje/ višja sila pri delovršni
• predmet izdelek: do prevzema nosi nevarnost podjemnik, ob prevzemu pa naročnik
• predmet ni izdelek (ni končnega razmerja): lahko zahteva
a) odpravo napak,
b) znižanje kupnine ali
c) odstopi od pogodbe
• podjemnik lahko eskulpira = se reši odgovornosi za neuspeh zaradi 1) napake v gradivu ali 2) slabih navodil naročnika
- kot strokovnjak je moral na začetku naročnika obvestiti, če ta ustraja prevzame tveganje (PRP 623)
- enako tudi za naročnikovo sprejemno zamudo
• podjemnik odg., če krši pogodbo (sužnja v uku, vzame na tuje v nasprotju s pogodbo in ga razbojniki ubijejo – PRP 614)
• poseben problem, če v obdelavo dobi naročnikovo stvar
1. pralec (opere obleke)
2. zaplatar/krojač (zakrpa obleke)
- odg. za varovanje sprejetih oblek (PRP 618)
- odg za nevarnost ki so jim obleke najbolj izpostavljene – požar, miši in podgane, izguba, izročitev našačni stranki => za ostalo pa kot skrben gospodar in izkušenost ( PRP 617)
167
168
posebnosti pri delovršni
Posebna pravila pri pomorski havariji = škoda, ki nastane udeležencu prevoza po morju
• havarija = poškodba ladje, letala ali tovora med vožnjo
• Lex Rhodia de iactu = v zvezi s pogosto/običajno plovbo po morju so se pojavljala določena pravila, ki so jih uzakonili (grški izvor)
• Primer: Plovbo ogrozi slabo vreme/pirati in začnejo metati stvari iz ladje, da je lažja in hitrejša oz. plačajo odkupnino razbojnikom, da dobijo ladjo nazaj. Ladja se reši, zato je pravično, da se škoda porazdeli med vse udeležence prevoza (lastnika tovora, lastnika ladje in potnike).
• a* locati: lastnik izgubljenega tovora proti kapitanu
• a* conducti: kapitan proti ostalim udeležencem prevoza uveljavlja sorazmerni delež; tudi lastnik ladje mora sorazmerno prispevati k izgubi (rešena je njegova ladja)
POSEBNOST: neprava podjemna pogodba (locatio conductio operis irregularis)
• naročnik prepusti podjemniku material v lastnino, podjemnik lahko naredi izdelek iz enake količine istovrstnega blaga
• naročnikovo gradivo porabi za drugo, izdelek pa mu naredi/vrne enako količino enake kokovosti
• posebna tožba a* oneris aversti
• naključno uničćenje tu trpi podjemnik (ker pride do LP) - pri običajni pa trpi naročnik!!
• Primer: Iz naročnikovega zlata naredi nekaj drugega, prstan pa mu izdela iz svojega, enako kakovostnega. Prevaža žito več lastnikov, ki se pomeša, osakemu vodtehta enako količino
nazaj. Pomešanje bankovcev in kovancev pri bančnem nakazilu.
169
naročilo/ pogodba o mandatu
MANDATUM
= pogodba, ki nastane, ko ena stranka (mandant) drugi stranki (mandatarju) naroči, da zanjo neodplačno opravi določen dejanski ali pravni posel, ta pa naročilo sprejme.
naročitelj (mandant): a* mandati directa
– tožba infamira prevzemnik
naročila (mandatar): a* mandati contraria
– lahko zahteva vračilo stroškov
Obveznosti & odgovornost
mandant: za vsako krivdo (korist)
– povrniti stroške in morebitno škodo
mandatar: za vsako krivdo (!čeprav nima koristi!)
- povrniti interes, ki nastane zaradi škode po njegovi krivdi
• nastanek: ko mandant naroči, mandatar pa se s tem strinja
• predmet: sklenitev pravnega posela ali dejanskega posela + dopusten posel
- naročiš, naj ti prinese kavo (pravni), prosiš, da ti napumpa gumo (dejanski)
- mora biti dopusten (naročilo protipravnega, nemoralnega je nično – PRP 663)
• neodplačno razmerje (MANDATUM NISI GRATUITUM NULLUM EST = naročilo je nično, če ni neodplačno.)
- če bi plačal, bi šlo za delovno ali podjemno pogodbo
- odraz rimskih vrednot: naredi uslugo (prostovolja in prijateljska pomoč kreposti člov.)
- častno in odraz premoženjske neodvisnosti
- javne funkcije ali usluge zasebnikom; zemljemerci, zdravniki, babice, odvetniki, govorniki, učitelji
• honorar (honor – časti): mandant v znak hvaležnosti da ustrezno materialno protivrednost kot darilo
- računali na nagrado in ze zanjo celo vnaprej dogovorili
- neiztožljiva v formulanrem postopku, iztožljiva postane v kognicijskem (PRP 666)
- kljub temu nekateri honorarja niso mogli iztožit (filozofi, prof. prava)
• načelno neodplačen, v praksi odplačen => dve vrsti mandata:
1) mandat, ki temelji na naravi poklica (dela za katera se ni spodobilo, da bi ga naročili kot podjemno pogodbo)
2) mandat kot prijateljska usluga (temelji na dobrih odnosih in pričakovanju, da bo usluga enkrat vrnjena)
• v interesu naročitelja ali 3. osbe ter delno mandatarjevem
- ne pa izključno v mandatarjevem (PRP 657) => to se namreč šteje za dan nasvet, ki pravno ni zavezujoč (zavezujoč, če je dan odplačno ali mandant dolozno ravna, ga skuša zavesti)
• strogo osebno razmerje (intuitu personae), zato ugasne s smrtjo ene od njiju
- smrt mandanta: če mandatar ne ve in naprej izvršuje, zahteva povrnitev stroškov
- smrt mandatarja: v nujnih primerih dokončajo posle dediči
• dokler naročila še ne začne izvrševati, lahko mandant prekliče oz. mandatar odstopi / odpove
- ne sme odstopit ob nepravem času
• NI direktno zastopništvo (učinki preidejo na mandatarja in jih nato prenese na mandanta (tudi vsa bremena in odgovornosti))
• slučajno dvostransko obvezujoča
170
obveznosti pri mandatu
1) mandant:
• nase je dolžen prevzeti vsa bremena in obveznosti, ki so nastala mandatarju
• povrniti storške in škodo
- če mandatar ravna skrbno in v dobri veri, ni upoštvan ugovor, da bi mandant sam bolje in ceneje opravil mandat
• povrniti tudi škodo, ki se ji pri izvršitvi ni bilo mogoče izogniti
• od mandatarja zahteva interes (če se mandatar zaveže, bo moral predmet mandata izpolniti in bo odgovoren za škodo, ki je nastala po njegovi krivdi)
2) mandatar:
• moral je ravnati skladno z naročilom in ga izvršiti kot mu je bilo naročeno
- FINES MANDATI DILIGENTER CUSTODIENDI SUNT = mej naročila se je treba skrbno držati
- drugačna izvršitev sprva neizvršitev, zato ne more zahtevat povračila stroškov
- postopoma priznajo mandatarju pravico do povračila (zneska, za katerega je bilo dano naročilo)
- Primer: Mandant naroči mandatarju, da kupi zemljišče za 100, mandatar ga kupi za 150. Mandat ni nastal, zato ne more ničesar zahtevat.
• od mandata NE sme imeti niti koristi niti izgube
- koristi: vse kar je prejel, bo moral dobiti nazaj (če izpolni ugodneje, gre razlika v korist mandanta)
- izguba: mandatar pa mu bo moral povrniti izgubo (PRP 665)
• zahteva lahko povračilo stroškov
– zgolj stroške, ki so narejeni v dobri veri (če ne bi mandatar zahteval karkoli – plačilo za drag hotel ... )
• zahteva povrnitev morebitne škode, nastale po mandantovi krivdi, se ji ni mogel izognit
- ne pa tudi tiste, ki je posledica naključja in nastane le ob izvrševanju mandata
• lahko poveri drugemu (razen če drugače dogovorjeno)
- nastane novo mandatno razmerje
171
odgovornost pri mandatu
MANDATAR
- more ravnat DViP - se ne sme izneverit dani besedi - zato je prvo odgovarjal le za naklep (že po klasičnem pa da mora z vso skrbnostjo - za vsako krivdo)
• mandant ima od PP korist, zato bo po utilitetnem načelu odg. za vsako krivdo
• mandatar, kljub temu da nima koristi (neodplačno), odgovarjal za vsako krivdo
- izjema od utilitetnega načela
• naključje: načeloma naj bi trpel lastnik, ampak če do naključne izgube pride:
a) zaradi opravljanja mandata (nosi mandant)
b) ob priliki opravljanja mandat (nosi mandatar)
172
Želim, da me Kambič pelje na hrib ob sončnem vzhodu. (jaz sem mandant, on je mandatar). Ob poti je voz zadel ob kamen in padel v prepad skupaj s konjem. Jaz in mandatar sva se rešila. Ali bo lahko Kambič (mandatar) od mene zahteval povrnitev škode, ki je nastala po naključju?
a) če je šlo za krivdo, ki je nastala ob priliki opravljanja mandata (samo ena pot je bila do vrha, prišlo je do nesreče), potem NE. => škoda je posledica naključja, ne more zahtevati
b) če pride do škode zaradi opravljanja mandata potem DA (dve poti sta bili – ena počasnejša, druga hitrejša, vendar nevarnejša => Kambiču rečem, naj gre po hitrejši, pride do nesreče).
Kot mandatar lahko Kambič od mandanta (od mene) zahteva povračilo škode. => škodi se ni bilo mogoče izogniti
173
kreditno naročilo
MANDATUM QUALIFICATUM
spada pod poroštvo
• nastanek: Mandant naroči mandatarju naj da posojilo 3. osebi. Mandatar izvrši svojo obv. s tem, da izroči posojilo 3. osebi => s tem nastane posojilna pogodba med B-jem in 3. osebo.
• posojilodajalec lahko naperi tožbo iz posojila (a* certae creditae pecuniae) proti posojilojemalcu in zahteva znesek
• če B ne pride do poplačila, pa lahko uveljavlja izgubo od mandanta z a* mandati contraria (iz mandata namreč ne sme imeti niti koristi niti izgube)
• mandant: v tem primeru je porok
• subsidiarno: najprej mora tožit posojilojemalca, šele ob nepoplačilu pri dolžniku, lahko terja mandanta
174
v čem je razlika med krditnim naročilom in posrednim posojilom
• pri kreditnem naročilo posojilodajalcu (mandatarju) jamči še nekdo drug (mandant kot porok) v primeru, da ne pride do poplačila pri posojilodajalcu
175
družbena pogodba
SOCIETAS
❌ nov pravni subjekt ✅ pogodbeno razmerje
cilj - skupna korist
= dva ali več družbenikov (socii) se zaveže, da bodo prispevali svoje delo ali premoženje (oz. oboje) za dosego skupnega in dopustnega namena gospodarske narave.
• nastane: ko se dva/več subjektov dogovori, da bodo združili delo in sredstva za dosego skupnega gospodarskega uspeha
- konsenzualni kontrakt, neformalna, bonae fidei (PRP 632)
- nujno dvostransko obvezujoče razmerje
- Primer: 3 Rimlajni se dogovorijo, da bodo prodajali tepihe in s tem služili. A ima trgovino, B bo dal kapital, C pa je dober trgovec, ki bo nakupil preproge in jih bodo prodajali v A-jevi trgovini. => združijo delo in sredstva
• stranke: sodružbeniki (socius)
• družba po RP ni pravna oseba, gre zgolj za obligacijsko razmerje med družbeniki/sodružbeniki
- razlika med družbo in pravno osebo: pravna oseba = bi postalo premoženje last pravne osebe
- družba (ki ni pravna oseba) = družbeniki imajo solastnino na tem premoženju (nastopajo nazven v last imenu in na svoj račun)
• strogo osebno razmerje = družba/razmerje obstaja samo med tistimi, ki so razmerje sklenili
– če eden izmed družbenikov odstopi/umre => družba preneha
– temelji na osebni vezi zaupanja v nasprotno stranko, zato preneha, če zaupanja ni več
• sodružbeniki lahko nastopajo v več različnih družba, a to družbenike ne obvezuje (povezuje z družbeniki druge družbe)
– SOCII MEI SOCIUS, MEUS SOCIUS NON EST = družbenik mojega družbenika ni moj družbenik (Primer: A, B in C imajo svojo družbo, C pa je še v eni družbi z D-jem. D tako ni A-jev in B-jev družbenik.)
• za družbeno pogodbo je značilna solastnina + potreben namen ustanoviti družb
• družbeno pogodbo so lahko sklenili tudi nerimljani, razmerje iuris gentium
• zunanje razmerje = med družbeniki in 3.osebami (trgovec)
- v zunanjem razmerju družbeniki nastopajo kot fizične osebe in ne zavezujejo ostalih sodružbenikov
- Primer: C gre v Afriko, kupi tepihe in sklene prodajno pogodbo (zunanje razmerje), ki je nastala med enim od družbenikov in trgovcev. => Trgovec NE more tožiti ostalih sodružbenikov! Ko trgovec preproge izroči C-ju, s tem kljub zgornjem, postanejo
lastniki preprog tudi C-jevi družbeniki (tiha izročitev = traditio tacita)
• notranje razmerje = med družbeniki samimi => to je to kar razumemo kot družbeno pogodbo
sodobno pravo pozna družbo v rimskem smislu, vendar predvsem razvoj v smeri samostojnih pravnih oseb (eno najpomembnejših področij gosp. prava)
176
razvoj družbene pogodbe
iz dveh virov
1) ercto non cito = skupnost s solastnino vsega premoženja
- staro rimsko pravo, predhodnica družbene pogodbe
- temeljile na skupnem sorodstvu (sinovi so podedovali očetovo premoženje, ki ga niso delili in so skupno gospodarili)
- vsak ima miselni/idealni delež, ki ga niso delili
- razpolagajo s skupnim premoženjem brez predhodnega soglasja
- pridržana rimskim državljanom
2) še ena oblika, ki ni omejena na rimske državljane
- konec republike
- namen pridobovnanja premoženja
- sklepajo podjetniki (zmanjšanje tveganje + uspešnost)
- ne temeljijo na skupnem sorodstvenem razmerju, temveč spoštovanju dogovora, zvestobi dani besedi in vzajemnem zaupanju
- Primer: V punski vojni prevzame 19 druženikov, povezanih v 3 družbe preskrbo rimske armade v Španiji.
177
vrste družbenih pogodb
(glede na obseg premoženja v solastnini)
1) vesoljna družba (societas omnium bonorum) = skupno je celotno premoženje družbenikov, postane solastnina vseh družbenikov s sklenitvijo
- najširša
- ne samo tisti, ki ga imajo ob sklenitvi, temveč tudi tisto, ki ga posamezni družbenik kasneje pridobi
- izvzete le obv. iz deliktov (PRP 652)
2) pridobitna družba (societas quaestus) = solastnina samo na premoženju, pridobljenem z delom posameznih družbenikov
- njihovo premoženje ob sklenitvi + ustvarjeno NE z delom, ni postalo solastnina
3) trgovinska družba (Societas negotiationis) = solastnina samo na premoženju, ki so ga družbeniki pridobili z družbeno dejavnostjo
- pridobljeno z drugimi dejavnostmi ni postalo solastnina
4) družba enega posla (societas unius rei) = združili so sredstva oz. delo samo za točno določeno stvar (določena pot, nakup stroja)
- najožja (PRP 653)
- Primer: 5 obrtnikov skupaj kupi stroj za izdelavo izdelka; zberejo sredstvas, da gredo na pot.
178
prispevki družbenikov
( kako si prispeval premoženje; v čem je obligacijsko razmerje; kako se delita dobiček in izguba)
• delo, premoženje ali oboje
• vsebina in višina določena s pogodbo, če NI potem so deleži enaki (PRP 642)
• Kako si lahko prispeval premoženje (razen pri vesoljni – vso prem. skupno)?
a) quad sortem (v last) = solastnina na premoženju, na katerem dobijo sodružbeniki LP
b) quad usum (v uporabo) = ostali družbeniki niso pridobili LP
• V čem je obligacijsko razmerje med družbeniki? => gre za pravice in obveznosti, ki nastanejo med družbeniki
- bistvo obligacije: COMMUNICATIO LUCRE ET DAMNI = skupna korist in izguba
- vsak lahko zahteva sorazmerni delež koristi ali od drugih sorazmerni delež, da prispevajo k izgubi
- Primer: C je na poti iz Afrike izgubil vse preproge v ladijskem viharju. K tej izgubi bodo morali prispevati vsi družbeniki (notranje razmerje)
• Kako se delita izguba in dobiček?
- toliko koristi kot je nekdo imel, tolikšno izgubo je moral tudi nositi => če ni dogovora, sorazmerna delitev s št. družbenikov (3 družbenik, vsak 1/3)
- veljaven dogovor, da nekdo ne bo udeležen pri izgubi (ker veliko prispeva)
- NI pa možno, da je nekdo zavezan samo pri izgubi in ne koristi => Societas Leonina = levja družba (trpi izgubo, nima pa koristi) => družbo, ki NI bilo mogoče ustanoviti, se je tako imenovala! (PRP 642)
179
obveznosti in odgovornosti družbenikov
• dolgovi družbenika, ne bremenijo ostalih (izjema vesoljna družba)
• dolžni spoštovati dogovor in ravnati v skupno dobro
• sprva odg. le za dolus, kasneje za naklep in malomarnost
• GAJ: (subjektivno merilo) ravnati mora vsaj tako skrbno, kot ravna v lastnih zadevah (diligentia quam in suis rebus)
– kdor si pridobi malo skrbnega družbenika, sam nosi posledice
– gre za culpa in concreto (srečamo v razmerjih, kjer se lastni interes prepleta s tujim – interesi družbenikov se prepletajo)
– lahko reši odgovornosti za malo malomarnost, ne pa tudi za hudo
- tudi shranjevalec (PRP 401)
• izjemoma solidarna odg. za obv. posameznika: pri prodaji sužnjev, družbi bankirjev (zaradi narave ni posebnega zaupanja)
180
prenehanje družbe
(temelji na zaupanju, zato preneha, ko med družbeniki zaupanja ni več/pridejo v spor)
• s potekom časa/ob dosegu dogovorjenega namena/o uresničitvi pogoja
• s smrtjo (navadno/civilno) enega od družbenikov
• če en izgubi premoženje
• z odpovedjo, vendar NE ob neprimernem času/izognil delitvi premoženjske koristi
- če želi z odpovedjo izigrati druge, preneha biti družbenik le glede koristi
• če en toži s tožbo a* pro socio (začetek pravde pokaža, da ni več temeljnega pogoja – prijateljstva in zaupnja)
181
tožbe pri družbeni pogodbi
• a* pro socio = en toži druge družbenike, če je porušeno razmerje med njimi
– možno naperiti v času trajanja družbe => s to tožbo družba prenehala
- s tem uveljavljal svoje zahtevke proti ostalim (porazdelitev koristi/izgube)
- glasila se je na saldo v tožnikovem razmerju do ostalih družbenikov
- najprej poračunali vzajemni zahtevki med družbenikom ki je tožil in ostalimi družbeniki in je torej družbenik zahteval le razliko
- tisti, ki je porušil zaupanje, pa ga zadane infamija (krši dano besedo in zaupanje)
• a* communi dividundo = tožba za delitev premoženja v solastnini
- če so soglasno ukinili družbo
- s tem so zahtevali sodno delitev premoženja
• družbenik je užival pravno dobroto življenskega minimuma (beneficium competentiae) = obsojen le na toliko, kolikor je zmogel (zaradi zaupne narave razmerja)
- sprva za vesoljne družbenike, kasneje za vse
182
družbena pogodba davčnih zaupnikov
(societas publicanorum)
• publicani = davčni zakupniki; pobirali so davke, imeli so proste roke pri izžemanju provinc (dobičkonosni posli)
• ustvarja neke vrste pravno osebo
- smrt druženika ali a* pro socio ne povzročita prenehanja
- mnenje nekaterih, da lahko investirajo tudi nečlani
183
inominatni kontrakti
Inominatni (brezimni) kontrakti = pogodbena razmerja, ki jih ni mogoče poimenovati z eno značilno besedo.
• RP ima numerus clausus tožb in zato tudi obligacijskih razmerij
– pojavlja se več razmerij, kot je imen za ta razmerje (stranke so se lahko marsikaj dogovorile, ni pa bilo vse iztožljivo; iztožljivo le tisto, kar je imelo vnaprej določeno tožbo)
– nastjala so netipična pogodbena razmerja, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno od obstoječih tožbenih formul
• Sodobno pravo je odprt sistem pogodbenih razmerij (kar se stranke dogovorijo in je v skladu s pravom, je možno iztožit), po RP ni tako.
– zaprt sistem tožb in kontraktov širi pretor => dal na voljo tožbe, ki jih po CP ni
• tožbe in factum = oblikovane na podlagi konkretnega primera
– poraviloma dvodelna s preprosto pogojno formulacijo: »Če se izkaže, da se je zgodilo to in to ..., potem sodnik obsodi ali oprosti«
– v začetku tožbene formule povzame bistvene elemente dejanskega stana (facta = dejatve)
– tožbe in factum : tožbe in ius
• a* praescriptis verbis = tožba s spredaj zapisanimi besedami
- podvrsta tožbe in factum
– ni opredelitve z eno značilno besdo => opis z večimi besedami
– tridelna tožbena formula, ki izhaja iz civilnega pogodbenega razmerja
– ni navadna tožba in factum, temveč tožba s civilnim (nedoločenim) tož. zahtevkom s klavzulo ex fidei bona: »karkoli je treba dati ali storiti po načelu dobre vere in poštenja«
- pogoj: stranka je morala svoj del dogovora že izpolniti
- glasi se na interes, za netipična pogodbena razmerja
• iztožljivo postane marsikaj, kar prej ni bilo => osnova za iztožitev zahtevkov, ki prej niso bili iztožljivi
• dvostransko obvezujoča obv.
• bistvena razširitev pogodbene svobode (ki je sicer omejena s tožbanimi formulami)
4 možnosti inominatnih pogodb:
1) do ut des = dam, da daš (daš knjigo, da dobiš flašo)
2) do ut facias = dam, da storiš (daš knjigo, da ti napumpa kolo)
3) facio ut des = storim, da daš (inštruiraš, da dobiš flašo)
4) facio ut facias = storiš, da storiš (pelješ v Kranj, da ti popravi kolo)
Pravna sredstva:
• osnovna je kondikcija: cond* causa data causa non secuta
- kadar nekaj daš
- stranka se odloči: zahteva nazaj svojo dajatev
- *kondikcija = obogatitven tožba
• alternativno: a* praescriptis verbis
– kjer kondikcija ni možna in opraviš storitev, ki je ne more zahtevati nazaj
- zahteva samo izpolnitev obv.
- tožba in factum – samo ugotavlja dejstva; pri a* praescriptis verbis pa mora sodnik preiskati okoliščine (vsebuje klavzulo ex fidei bona, zato ima sodnik večjo diskrecijo)
S tem stopi na pot pogodbene svobode = vse kar se stranki dogovorita in NI v nasprotju s predpisi/moralo, je možno iztožit
• PACTA SUNT SERVANDA = dogovore je treba spoštovati (če se dogovorita je treba obv. izpolnit, v nasprotnem primeru ima stranka možnost sodnega uveljavljanja izpolnitve)
• v RP se načelu le približa, ni popolno
– RP omejuje ga realnost (stranka mora del dogovora izpolniti)
– sodobno pravo pa počiva na konsenzualnosti (dovolj je dogovor, da je mogoče nekaj iztožiti)
• e* non andipleti contractus = ugovor neizpodbojne domneve (če ena stranka ne izpolni in zahteva izpolnitev druge, ima nasprotna stranka ta ugovor)
• podobnost z realnimi kontrakti:
– možnost tožbe nastane s prepustitvijo (JP zato inominatne kontrakte priključi realnim)
– vendar se nazaj ne zahteva predmeta kot pri realnih kontraktih, ampak je stranka zavezana vrniti nekaj drugega (knjiga za flašo; inštrukcije za flašo)
• Danes je inominatna pogodba = pogodba, ki v zakonu ni posebej imenovana, temveč ji je dala ime praksa.
• med inominatnimi kontrakti nekateri tako pogosti, da so dobili svoje ime: menjalna, starinarska pogodba, prekarij, pogodba o poravnavi
184
menjalna pogodba
permutatio
• du ut facias
• Sabinijanci (želijo razširit pojem kupnine »gre za kupno pogodbo«), prokulijanci (kupna pogodba samo, kadar je protivrednost v denarju; če je v drugi stvari gre za menjalno)
– ni kupo-prodajna, ker nastane z izročitvijo (je realna in ne konsenzualna)
– je pa zagotovo njena predhodnica
• obligatio dandi = ena stranka mora narediti drugo za lastnico stvari in obratna
• ideja: menjava in ne denarni znesek za neko stvar
• pravno sredstvo: stranka izbira kaj želi (dajtev nazaj ali izpolnitev)
1) cond* causa data causa non secuta (obogatitvena tožba) – zahteva dajatev nazaj
2) alternativno pa a* praescriptis verbis (tožbeni zahtevek na interes za izpolnitev nasprotne stranke) – zahteva izpolnitev nasprotne stranke
• obe sta odgovorni za stvarne in pravne napake
• smiselno se uporablja pravila prodajne pogodb (npr. naključno uničenje ... )
• nastane z neposredno primerjavo zamenjanih stvari => zato ni možno izpodbijati zaradi čezmernega prikrajšanja
185
starinarska pogodba
(prodajno naročilo – contractus aestimatorius)
Prodajno naročilo/starinarska pogodba = (v RP) netipična pogodba, pri kateri je lastnik prepustil osenjeno stvar starinarju v prodajo, ta pa mu je moral po določenem času vrniti dogovorjeni znesek ali samo stvar.
• du ut facias (dam, da storiš)
• če starinar proda za več, lahko presežek obdrži; če pa stvari ne proda, jo mora vrniti stvar
• bistvo: starinar lahko stvar obdrži, če lastniku izroči denar, proda za več in obdrži presežek, ali pa po dogovorjenem času stvar vrne
• odgovornost: obe odgovarjata za vsako krivdo
– naključno uničenje: tisti, ki je dal pobudo; če nihče, potem pa starinar, ker ima več koristi (presežek lahko obdrži) in ne lastnik
– danes: lastnik (prevzamejo načelo causum sentit dominus)
• vsebuje elemente: kupa, podjema, družbene pogodbe (proda z namenom ustanovitve družbe) in mandata
• tožba:
1) cond* causa data causa non secuta (zahteva stvar nazaj),
2) a* preascriptis verbis (če stvar proda, bo zahteval izkupiček stvari)
Primer: Imam star baročni kip, nesem v starinarno prodati. Pomembno je, da se vnaprej dogovori znesek, ki ga bo dal starinar meni, ko bo stvar prodana. Starinar bo prodajal kip za več kot je ocenjen.
• če proda za več lahko presežek obdrži
186
poravnava
transactio
= pogodba s katero stranki rešita neko negotovost v pravnem razmerju med njima, tako da z vzajemnim popuščanjem dosežeta noco soglasje o višini in vsebini medsebojnih pravic in obveznosti.
• facio ut facias => poravnam, poravnaš
• bistvena elementa: negotovost + vzajemno popuščanje
• gre za to, da stranki medsebojni spor rešita z vzajemnim popuščanjem (ena popusti, zato da druga popusti)
– ena popusti zato, da druga popusti
– če popusti samo ena, ne gre za poravnavo, ampak darilo
• ponavadi je spor o višini terjatve, obe stranki popustita
– lahko tudi glede časa, kraja izpolnitve ali druge negotove/sporne okoliščine
• doseženo poravnavo sta stranki sprva utrdili s stipulacijo (upnik si je dal obljubiti s poravnavo dogovorjeni znesek)
– lahko toži s tožbo iz stipulacije, če se nasprotni ni držal dosežene poravnave
– klasično: iztožljivo tudi brez stipulacije z a* praescriptis verbis
– če je stranka terjala to, kar je bilo že poravnano, je imela nasprotna stranka e* transacti negotii = ugovor, da je bil dolg že poravnan
1. Poravnava je lahko način prenehanja/ukinjanja obveznosti, ki ukini sporno obveznost in na njeno mesto stopi nova obveznost
2. Na drugi strani je to inominatni kontrakt, ena stranka iztoži predmet poravnave (višino terjatve), ki je sedaj 75 - actio praescriptis verbis
187
prekarij
precario
• je dejansko in ne pravno razmerje, zato posestno varstvo
• na podlagi a* praescriptis verbis postane sčasoma iztožljiv kot inominatni kontrakt
188
pakti
Pakti (pacta) = brezoblični dogovori, ki praviloma niso bili samostojno iztožljivi.
• načeloma ne dajejo tožb, so pa možni ugovori => ker pa nekaterim paktom prizna iztožljivost pretor (pretorski pakti) in nekaterim celo cesarsko pravo (pacta legitima)
• možno na njih sklicevati, če je nasprotna stranka v nasprotju z njim uveljavljala določen zahtevek
• uveljavljati ugovor sklenjenega dogovora = e* pacti conventi
• pretor nekatere upošteva in zagotovi iztožljivost – razlglasi jih v ediktu
- ne smejo nastati z zvijačno prevaro, biti v nasprotju z zakoni, plebisciti ... in nihče NE sme biti ogoljufan (PRP 692)
• spoštovanje dogovorov zahteva že naravna pravičnost (PRP 686)
1. dodatni dogovori (pata adiecta) = sklenjeni v neposredni vsebinski in časovni povezavi s konkretnimi kontrakti bonae fidei in zato iztožljivi po CP
• če je sklenjen šele čez čas in ni vsebinsko opocezan, ne velja
• iztožljivi že s tožbami iz CP – s kontraktno tožbo, kot del pogodbe
• receptum naturum, cauponum, stabularium, če je sklenjen poleg nekega kontrakta (najemne, podjemne pogodbe)
2. pretorski pakti (pacta praetoria) = nekateri samostojni dogovori, ki so iztožljivi po pretorskem pravu
• neformalne narave
• iztožljiva 2 tipa: konstitut in recepti (recepta)
3. cesarski pakti (pacta legitima) = samostojno iztožljivi dogovori po cesarskem pravu
• darilo kot zavezovalni PP po JP
- tudi obljuba dote po cesarskem pravu?
!! PAZI: Dodatnih dogovorov (pacta adiecta) NI pri kontraktih stricti iuris, kjer se obresti ne morejo dogovoriri iztožljivo s pakti (dogovori). Pri stricti iuris je potrebno se je potrebno za obresti dogovoriti s stipulacijo. !!
• pakti so lahko dodani le razmerjem bonae fidei
189
konstitut
(constitutum debiti) = brezoblični dogovor, s katerim se je konstituent zavezal, da bo na določen dan izpolnil neki lasten ali tuj dolg oz. da bo dal upniku ustrezno varščino.
• constituo = določim
• Primer: Upnik sreča dolžnika in ga vpraša, kdaj mu bo vrnil posojeni znesek. Dolžnik mu obljubi vrnitev na določen dan, upnik pa se s tem strinja. Dolžnik s tem prizna ssvojo obv., s soglasjem upnika pa nastane (novi) dan izpolnitve.
• bistvena prvina: določitev dneva (če ga ni, konsitut ničen ali pa obljubljeno takoj)
• brezobličen (katerekoli besede), stranki ne rabita biti navzoči (mogoča sklenitev po slu)
• predmet: denarni znesek ali količina nadomestnih stvari
- predmet konstituta ni nujno isti kot predmet osnovne obv. (npr: dolguje 100, s konstitutom obljubi žito iste vrednosti)
- če se zaveže za več, glede presežka ni zavezan
• neke vrste prenovitev obv.; razlika z novacijo, da stara obv. ne ugasne (ugasne šele z izpolnitvijo)
• več konstituentov odgovarja solidarno
TOŽBA
• upnik ima na voljo a* de pecunia constituta po zgledu tožbe iz posojilne
• poleg glavnice lahko zahteva tudi interes, ki ga je imel na pravočasni izpolnitvi
• tveganje zaradi brezoblične narave (upnik trdi, da sta sklenila, dolžnik pa da sploh ne), zato si pred začetkom pravde vzajemno obljubita polovico spornega zneska (sponsio et restipulatio dimidiae partis)
- če se tožba/ugovor izkažeta za neutemljena, plača stranka, ki je izgubila
- izgubi toženec (dolžnik): poleg izpolnitve zahteva še obljubiljeno pogodbeno kazen
- izgubi tožnik (upnik): zahteva obljubljeni znesek kot odškodnino
constitutum debiti alieni = konstituent se zaveže za tuj dolg
• s tem nastane poroštvo
• razlika z adpromisijskim poroštvom: neformalno + konstituentovsa obv. ni nična, če se zaveže za več kot dolžnikovo obv.
- odgovarja le do višine vrednosti dolžnikove obv.
• Julijan: poroštvo iz konstituta podredi pravilom stipulacijskega
190
receptum
brezobličen prevzem jamstva za nastanek določene posledice
tožba : a* recepticia
rp pozna 3 oblike:
- receptum arbitrii
- receptum argentarii
- receptum nautarum, cauponum, stabulariorum
191
receptum arbitrii
= brezoblična obljuba razsodnika, da bo razsodil morebitni spor med strankama
• dogovor med stranakama in razsodnikom, ki sprejme nalogo in se strankama zaveže, da bo v morebitnem sporu tudi v resnici razsodil
• ideja: spor se rešuje pred državnimi organi po sodni poti, druga možna pot je zunajsodna pot, ki v ozkem pomenu ne šteje kot sodišče
– če sta stranki v sporu: 1) pred magistrata, kjer vsaj del poteka pred uradnim (čeprav ima tudi sodnik zasebnik to moč) ali 2) stranki si sami izbereta 3. osebo (razsodnika), da razsodi
– podobno kot danes arbitraža
• receptum: ker je razsodnik sprejel dolžnost, bo zavezan izpolniti spor med strankama
• ne učinkuje samo zasebnopravno
• problem pri nesodni poti, če stranki NI všeč razsodba => odločijo se, da bodo poskrbeli v obligacijskem pravu
razsodniški dogovor (to ni receptum arbitrii ampak dodaten dogovor!!!)
• stranki se dogovorita, da bosta reševali spor z razsodnikom in spoštovali => tista, ki krši je obligacijskopravno zavezana
• stranki proti razsodniku nimata tožbe, vendar nanj pritisne pretor, če ne želi izpolnit naloge (rešit spor)
- prisilna sredstva (denarna kazen in rubež) proti razsodniku, le v primeru vzajemne obljube kazni med strankama za primer nespoštovanja razsodbe
- z vzajemno obljubo stranki izrazita resen namen obrnitve na razsodnika v primeru spora
• compromissum = sprva vzajemna obljuba pogodbene kazni, postopoma pa izgubi ta pomen
- sodoben jezik: pomeni pripravljenost popustiti in se sporazumeti po mirni poti
192
razvoj receptum arbitrii
a) Sprva ni organiziranega pravosodja: pretor za rešitev spora pooblasti zasebnika za sodnika v konkretnem sporu. Poklicni sodniki šele v principatu.
b) razsodnik (pošten mož = bonus vir in nepristranski), ki ga stranki izbereta v primeru nastanka spora, da ga reši na neformalen način
- arbitri = pravno neizobraženi, presojajo po poštenosti in dobrovernosti
c) postopoma razvoj bolj formalizirane in uradne oblike, ki temelji na vzajemnem dogovoru stranka in vnaprejšnji obljubi razsodnika => razsodniška pogodba
- z vzajemnima stipulacijama si obljubita nek znesek, če ne spoštujeta razsodbe
- vsebuje dva dogovora:
1) dogovor med strankama (spor reševali z razsodnikom in spoštovali razsodbo)
2) dogovor med strankama in razsodnikom – receptum arbitrii (sprejme in se zaveže razsoditi)
193
receptum argemtarii
= brezobličen dogovor, s katerim je bankir brezoblično prevzel jamstvo za plačilo določenega (tudi prihodnjega) dolga svojega klienta.
• klient ima pri bankirju navadno shranjen denar, zaveza pa je veljavna tudi, če ga nima
• destinatar (tisti, ki mu bankir obljubi plačilo) ima a* recepticia proti bankirju
• bankirjevo jamstvo ima praktične učiunke finančne narave
• omogoča tudi plačilo v drugem kraju, kjer ima bankir podružnico
• z njim mogoče ustanoviti tudi poroštvo
• JP ga odpravi, njegovo vlogo prevzame konstitut
• danes priverjava z bančnim akreditivom
194
receptum nautarum, cauponum, stabulariorum
= brezobličen prevzem jamstva za varovanje
en gostovih stvari, ki je nastalo, ko jih je ladjar, hlevar ali gostilničar dejansko sprejel
• najpomembnejši pretorski pakt, ki ureja odgovornost za gostove stvari pri ladjiskem prevozu, v prenočišču in hlevo (v keterem potnik nastani živali)
• komitenti (gostje), problem se pojavi glede njihovih stvari (poškodovanje, izguba)
• ladjarji, lastniki hlevov in prenočišč lahko z gostom sklenejo najemno/podjemno + dogovor, da bodo varovali gostove stvari
– dogovor je pactum adiectum in zato iztožljiv s tožbo iz sklenjene pogodbe
• pretor pa obljubi tožbo (tožbo in factum ??) tudi, ko pogodba NI sklenjena, pa je dejansko sprejel gostove stvari
– če je stvari sprejel, je za njih odgovarjal
• odgovornost za gostove stvari)
– locatio conductio in hramba: odg, za nastalo škodo, če mu dokažejo krivdo (tu je objektivno) + razlika v podlagi (tu je dejanski prevzem)
– recept: sprva objektivna odgovornost (podobno kot odg. zavarovalca)
– od Labeona ima zoper gostovo tožbo ugovor, če je stvar uničen/poškodovana v brodolomu/razbojnikov
– v klasičnem odgovornost za varovanje stvari (custodia – podrobneje smo custodio obravnavali na vajah), predvsem tatvino in poškodovanje stvari
• gost je stvari prepustil na zaupanje in poštenje
• odg. samo za stvari, ki jih sprejmejo ob izvrševanju poklica (exercentes negotium suum)
– stvar izmakne/poškoduje njegov suženj, ni mogoče naperit noksalne tožbem ker odgovarja že na podlagi prevzema stvari
– stvar sprejme sin/suženj z vednostjo (odgovarja neomejeno), brez vednosti (na podlagi pekuliarne tožbe do višine vrednosti pekulija)
195
darilo
(donatio) = premoženjska naklonitev, pri kateri darovalec neodplačno prenese na obdarjenca določeno stvar ali pravico, ne da bi mu obdarjenec za to dolgoval kkšno paterialno protivrednost.
• naklonitev je lahko stvarnopravna (izročitev v lasntnino, ustanovitev/ukinitev stvarne pravice na tuji stvari),
• obligacijskopravna (obljuba izpolnitve, odstop terjatev, prevzem/odpust dolga),
• ali dejanska (z darilnim namenom obdeja polje, plača za »rundo«)
– ne nastane noben PP
– nima pridržne pravice zaradi stroškov, če z darilnim namenom obdela polje
• potreben darilni namen (animus donandi) + strinjanje obdarjenca • bistvena posledica zmanjšanje darovalčevega in povečanje obdarjenčevega premoženja
– prepustitev v neodplačno uporabo in odpoved dediča dedišlini nista darilo
– neodplačna prepustitev stanovanja v uporabo pa je darilo (podari mu najemnino)
– nihče namreč ne more obogateti na račun drugega brez podlage, zato je podlaga ključna (causa donandi)
• darovalec odgovarja za naklep in hudo malomarnost
- za napake torej odg. zgolj, če ravna dolozno
• obdarjenec ima tožbo zaradi prevari a* doli, če se pokažejo pravne/stvarne napake in darovalec ravna dolozno
196
razvoj darila
Velik del razvoja je darilo zgolj causa prenosa, sama obljuba darila pa ni iztožljiva.
• po klasičnem: NI samostojni PP (nima učinkov), temveč podlaga za prenos LP (causa donandi)
– stvarnop. učinki šele z izročitvijo
– obligacijskop. s stipulacijsko obljubo (razlika, da pri tej darovalec pri morebitni obsodbi uživa pravno dobroto živ. min.
– le proti obdarjencu in ne tudi proti 3. osebam – PRP 375)
– »Ali obljubiš, da mi boš dal darilo?« indiskretna kavza => kavzalna stipulacija (vemo, da gre za darilo)
– sama obljuba ni dovolj, zato se je ustanovilo s stipulacijo in šele iz tega je izhajala tožba iz stipulacije
• s Konstantinom: darilo postane samostojni PP posebne vrste (sui generis)
– postane iztožljiv dvostranski gotovinski posel
– postklasično ne razlikuje med podlago in samim prenosom, zato je darilo kot način pridobitve LP
– izpolnjenih mora biti vseh 5 pogojov (tudi iusta causa traditionis)
– vezan na darilno listino in takojšnji prenos LP (darilna listina sklenjena pred pričami + pred njimi treba izročiti stvar) -> s tem postane oblični posel
– Kdaj kavza ne bi bila veljavna? Če bi šlo za darilo med zakoncema (gre za kavzo donandi, a ni iusta causa).
• JP: darilo je zavezovalni posel in podlaga za prenos
– zavezuje že brezobličn obljuba darila => iztožljiva po JP in je cesarski pakt
– obvezujoča tudi brezoblična obljuba, zavezuje če je napravljen uradni zaznamek (ni pa potreben za darila do 300, kasneje 500 solidov)
197
preklic darila
• darovalec sme preklicati, če je obdarjenec nehvaležen
• neprekljicljivo darilo, dano zaradi rešitve življenje (obdarjenec ga reši darovalcu)
• možnost preklica tudi v zvezi z brezoblično darilno pogodbo ki je bla pactum legitimum
• Konstantin: dovoli preklic očetu (obdari otroke in so nehvaležni) in tudi materi (le do ½ + ne sme biti več kot 1x poročena)
• JP: možnost preklica ima vsak darovalec
– zaradi darovalčeve stiske, obdarjenčeve hude nehvaležnosti (mu zagreši injurijo, ga spravi v smrtno nevarnost, noče izpolnit dogovorov iz darila) ali rojstva otroka darovalcu, ki prej ni imel otrok
198
vrste daril
1. rumenatorno darilo = darovalec se je skušal oddolžiti obdarjencu za uslugo, ki jo je storil njemu, tretjemu ali (lokalni) skupnosti
2. darilo z nalogom (donatio sub modo) = vsebuje naročilo obdarjencu, da naj nekaj stori v korist davalca/3. osebe
– z izvršitvijo darila pridobita darovalec oz. 3. oseba tožbo na izpolnitev naloga
– če se je zavezal izpolniti nalog s stipulacijo: tožba iz stipulacije
– če je storitev obljubljena brezoblično: a* praescritpis verbis
– darovalec je lahko zahteval vrnitev darila s cond* causa data causa non secuta
3. darilo pred oz. zaradi sklenitve ZZ (darilo med zaročencemam = donatio ante) = darilo, ki ga je dal eden od zaročencev drugemu zaročencu
– če do sklenitve ZZ ne pride, darila ni treba vračati
– če zaročenec umre, sme drugi obdržati ½ darila, če sta se že poljubil, druga polovica pa dediči umrlega
4. darilo za primer smrti (donatio mortis caus)
– poleg darila pod odločnim pogojem (po darovalčevi smrti, mogoče dati tudi pod resolutivnim
– na splošno začne učinkovati takoj, če darovalec obdarjenca preživi, učinki prenehajo in lahko zahteva nazaj s cond* ob rem dati
– obravnavali so jih kot volila
– *Julijan loči 3 vrste:
a) brez neposrednega povoda, zgolj ob misli na umrljivost (obdarjenec takoj lastnik)
b) neposredna smrtna nevarnost (takoj lastnik)
c) neposredna smrtna nevatnost, vendar ne postane takoj lastnik
5. mešani posel s primesmi darila (negotium mixtum cum donatione) = PP, ki vsebuje prvine darila in drugega PP
– kupna pogodba, kjer prodajalec z darilnim namenom ponudi nižjo vceno
– najemna, kjer ponudnik z darilnim namenom plačuje več
– kupna, če prodajalec kupcu naknadno oprosti del kupnine => dva posla: kupna + darilna
199
omejitve daril
• primeri omejitve: med zakonci; potreben poseben vpis za darila, ki so vija od določene vrednosti ...
• rimljani so skušali večja darila omejiti z zakonom Lex Cincia iz leta 204 pr.n.št
• po tem zakonu so bila velika darila dopustna le med sorodniki, osebami v svaštvu, patronom in libertusom ...
• omejitev je bila zaradi tega, da bi se omejila potratnost in da si tajkuni ne bi mogli pridobivati naklonjenost na ta način
• zakon NI določal posebnih sankcij, zato je kot lex imperfecta ostal brez večjega vpliva
• zelo dosledno pa so urejali prepoved daril med zakonci
– takšna darila so bila nična in darovalec je kljub darilu ostal njen lastnik
– lastnik je teko lahko nazaj zahteval z rei vindicatio, če stvar ni več obstajala pa povrnitev obogatitve
– razlog omejitve: da se ne bi zakonca med seboj izropala (oslepljena zaradi ljubezni bi dajala prevelika darila) oz. da ne prehaja premoženje ene družine v premoženje druge
– *široka prepoved: darila med zakoncem in osebo pod oblastjo drugega zakonca; mati, ki ni pod moževo oblastjo, svojemu otroku, ki je pod njegovo oblastjo
– Praesumptio Muciana = pravna domneva če je bilo sporno od kod je žena kaj dobila, se je štelo, da je to dobila od moža in tega ji ni bilo treba dokazovati
200
kvazikontrakti
= obligacijska razmerje, ki so podobna kontraktom, a se od njih razlikujejo po tem, da nastanejo brez soglasja strank.
• vsak kvazikontrakt ima svojega dvojnika pri kontraktih
- poslovodstvo brez naročila – mandat
- varuštvo za nedorasle – mandat
- naključna prem. skupnost – družbena pogodba
- volilo –
- neupravičena obogatitev –
• izraz srečamo v klasičnem, kot posebna kategorija pa šele v JP
RP pozna:
1. poslovodstvo brez naročila (negotiorum gestio)
2. varuštvo za nedorasle (tutela impuberum – mn., impuberis – ed.)
3. naključna premoženjska skupnost (communion incidens)
4. damnacijsko volilo in volilo sinendi modo
5. neupravičena obogatitev
201
poslovodstvo brez naročila
= pravno razmerje, ki nastane med poslovodjem brez naročila in gospodarjem posla, ko prvi opravi dejanski/pravni posel za drugega, ne da bi imel za to podlago v pravnem razmerju/pravni normi.
gospodar posla (dominus negotii): a* negotiorum gestorum directa poslovodja brez naročila (negotiorum gestor): a* negotiorum gestorum contraria
Obveznosti & odgovornost
• gospodar posla:
– povrniti stroške in morebitno škodo (če poslovodja opravi v lastnem interesu, le toliko, kolikor je bil gospodar obogaten)
• poslovodja: za vsako krivdo (!čeprav nima koristi!)
- prenesti na gospodarja vse kar je pridobil
- povrniti morebitno škodo
• izraz: negotia gesta (klasiki), negotiorum gestio (pa šele v občem) • ponodbno naročilu, temeljna razlika, da ni potrebno soglasje • predmet: opravljanje tujega dejanskega/pravnega posla, za katerega poslovodnja nima podlage v pravnem razmerju (mandat, delovršn, varuštvo) ali zakonu
– dejanski (pokrije streho), pravni (plača terjatev, da ne gre gospodarjevo premoženje na dražbo)
– opravi posel, ki ga nekdo rutinsko opravlja (Primer: Na vsako predavanje si Kambič prinese kavo, 1x pride brez kave, ker ima gibs. Kolegica to opazi in gre po kavo zanj, brez da ji je to naročil.)
• odraz medčloveških odnosov, vrlina priskočiti na pomoč, prevsem v stiski
– RP tega ne predpisuje, a spodbuja z dajanjem tožbe (poslovodnji na povračilo storškov/škode, gospodarju pa nasprotne zahtevke – PRP 299)
– sodobna pravo (druge vrednote): omejeno na nujne posege za preprečitev grozeče škode
• pretor v ediktu nudi tožbo zaradi opravljanja poslov umrlega/odsotnega (PRP 716)
• razlog: neposredna nevarnost, ki preti premoženju ali prijateljska usluga (PRP 721)
• če gospodar posla posel odobri, gre za mandat
202
Kambič gre na dopust in naroči B-ju da mu popravi streho. Za katero razmerje gre.
• lahko gre za mandat (neodplačno) ali locatio conductio operis/podjemna (če je odplačno)
203
obveznosti pri poslovodstvu brez naročila
a) gospodar posla
• povrniti stroške in morebitno škodo
• tudi, če poslovodja posla ne opravi do konca oz. je posel brez uspeha, je dolžan povrniti (pravice in obv. nastanejo že brez soglasja)
– pogoj: ključno, da je posel koristno začel (utiliter coeptum) (Primer: Popravi streho, a na to vanjo useka strela in se cela hiša poruši. Ker je bil posel koristno začet, je moral stroške poslovodji vrniti)
– ne objektivna koristnost, ampak subjektivno merilo – korist za gosp. posla (Primer: prenovi hišo, ki jo želi gospodar podreti – ni koristno zanj – PRP 722)
• tudi, če poslovodja ravna v lastnem intersu, vendar le na toliko, kolikor je gospodar iz tega posla obogatel in NE vsega kar je izgubil (poslovodja)
b) poslovodja:
• ne sme imeti niti škode niti koristi ter ravnati mora z namenom pomagati
• na gospodarja prenesti vse kar je pridobil
• po koncu posla mora o svojem ravnanju podati obračun
• povrniti morebitno škodo
• če se posla loti, ga mora opraviti do konca
• ne more zahtevati povračila stroškov, če se tujega posla loti kljub prepovedi (PRP 676) ali z darilnim namenom (PRP 727)
– ne gre za darilni namen, če ima namen zahtevati povračilo ( animus recipiendi)
204
odgovornosti pri poslovodstvu brez naročila
1) gospodar:
2) poslovodja: za vsako krivdo (!čeprav nima koristi! => izjema od utilitetnega načela)
• ravnati z vso skrbnostjo (huda in tudi lahka malom. + naklep)
• izjemoma mileje samo za naklep in hudo malomarnost, če se loti posla, da bi preprečil neposredno grozeče škodo, ki grozi premoženju gospod. (PRP 720)
• za naključje pa kadar se loti posla, kljub prepovedi oz. se loti posla, ki ga gospodar redno ni opravljal (PRP 721)
- drugače za naključje lahko zahteva povračitev stroškov
205
izjeme od utilitetnega načela
mandatar in poslovodja brez naročila
206
varuštvo za nedorasle
(tutela impuberum) = zaupno kvazikontraktno obligacijsko razmerje, na temelju katerega je varuh dolžan/upravičen v varovančevem interesu upravljati njegovo premoženje in (če gre za starejšega nedoraslega) avtorizirati PP, ki jih ta sklene.
varovanec: a* tutelae directa
varuh nedoraslega (tutor impuberis): a* tutelae contraria
*
a* tutelae utilis = če varuh povzroči škodo, ker se je izognil opravljanju varuštva
a* protutelae = če nekdno nastopa kot varuh, čeprav to NI bil, ga je mogoče tožit
• podobno mandatu
• glej gor, tu omenjeni pravni učinke, ki nastanejo med varovancem in varuhom
• namen: varstvo nedoraslih (tutor impuberum = mn., impuberis = ed.); gre v bistvu za varstvo otrok brez starševskega varstva
• nastanek:
a) z oporoko (določi ga oče/starš; tutor testamentarius/dativus)
b) po zakonu (najbližji agnatski sorodnik, če ni določen z oporoko; tutor legitimus => ideja, da skrbi tudi za premoženje, ki bi ga otrok podedoval)
c) z individualnim pravnim aktom (če ni ne oporočnega, ne zakonitega varuha ga postavi pretor, večina ljudskih tribunov ali provincialni namestnik v provinci => po zakonu Lex
Antilia iz l. 210 pr. Kr. tutor antiliaus)
• sprva ima nad varovancem oblast, kasneje ne več; mati ga vzgaja • bistvo: temeljna naloga, da skrbi za varovančevo premoženje
– razlika z varuhom za ženske: ne opravlja z njenim prem., zato NI oblig. razmerja
– temelj oblg. razmerja: če varovanec utrpi izgubo, ga lahko toži
• varuh nastopa kot lastnik, dejanska upravičenja zelo omejena + od Marka Avrelija naprej ga nadzira praetor tutelarius
207
208
obveznosti pri varustvu za nedorasle
1) varovanec
• povrniti vse stroške
• prevzeti obveznosti, ki jih je varuh prevzel nase
2) varuh
• upravlja varovančevo premoženje
– aktivno vlagat v neprem./obrestna posojila, čim prej izpolniti obv. in izterjat zapadle terjatve, odsvojiti pokvarljive in odvbečne stvari
– NE sme dajati/odobriti daril, z izjemo obveznih
• ko začne z varuštvom - opravit mora popis premoženja (inventar) in skrbeti, da se prem. ne zmanjša (če odsvaja pomembne stvari, rabi privolitev državnega organa)
– cesar Sever prepove odsvajanje/zastavljanje kmetijskih/primestnih zemlj.
– JP varovančevo terjatev lahko izterja le z dovoljenjem sodišča
• lahko avtorizira PP starejšega nedoraslega (impuberis infantia maior)
- glej zastopanje
209
varovalke in odgovornost pri varuštvu za nedorasle
VAROVALKE:
• posebna varščina (cautio/satisdatio rem pupili salvam fore), ki jo obljubi varuh na začetku varuštva, da bo ohranil varovančevo premož. neokrnjeno
– ustanavlja se s stipulacijo, obljubi pa se plačilo denarnega zneska, če se izkaže, da je bilo premoženje zmanjšano
– povrniti vse, kar bi moral zagotoviti po načelu d.v.p. (ravnati v varovančevem interesu in se vzdržati nasprotnega)
– varuh mora to zagotoviti s stipulacijo ali soporoki
• varovanca NE more zastopati v lastnih zadevah (pravdati/sklepti PP z njim)
• NE sme pridobivat (kupit)/priposestvovat varovančevega premoženja
• varovanec ima vesoljno zakonito zastavna pravica na varuhovem premoženju
– varovanec lahko poseže po varovančevem prem., če mu ta NI plačal terjatev
– tudi, če ni dogovorjeno
– postklasično
ODGOVORNOST
• sprva za naklep (zlorabo zaupanja), nato tudi malomarnost
• klasišno: odg. za skrbnost kot v lastnih zadevah (culpa in concreto)
• od Konstantina: z vsem premoženjem, na katerem ima varovanec zakonito ZP
210
tožbe pri varuštvu za nedorasle
Po končanem varuštvu, ko otrok postane dorasel (deklice 12, dečki 14)
• a* tutelae directa = ima jo varovanec
– tožiti le varuha, ki varuštvo dejansko opravlja (TUTOR GERENS)
– a* tutelae utilis (analogna) = če varuh povzroči škodo, ker se je izognil opravljanju varuštva (TUTOR CESSANS)
– a* protutelae = če nekdno nastopa kot varuh, čeprav to NI bil, ga je mogoče tožit
• a* tutelae contraria= ima jo varuh na povrnitev stroškov in škode + odvzem obv.
Javnopravne tožbe
• varuštvo ni samo zasebnopravni institut, ampak tudi javnopravni (interes javnosti, da je pošten in se zaščiti varovanca)
• a* rationibus distrahendis = tožba na predložitev računov
– če je prišlo do dvoma, da ni pošten, se ga je pozvalo na to, da mora pokazati račune in če je utajil premoženje, je bil obsojen na dvojno vrednost utajenega (poneverjenega) premoženja
– gre torej za penalno tožbo
– v času varuštva; že v Z.XII.P. (zoper zakonitega varuha, kasneje proti vsem)
• a* accusatio suspecti tutoris = popularna tožba, zaradi doloznega ravnanja
– če je nekdo ugotovil, da varuh ni pošten (zlorablja zaupanja/ravna dolozno), je bil s to tožbo obsojen zaradi doloznega ravnanja
– infamira in pomeni konec varuštva za varuha
– samo ugotovitvena sodba ampak kljub temu pomeni konec varuštva za varuha
211
naključna premoženjska skupnost
(communio incidens) = skupnost, ki ni nastala z družbeno pogodbo, temveč po naključju, tj. brez soglasja solastnikov.
• podobno družbeni pogodbi, le da solastnina NE nastane s soglasjem
– Primer: Če dva kupita stvar, brez namena skleniti družbeno pogodbo (skupno upravljanje in gospodarjenje), gre za NPS.
• nastane: ko dva/več subjektvo dobijo določeno premoženje v solastnitno, brez volje udeležencev
– na podlagi darila ali dedovanja
– Primer: več sodedičev podeduje premoženje; zapustnik voli isto stvar več osebam; istva stvar je podarjena več osebam
• posledica: solastnina na skupni stvari (stvarnopravni vidik) in kvazikontraktno obligacijsko razmerje
212
obveznosti naključna premoženjska skupnost
• communicatio lucri et damni = skupna sta tako korist kot izguba (vsak je upravičen zahtevati sorazmeren del koristi in zavezan prispevat k izgubi)
• vzdrževanje skupne stvari; porazdelitev koristi; povračilo škode, ki jo povzroči eden izmed solastnikov
Vsak lahko zahteva razdor oz. razdelitev skupne stvari z:
a) a* communi dividundo = delitvena tožba za sorazmerno razdelitev donosov/stroškov vzdrževanja ali povrnitev škode
– skupnost s tem preneha
b) durante communione = analogna delitvena tožba na povračilo stroškov/škode
– skupnost NE preneha
• vsaka stranka tožnik in toženec, saj lahko prisoditev ustvarja obv. za tožnika kot toženca
• zato spadajo delitvene tožbe med dvojne (a* duplices) / mešane (durante communione; npr. tožba na razmejitev, razdelitev podedovanega premoženja, razdelitev solastnine, interdikta
uti possidetis in utrubi)
213
odgovornosti naključna premoženjska skupnost
• culpa in concreto = skrbnost kot v lastnih zadevah (diligentia quam in suis)
• v bistvu je to odg. za prevaro/naklep (namenoma ravna manj skrbno kot v lastnih zadevah)
• stranki se očita nastalo posledico in ne toliko njeno zavestno odločitev (PRP 401)
214
Delitev solastnine je stvarnopravno vprašanje. V čem je pa obligacijskorazmerje v naklujčni premoženjski skupnosti?
• delitev koristi in izgube = COMMUNICATIO LUCRI ET DAMNI
215
volilo
Damnacijsko volilo oz. volilo sinendi modo = singularna poslednja voljna naklonitev, zaradi katere nastane, ko dedič pridobi dediščino, med volilojemnikom in dedičem kvazikontraktno razmerje stricti iuris, na temelju katerega sme volilojemnik od dediča zahtevati voljeno stvar (damnacijsko volilo) oz. si jo vzeti (volilo sinendi modo).
- le ti dve spadata med kvazikontrakte!!, ker ma vindikacijsko le stvarnopravne učinke
• glej predavanja pri vindikacijskem volilu (način pridobitve LP)
• legatar = volilojemnik
• obligacijsko razmerje nastane med dedičem (zavezan izpolniti volilo) in volilojemnikom (upravilčen), a nastalo na podlagi soglasja med njima
• je torej stricti iuris
216
217
damnacijsko volilo
= dedič na podlagi volila postane zavezan volilojemniku; mora nekaj dati ali storiti
• nastane: ko dedič pridobi dediščino in je stricti iuris (»Svojemu dediču nalaga, da naj da mojega sužnja Stiha«)
• predmet: vse kar je predmet obligacijskega razmerja (stvarm dotam pekulij, vzdrževanje, renta, terjatev)
– tudi tuja stvar (dedič jo je moral odkupiti oz. dati ocenjeno vrednost, če je lasnik ni želel prodati)
– tudi prihodnja stva (plodove, otroka)
• podobno kontraktu, vendar ni nastalo na podlagi soglasja
• obveznost: Izpolniti tisto, kar je predmet volila
– volilojemnik lahko toži samo dediča in zahteva izpolnitev tistega, kar je zavezan na podlagi volila
• tožba: a* (certi/incerti) ex testamento = tožba določenega/nedoločenega iz oporoke
– če je dedič svojo obveznost tajil je bil obsojen na dvojno vrednost
• odgovornost: dedič mora ravnati kot skrben družinski oče
• volilojemnik lahko zahtev posebno varščino (cautio legatorum servandorum causa = varščina zaradi varovanja volil), če je voljeno pogojno/z rokom
– namen zagotoviti izpolnitev vsega
– na zahtevo dolžan dati, če ne želi, pretor volilojemniku dovoli posest dediščinskih stvari (ni lastnik, ne sme ga pregnati, a z njim poseduje)
218
volilo sinendi modo
= ko je dedič pridobil dediščino, je postal zavezan volilojemniku, ki mu je moral dopustiti, da si vzame voljeno stvar
• predstavlja vmesno stopnjo med damnacijskim in vindikacijskim volilom
• odg.: kot pri damnacijskem – odg. kot skrben družinski oče
• tožba: a* (incerti) ex testamento
• razlika: predmet volila je lahko SAMO zapustnikova ali dedičeva stvar!
219
neupravičena obogatitev
= obveznost pridobitelja, da povrne premoženjsko korist, ki mu je nastala s prenosom premoženja, do katerega je prišlo brez veljavne/dopustne pravne podlage.
• nekdo brez pravnega temelja (podlage) nekaj pridobi na škodo drugega
– z izročitvijo sicer preide LP na pridobitelja, a postane ta oblig.p. zavezan na povrnitev obogatitve (premoženjsko korist)
• iz nje izhajajo kondikcije = obogatitvene tožbe
– klasično: kondikcija enotna tožba, ker so tožbeni zahtevki enaki
– JP ne pozna formularnega postopka, tožbenih formul, zato različne tožbe
• nihče ne more obogateti na račun drugega = toliko za kolikor je bil nekdo obogaten na račun drugega, toliko mora vrniti
– pravno sredstvo, ki to omogoča je condictio = obogatitvena tožba
– pri obogatitveni tožbi gre za obligacijskopravni zahtevek
– predmet je obogatitev (toliko kolikor je bil prejemnik obogaten = in quantum locupletior factus est)
• kadar je prišlo do obogatitve z izročitvijo stvari, je postal prejemnik njen lastnik
– zmota v obstoju kavze: oba v zmoti (zmota ni veljavna); prejemnik ve za izročiteljevo zmoto in vseeno sprejme
– zgreši tatvino (veljavna)
– Primer: Sprejmem denar v prepričanju, da je bil dolgovan, tisti, ki mi ga izroči pa misli, da mi je bil dolžan. Tipičen primer neupravičene obogatitve. S kondikcijo lahko zahteva nazaj (condictio indebiti).
• sčasoma se razvijejo specialne tožbe/koncikcije, ki so možne za posebne primere
• danes: V primeru situacije, ko nekdo brez pravnega temelja nekaj pridobi na škodo drugega ali je treba vrniti tisto kar je pridobil ali zgolj obogatitev (toliko za kolikor je bil obogaten)?
– vrne se toliko, za kolikor je druga stranka obogatena
Primer: Konja mi je Kambič izročil brez pravnega temelja, jaz pa sem ga v dobri veri prodala => vrniti moram toliko za kolikor sem bila obogatena (toliko za kolikor sem prodala konja).
• če ta konj umre, potem nisem dolžna vračati, ker nisem obogatela
Primer: A v prepričanju, da mu je dolžan, B-ju da 100, vendar je dolg že poplačan. Pravnega temelja tukaj ni, vendar nastane obligacijsko razmerje, ker je B obogaten za 100 na račun A-ja.
• obligacija je v tem, da mora B vrniti obogatitev A-ju
• A zahteva obogatitev v tem primeru condictio indebiti (glede dolga)
• Kaj pa če B-ju C denar ukrade? Naj povrne 100, ali ne, ker ni več obogaten? => Načeloma samo obogatitev.
220
oblike kondikcij
condictio indebiti
condictio causa data causa non secuta
condictio ob turpem causam
condictio sine causa
condictio incerti
condictio causa finita
causa furtiva
221
condictio indebiti
a) condictio indebiti = če nekdo izpolnil nekaj, za kar zmotno mislil, da dolguje, pa obveznost ni obstajala niti naturalno, govorimo o izpolnitvi nedolga (indebitum solutum)
• nekdo zmotno izpolni nedolgovano (sploh ni dolgoval)
• tudi tuj dolg ali dolgovano izpolnil nekomu drugemu
• tudi ko je nekdo, misleč da je dedič, poplačal zapustnikov dolg (dedič namreč ne postane prost)
• tudi kar je nekdo izpolnil v času visečnosti odložnega pogoja
• zahtevati sme dejansko obogatitev in ne vrednost stvari
– če dolg obstaja, a je manjši od dejanske izpolnitve => zahtev le razliko
– dobrovernemu ni treba vrniti več kot je še imel (dobi nedolg. sužnja, ki ga proda po nižji ceni, vrne samo kar (še) ima od kupnine) (- Celz)
• v določenih primerih si lahko namesto tistega, kar je bilo zmotno izročeno, nazaj zahteval denarni znesek
– Primer: Sužnja, ki ti je voljen posedujem in prodam. Ko umre, lahko zahtevaš kupnino.
222
condictio causa data, causa non secuta
tudi condictio ob causam datorum
condictio ob causam datorum = condictio causa data, causa non secuta (inominatni kontrakti)
• kadar je stranka nekaj dala v pričakovanju, da bo njeni dajatvi sledila dogovorjena nasprotna dajatev ali storitev
• kar je dala, je smela zahtevati nazaj (s cond*) ali zahtevala izpolnitev dolgovanega (actio praescriptis verbis)
• na ta način je lahko stranka odstopila od pogodbe, katere druga stranka ni želela izpolniti
223
condictio ob turpem causam
c) condicitio ob turpem causam
• nemoralnost podlage (kavze) povzroča ničnost PP
– ko je bilo nekaj dano na temelju, ki ni bil veljaven, se je dalo to zahtevati nazaj
– Primer: Dolžnik izpolni za kar se je pod prisilo upnika zavezal s stipulacijo.
– Primer: Shranjevalec/izposojevalec zahtevata plačilo za vrnitev.
• pogoj: nemoralno je ravnal LE prejemnik, ne pa tudi izročitelj
– če tudi izročitelj: 740
– če oba: boljši je položaj posestnika (ampak kondikcija ne pride v poštev) 734
• nemoralno ravnal tudi izročitelj, kondikcija NI prihajala v poštev => šteje se, da je močnejši položaj posestnika, ki stvari ne rabi vrniti
– Primer: Dan je denar sodniku, da krivo obsodi. S tem pa ni rečeno, da sme podkupljeni sodnik kupnino tudi obdržati – ker gre za KD se bo preganjalo javno.
* tožba zaradi šikanije
• calumnia = šikanozno uveljavljanje zahtevka (vloži tožbo, čeprav ve, da za to ni podlage) –
nekoga šikanozno zaplete v postopek • negotium (ima dvojni pomen) = PP ali tudi postopek zoper kalumniozno tožbo, da pretor
posebno penalno tožbo in factum (4x znesek, po 1 letu le še 1x)
224
Condictio ob iniustam causa
d) condictio ob iniustam causam
• s to kondikcijo je bilo mogoče zahtevati vrnitev tistega, kar je bilo dano v nasprotju z veljavnim pravom
• Primer: Darovalec zahteva vrnitev nedovoljenega darila (med zakonci).
• Primer: Dolžnik zahteva previsoko zaračunane obresti.
225
226
condictio sine causa
e) condictio sine causa (causa = pravni temelj) => če je bilo nekaj izročeno brez pravnega temelja
• kadar NI bilo mogoče uporabiti nobene druge kondikcije, je pa prišlo do obogatitve
– Primer: Pralec sranki plača zaradi izgube njenih oblačil, pa jih potem najde.
• tudi osvoboditev od obveznosti, za katero se je brez razloga zavezal + dobit nazaj nekaj kar je brez razloga izpolnil
klasiki:
• v zvezi s tem govorijo o kondikciji glede nedoločenega (condictio incerti);
– Primer: Če je nekdo obljubil 10 brez razloga, lahko s kondikcijo doseže, da se celotna stipulacija ukine z akceptilacijo: če pa je nekdo obljubil 10, ko bi moral dati 5, bo s kondikcijo dosegel, da se oprosti ostalih 5.
• kot obliko te kondikcije obravnavali tudi cond* causa finita (kond., ko je razlog odsvojitve končan)
– Primer: Preklic darila; vrnitev are po izpolnitvi pogodbe (ko se ni vštela v izpolnitev)
227
condictio furtiva
f) condictio furtiva
• NE gre za obogatitveno tožbo, saj okradeni je z njo zahteva vrnitev svojih stvari, tat pa s tatvino NI postal lastnik te stvari
• je reipersekutorna tožba, ki predstavlja alternativo rei vidnicatiji
• uveljavljal jo je lahko samo lastnik stvari
• ker je šlo za zasledovanje ukradene stvari, jo je bilo mogoče uveljaviti poleg deliktne tožbe iz tatvine (actio furti)
• mogoče jo je bilo uveljaviti proti tatovemu dediču, saj je šlo za vrnitev stvar
228
calumnia
• calumnia = šikanozno uveljavljanje zahtevka (vloži tožbo, čeprav ve, da za to ni podlage) – nekoga šikanozno zaplete v postopek
• negotium (ima dvojni pomen) = PP ali tudi postopek zoper kalumniozno tožbo, da pretor posebno penalno tožbo in factum (4x znesek, po 1 letu le še 1x)
229
deliktne obveznosti
= obvesnosti, ki nastanejo, ko nekdo na podlagi krivdnega in protipravnega ravnanja poseže v tujo sfero (osebnostno ali premoženjsko).
• pravna vez nastane tudi, če nekdo protipravno poseže v tujo sfero (osebnostno ali premoženjsko) => torej na podlagi krivdnega in protipravnega ravnanja
• tisti, ki je posegel, je dolžan plačati znesek obsodbe
• temelji na subjektivni odgovornosti (krivdi), kvazidelikti pa na objektivni
• ravnanje mora biti protipravno, nastati mora škodna posledica, med ravnanjem in posledico mora biti vzročna zveza
• delikti sodijo v zasebno pravo, kot eden od virov obligacij => pojem pa srečamo tudi v kazenskem (vendar tu kot kaznivo dejanje)
– strokovnjaki ga uporabljajo tudi kot sinonim za KD, vendar je to dogmatično napačno
– med delikti (zasebni) in KD velika razlika, začetki pa skupni
230
razvoj deliktnih obv
• protipravna dejdnja, ki posegajo v sfero drugega • v primitivnih družbah je posamezniku prepuščen pregon => sčasoma se vplete oblast in začne v javnem interesu preganjat KD
• v RP razvijeta se dva vira: zasebna sfera (preganja posameznik) in javna sfera (preganja država)
• zasebno
– sam se odloči ali ga bo preganjal
– obligacijska vez
– načeloma povračilo škode
– že znaki kaznovanja => določene tožbe so penalne (kaznuje naj se storilca z obsodbo) => penalni element v obsodbi na večkratni znesek
– plačilo gre zasebniku
• javna
– interes na preganjanju ima država
– KD, ki se preganjajo na zasebno pobudo : KD, ki se preganjajo po državni dolžnosti
– denarna kazen (znesek gre v državno blagajno in ne zasebniku) + druge sankcije (križanje, obdodba na boj z divjimi zvermi)
231
kaznivo dejanje in delikt
1) crimina = (javno) kazniva dejanja, ki ogroža širšo skupnost
• ed. crimina
• kazni: smrtna, denanra, izgon, tudi boj z divjimi zvermi, delo v rudnikih ...
• smrtno kazen redno spremlja zaplemba premoženja
• najhujša kazen križanje, najbolj elegntna obglavljenje
2) delicta = delikti/protipravna ravnanja, ki posegajo v premoženje/osebnostni ali telesno celovitost posameznika
• posledica je nastanek obligacijskega razmerja => oškodovanec dobi terjatev nasproti storilcu
• za uveljavljabnje terjatev posebna tožba
• poleg povrnitve škode zahteva tudi dajatev, ki je kazen za storilca
– plača večkratnik nastale škode oz. kopičanje zahtevkov, če je več sostorilcev
• postopen razvoj: od maščevanja (terjatev ima samo oškodovanec) do povrnitve v denarju (odškodninskega zahtevka)
– sprva tudi proti članom družine
– uvedba talionskega načela (»zob za zob, oko za oko«) omeji zgolj na storilca in obseg dejanja
– Z.XII.P. dopušča tudi dogovor denarne odškodnine z žrtvijo => iz tega razvoj deliktov kot obligacijskopravnih razmerij
232
tožbe pri deliktnih obv
penalne - namen je kaznovanje storilca
reipersekutorne - zahteva se vrnitev stvari / nejne vrednosti, ki je z deliktom odvzeta
mešane - služijo obema namenoma
233
podedljivost zahtevkov pri deliktnih obv
1) aktivna = tožbeni zahtevek lahko naperi dedič oškodovanca
– izjema injurija, ki je vezana zgolj na žrtev => ne nastane prem. škoda, ni mogoče govoriti o odškodnini => actiones vindictam spirantes = do zadoščenja je upravičena samo žrtev
2) pasivna = oškodovanec ga lahko naperi proti dediču storilca (storilec je že umrl)
– RP tega NE dopušča, ker storilčev dedič nima nič s samim deliktom
234
predpostavke deliktne odgovornosti
1) protipravna posledica = dejanje mora biti že storjeno/dokončano (še nedokončano poskus/sam namen to nista)
2) protipravno dejanje = v nasprotju s pravnim redom (če je upravičeno, ne odgovarja: npr. silobran, skrajna sila – podre hišo zaradi grožnje širitve požara, ... )
3) vzročna zveza (vzrok – posledica) = neposredno odgovarja le storilec (damnum corpore corpori datum = škoda, povzročena telesu s telesom – PRP 809, 810)
4) krivda = subjektivni odnos do nastale posledice (redna oblika naklep, upošteva tudi malomarnost)
– sprva RP ne pozna krivde => ZXIIP uvede razlikovanje (»kopje iz roke bolj ušlo kot pa ga je vrgel«)
235
delikti ki jih RP pozna
civilnopravni delikti:
1. Tatvina (furtum)
2. Rop (rapina) in nasilna povzročitev škode (dalo malo vi hominibus coactisve damnum datum)
3. Protipravno poškodovanje tuje stvari (damnum iniuria datum)
4. Poseg v osebnostno in telesno celovitost (iniuria)
pretorskopravni delikti
5. Prevara (dolus)
6. Nasilje (vis ac metus)
7. Odgovornost za škodo po živalih/sužnjih
8. Oškodovanje upnikov (in fraudem creditorum agere)
- a* Pauliana
236
odgovornost za delikte oseb pod oblastjo in za škodo ki jo povzročijo živali - kera tožba
a* noxalis in a* de pauperie
237
tatvina
furtum
= deliktna obveznost, ki nastane s protipravno prilastitvijo tuje premične stvari, protipravno uporabo tuje stvari ali protipravnim posedovanjem (lastne) stvari.
• Predmet: tuja premična stvar
• RP pojem širši kot v sodobnem pravu
• tatvina je sestavljena iz 3 situacij: furtum rei – usus – possessionis
vrste glede na izvršitev - manifestum in nec manifestum
238
vrste tatvin (glede situacije in glede izvršitev)
VRSTE (glede na situacije)
• furtum rei = protipravna prilastitev tuje stvari
– sprva zgolj prilastitev, sčasoma širok pojem tatvine: neupravičena polastitev (PRP 85), utajitev tuje stvari (npr. ZU jo ima pri sebi in taji), prikrivanje resničnega tatu ali prevzem zato, da bi ga prikril (PRP 784)
– prevzem nedolgovane izpolnitve vede, tudi prodaja tuje stvari
– !! NI pa možno ukrasti nepremičnine
• furtum usus = neupravičena uporaba tuje stvari
– shranjevalec, ki je stvar uporabljal brez namena, da si jo prilasti
– komodatar, ki jo uporablja kot je ne sme
• furtum possessionis = neupravičeno posedovanje (PRP 769, 770) svoje stvari
– ne gre za tujo premično stvar, temveč neupravičen vzem svoje stvari iz tuje posesti
– lastnik se šteje kot tat
– nastavitelj, ki je svojo ročno zastavljeno stvar izmaknil zastavnemu upniku
DVE VRSTI TATVINE (glede na izvršitve tatvine): • furtum manifestum = očitna tatvina
– tisti, ki so ga zalotili pri samem dejanju (PRP 775) ali so ga na dan tatvine odkrili, da nese ukradeno stvar (PRP 776–778)
– *v starejših obdobjih tudi, če stvar najdejo v hišni preiskavi
– tudi tisti, ki je tatvino priznal; če prizna in v resnici ni kriv, vendar posledica vseeno nastane, se to veljavno šteje
• furtum nec manifestum = neočitna tatvina
• Zakonik 12. plošč
– če je okradeni tatu zalotil sredi noči, ga je lahko ubil
– če ga je zalotil podnevi, ga ni smel ubiti, razen če se je tat branil s kopjem in je okradeni pred tem poklical sosede za priče
• poleg tistega, ki je stvar vzel, se za tatu štejejo tudi tisti, ki so tatu pomagali, mu svetovali ali kakorkoli drugače sodelovali pri tatvini (PRP 774)
• FURTUM SINE DOLO MALO NON COMMITTITUR = ni tavine brez naklepa
– če je nekdo pobral izgubljeno stvar misleč, da je bila zavržena, ni zagrešil tatvine
– tat bi postal šele v trenutku, ko bi izvedel, da gre za tujo stvar, pa bi jo vseeno obdržal
– tatinski namen NI dovolj za tatvino, zgoditi se mora nekaj dejanskega (polastitev stvari – PRP 774)
239
240
tožbe pri tatvini
1) actio furti = penalna tožba
• a* furti manifesti (očitna) in a* furti nec manifesti (neočitna)
• če se obsodba glasi na večkratni znesek to kaže na penalni značaj tožbe
• če gre za očitno tatvino se glasi na quadruplum, če gre za neočitno za duplum
• če je bilo storilcev več, je prišlo do kopičenja zahtevkov (kumulativne konkurence)
• aktivno legitimiran: lastnik ukradene stvari + tudi okradeni, ki je imel na stvari določeno upravičenje (komodatar, zastavni upnik...)
• pasivno legitimiran: tat, lahko tudi njegov pomočnik • bila je aktivno podedljiva, pasivno pa ne
2) condictio furtiva = reipersekutorna tožba; ukradeni je od tatu ali njegovega dediča zahteval, da mu stvar vrne
• torej je tudi pasivno podedljiva
• naperiti jo je bilo mogoče poleg penalne tožbe
• aktivno legitimiran: samo lastnik ukradene stvari
• pasivno legitimiran: pa tat in njegov dedič => NE pa tudi pomočnik
• glasi se na največjo vrednost, ki jo je kdaj imela stvar
241
vprašanje kopičenja zahtevkov
• lahko kumuliramo reipesekutorno in penalno, ker gre za dva različna namena
• ne moreš pa kumulirati 2 reipesekutornih tožb (nelogično, da bi dobili srtvar 2x nazaj)
242
razlika med rei vindicatio in condictio furticva
obe sta reipersekutorni
=> glede vrnitve ukradene stvari je lahko okradeni izbiral med rei vindicatio in condictio furtiva
a) condicitio furtiva = NE zastara
– z vrnitvijo stvari je tat vedno v zamudi (odgovarja tudi, če je bila stvar po naključju uničena)
– če stvar ne more biti vrnjena, se condictio furtiva glasi na toliko kolikor je bila stvar kadarkoli največ vredna
b) rei vindicatio = glasi se na subjektivno oceno vrednosti
– tat ne bo v zamudi in postane prost (postopek se ustavi, če toženec izgubi stvar po naključju)
243
fur semper in mora (est)
= tat je vedno v zamudi (z vrnitvijo stvari)
• tat je zavezan vrniti stvar – je dolžnik
• ker je vedno v zamudi, nosi od tatvine naprej posledice naključja (Pomembno za uničenje in poslabšanje stvari)
244
kdaj tožba zaradi tatvine ni mogoča?
med zakoncema
razen če je sum tatvine med razvezo (takrat je neka posebna tožba)
245
rop in nasilna povzročitev škode
rabina IN dalo malo vi kominibus coactisve damnum datum
= deliktna obveznost, ki nastane z nasilnim, protipravnim odvzemom tuje premične stvari.
• rop je podoben tatvini, le da je storjen z nasiljem
• Zakaj rop in povzročitev škode obravnavamo kot povezana delikta? => Ker gre v obeh primerih za nasilje.
– rop – nasilen odvzem tuje stvari
– nasilna povzročitvi škode
• če je nekdo dokazal, da je bil žrtev nasilja, lahko sproži javni (kazenski) postopek zaradi sile
– sprožitev javne tožbe ni izključevala tudi zasebne tožbe
– izid zasebne tožbe NI mogel vnaprej opredeliti izida javnega kazenskega postopka
• kazenski postopek = postopek je tekel pred porotniki, ki sta jih obtoženec in tožnik izbrala s seznama
– začel se je z obtožbo
– tožnik je lahko obtoženca pripeljal pred sodišče in tam povedal, česa ga obtožuje, ali pa ga je poklical pred sodišče pretor
– pretor je tožniku dovolil določen rok za zbiranje dokaznega gradiva in iskanje prič.
– obsojenega obtoženca je zadela infamija
Vis = nasilje, obravnavalo se je kot javno kaznivo dejanje ali kot zasebni delikt => razlika v kazni
• javno = nasilje v javnosti, zlasti s pomočjo oboroženih band in dejanja, ki so ogrožala normalno delovanje države
– npr.: v času volitev, poskus ustrahovanja sodnikov/magistratov/senatorjev
– bil je obsojenec obsojen na izgon in zaplembo premoženja
– javno mogoče preganjat tudi zasebnopravno nasilje (zlasti hujše – obrorožene – oblike)
• zasebno = nasilje, ki je bilo usmerjeno proti posamezniku in njegovem premoženju in se je obravnavalo skupaj z ropom
– pri zasebnopravni je moral plačati quadruplum, po preteku enega leta pa enkratno vrednpost (rop je očitna tatvina)
– a* vi bonorum raptorum = sprva penalna, zato je bilo mogoče poleg nje tožiti tudi z reipersekutorno condictio furtiva ali rei vindikacijo
– klasično in po JP so začeli to tožbo obravnavati kot mešano (in ne zgolj penalno), trikratna vrednost stvari je bila kazen, enkratna vrednost pa povrnitev vrednosti z ropom odvzete stvari
*Sprožitev javnopravne popularne tožbe iudicum publicum ni izključevala tudi zasebnopravne tožbe.
*Prvi predpis kaznivega dejanja nasilja je zakon lex Plautia de vi
• zadnje stol. rep.
• sprva proti nasilnim dejanjem, ki ogrožajo drž. => kasneje tudi v zasebnem
• August uredi z zakonom o javnem in zasebnem nasilju
*ROPARSKA TATVINA = sodoben institut; poseben dejanski stan, ko tat krade, ga pa nekdo odkrije in takrat tat uporabi silo
• Primer: Ponoči se zbudiš in opaziš tata, ki krade. Ko te vidi, te udari.
246
protipravno poškodovanje tuje stvari
damnum iniuria datum
= deliktna obveznost, ki nastane s protipravnim ubojem tujega sužnja/živali oz. s protipravnim poškodovanjem tuje stvari.
• Na začetku zelo kazuistično, NI abstraktnega dejanskega stanu, ki bi urejal vse primere, ki se lahko zgodijo, temveč le posamezen primer
• FIKSNO določen zneseko bsodbe (pomankljivost!) – tudi v Rimu je bila inflacija
lex aquilia
247
lex Aquilia
Lex Aquilia (l. 287 pr. n. št.) = uredil področje odškodninskega prava za poškodovanje tuje stvari
• uredi to področje bolj abstraktno in odpravi pomankljivost fiksno določene kazni
– če želimo abstraktno pokriti širok spekter, morajo biti tudi posledice/kazni različne glede na storjeno dejanje
• razveljavi vse starejše (ZXIIP) => staro pravo ima izrazito kazuističen pristop (za različna dejanja, različne odškodnine v tožno določenem fiksnem znesku)
• napredek napravi zakon lex Aquilia => v dveh normah
– na kaj se glasdi obsodba => ta kondemnacija omogoča, da se upošteva dejanska škoda
– razvijajo pojme in ustvarijo tisto, kar je občepravna znanost razvila kot teorijo odšk. prava: protipravnost in krivdo (glej spodaj)
• ima 3 poglavja:
1) odg. za uboj tujega sužnja ali 4-nožne čredne živali
2) odg. adstipulatorja (soupnika), ki je fraudulozno odpustil dolg dolžniku (na škodo glavnega upnika) => z uvedbo mandasta izgubi pomen
3) odg. za poškodovanje tuje stvari s tem, da je stvar zažgal, zlomil ali raztrgal
• 1. in 3. poglavje sta prešla v Justinijanovo kodifikacijo in odločilno vplivala na razvoj rimskega odškodninskega prava + krivdno odgovornost
• iniuria v tem zakonu pomeni protipravno
– Kaj pa, če ni usmrtil protipravno, ne bo odgovarjal (ptotipravnost je namreč ena izmed predpostavk)? => NE – problem, ker pride do posledice, a je ravnanje protipravno
– razlaga v drugo smer: iniurio so razlagali kot krivdo (odg. bo za posledico, če je za nastalo posledico kriv)
1. Poglavje: ko je nekdo usmrtil sužnja ali 4-nožno domačo žival, ki je delala na polju
• obsodba: kolikor je bila ta stvar največ vredna v preteklem letu pred ubojem (vrednost teh stvari je nihala na letni ravni)
• suženj, ki dela na polju je več vreden takrat, ko je sezona del na polju, pozimi pa njegova vrednost pade
• v temu zakonu se vidi, da je bil suženj premoženjski predmet in izenačen z štirinožno domačo žival
3. Poglavje: ko je uničil katerokoli drugo stvar ali poškodoval sužnja ali 4-nožno domačo živali ali drugo stvar
• obsodba: se glasi na škodo, ki se je pokazala v 30. dneh po škodnem dogodku
- ne ocenjuje se najvišja vrednost, ampak vrednost povzročene škode
- ne samo takojšnja škoda, temveč tudi tista, ki se pokaže v 30ih dneh (računa se interes?)
- posledice so zelo različne, zato da ugotovijo, kakšna posledica se pokaže => to škodo mora storilec plačati
• Primer: Mojemu sužnju je A zlomil roko, zdravnik je kost naravnal in vse se je dobro izteklo. Po enem mesecu je vse kazalo na to, da se njegova vrednost ni dosti zmanjšala.
• Primer: Sužnju ste zlomili roko in zadeva se je zelo zapletla, kost se ni dobro zarastla in škoda je večja kot v prvem primeru, 30 dni so šteli kot zadosten čas, da se da ugotoviti posledice.
248
odgovornost pri protipravnem poškodovanju tuje stvari
• z interpretacijo Akvilijskega zakona so rimski juristi razvili pojem protipravnosti in krivde = storilec je odgovarjal, če je ravnal krivdno (pojem)
• odgovornost: tudi lahka malomarnost (klasiki), NE pa za naključje
- če nisi kriv si ekskulpiran = ne boš odgovarjal (silobran – v tem primeru NI podana protipravnost, zato ne boš odgovarjal)
- za malomarnost so šteli tudi nespretnost ali telesno šibkost (zdravnik operira, da suženj umre; naloži tovor, ki ga odvrže in poškoduje sužnja – PRP 808; voznik slabo naloži kamen, ki pade)
• vzročna zveza: upoštevala se je neposredna povzročitev škode, nastati je morala z neposrednim delovanjem povzročitelja
- vzpostavljen je moral biti fizičen stik (DAMNUM CORPORE CORPORI DATUM = škoda, povzročena telesu s telesom)
- neposredno: tožba a* legis Aquiliae (sam ubije sužnja) => uboj (occidere = »ubiti« )
- posredno: analogna tožba/tožba in factum (sužnju da nož; zapre žival, ki od lakote umre) => povzročitev smrti, saj s tem ne tvega, da bo zavrnjen kot bi lahko bil, če bi tožil za uboj
• vprašanje (določanje odškodnine) interesa: z interpretacijo Akvilijskega zakona se upošteva ne samo vrednost stvari, ampak tudi posledične škode (izgubljeni dobiček + navadni dobiček)
- Primer: Ubit suženj, ki je bil postavljen za dediča, porezane mreže mornarjem ... Ali bo zajemalo celoten dobiček?
- ne samo damnum emerges, ampak tudi lucrum cessus ?? preveri
249
250
a* legis Aquiliae
• lastnik ubitega sužnja ali sužnje oz. živali ali poškodovane stvari je ima tožbo zoper storilca
• obsodba: na povrnitev vrednosti nastale škode (odvisno od situacije)
- če je toženec dejanje tajil je moral povrniti dvojno
• poškodovan svoboden človek NI mogel zahtevati povračila odškodnine za svojo poškodbo, saj ni bil lastnik svojih udov. Zahteval je lahko le povrnitev interesa
- predvsem povrnitev stroškov zdravljenja, izgubljenega zaslužka...
- ima analogno tožbo/tožbo in factum (ne pa neposredne – a. legis Aquiliae)
• akvilijska tožba je bila penalna, zato ni bila pasivno podedljiva, aktivno pa
- od storilčevega dediča je bilo mogoče zahtevati le morebitno obogatitev
- zaradi penalnega značaja je moral vsak od sostorilcev plačati celotni znesek odškodnine
- sostorilec, ki je dejanje tajil, je moral plačati dvojno vrednost povzročene škode
• z razvojem je bilo mogoče zahtevati povrnitev celotnega lastnikovega interesa
– sužnjev gospodar je lahko poleg vrednosti sužnja zahteval tudi vrednost dediščine, če je bil postavljen za dediča, pa je bil ubit, preden jo je lahko pridobil
• klasiki širijo izraze (zlomil pomeni tudi pokvaril, uničil) in krog oseb (sprva (civilni) lastnik, z analogno tožbo tudi užitkar, uzuar, izposojevalec in ZU)
251
eskapulacija, opravičen in upravičen
eskulpacija = eskulpiraš se, če nisi kriv
opravičen = če nisi kriv
upravičen = če imaš podlago v predpisu (npr. če dejanje ni protipravno)
252
poseg v osebnostno in telesno celovitost
iniuria
= deliktna obveznost, ki nastane.z naklepnim in protipravnim posegom v tujo telesno in duševno celovitost.
• prizadeta je čast osebe, ki je pravna dobrina (pravo jo varuje)
• če je prizadeti svoboden človek se odškodnina ocenjuje glede na iniurijo, če pa nesvoboden pa po Akvilijskem zakonu
• ni enotnega pojma; splošno pomeni vse, kar se zgodi neupravičeno in protipravno
- akvilijskem zakonu: to protipravna povzročitev škode, splošno tudi krivica (PRP 794)
- v ZXIIP: lažja oblika posega v telesno celovitost (klofute, žaljiva dejanja)
- klasišno (široko razumevanje): poleg zavestnega nespoštovanja tuje osebnosti tudi telesne poškodbe
• nedopustno poseganje v tujo o. in t. celovitost in s tem kršenje tujega dostojanstva
• na splošno deli injurije na
a) besedne (verbalne) = besedne razžalitve, klofuta (kot moralni, hud očitek)
b) dejanske (realne) = udarci/podobni posegi v telesno celovitost
• Ulpijan: injurije, ki prizadanejo telo, dostojanstvo ali dobro ime
• čast je pravna dobrina, ki jo pravo varuje
• mogoče jo je storiti le naklepno (če udari nehote, ga ni mogoče tožiti zaradi injurije)
RP ne pozna povračila odškodnine za poškodovanje telesa, zato iniuria
• šlo je torej za razžalitev v današnjem pomenu (besedna) ali telesno poškodbo
• če je telesno poškodovan svoboden (iniuria), če suženj (poškodovan predmet)
• tudi oviranje izvrševanja pravic, ki pripadajo vsakemu državljanu in gre torej za diskriminacijo brez razloga
- prizadevali so si za uveljavljanje načela enakosti (enakopravni državljani)
- npr.: prepoveduje kopanje v javnem kopališču; sedenje na javnem kraju; ribolov/lov ptic
• *za dejanja v škodo supnosti je kaznovan v kazenskem postopku
Primeri:
- udariti
- glasno sramotiti; javna naznanitev prodaje premoženja, kot da gre za dolžnika, ki to v resnici ni; napisati spis/pesem v sramoto drugega
- nagovarjanje/zasledovanje poštene ženske/nedorasle osebe
- prepovedovanje kopanja drugemu v javnem kopališči; sedenja v gledališču/javnem kraju
- oviranje pri ribolovu/lovljenju ptic
- polije drugega z gnojnico, iztrebki; umž-..aže vodo/onesnaži cevi
253
pravne posledice injurije
• v začetku je pristop precej kazuističen in znesek vnaprej določen = fiksen znesek
- ZXIIP: talionsko načelo, če se storilec ne more dogovoriti za denarni znesek z žtrvijo
- za zlom kosti in injurijo določa fiksen znesek, ki pa v času inflacije izgubi smisel, ker pade njegova realna vrednost
• spremembe šele v pretorskem pravu: splošen edikt, ki obravnava injurijo kot enotno (vsak poseg v telesno in duševno celovitos) in uvaja a* iniuriarum
- tožba se glasila na znesek, ki je po oceni sodnika predstavljal za prizadetega ustrezno zadoščenje (odvisno od teže injurije)
- povod za spremembo: Lucij Veracij, ki je hodil okrog in vse udarjal po ustih, za njim pa suženj, ki je vsem plačeval isto za ta udarec (zaradi inflacije je bil fiksen znesek tako malo vreden, da ga plačila niso veliko bremenila). Pretorji zato odptavijo fiksnost zneska, ki je problem.
• fiksni zneski tako niso več dovoljeni, ampak je sodniki prepuščeno, da oceni težo iniurije glede na okoliščine
Tožba je actio iniuriarum
• odškodnina, ki naj zadosti oškodovančevi maščevalnosti
• tožba infamira
• obsodba na znesek, ki je po oceni sodnika predstavljal za prizadetega ustrezno zadoščenje (odvisno od teže injurije)
- težo posega odvisna tudi od: storjena na 4 oči/pred očmi javnosti
- težka injurija: povzroči jo osebi, do katere bi morala gojiti posebno spoštovanje (magistratu, staršu/patronu); storjena med javnimi igrami/v pričo drugih; zlom kosti/rana
- višina: glede na velikost rane; kraj (npr oko)
• strogo osebna, aktivno in pasivno nepodedljiva
• aktivno legitimiran: žrtev + tudi prizadeta oseba zaradi posebnega odnosa do žrtve (mož in oče ženske pod oblastjo)
- pri ženski sta lahko tožila tudi mož in oče, če je bila pod njegovo oblastjo => obratno pa NE - prizadeti mora tožit takoj
• pasivno legitimiran: storilec in tudi tisti, ki je nekoga pripravil do tega ali mu pri tem pomagal
• tožba je infamirala, kazni: izgon, izguba položaja; lažje oblike določene v ekstraordinarnem postopku
- če je tožba neutemeljena naperi toženec tožbo zaradi kalumnije (contrarium iudicium) in tožnika zadane kazen, ki bi zadela toženca
• Sulov zakon Lex Cornelia (81. pr. Kr.): poleg zasebnega je injurija tudi javno kaznivo dejanje (crimen)
- civilna tožba (a* iniuriarum – denarna kazen) in javna tožba (iudicum publicum – izredna kazen)
- javna sprva za udarec ali nasilen vstop v hišo, kasneje tudi druge oblike
254
prevara
dolus
= kadar ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo napeljala k določenemu ravnanju (npr. sklenitvi PP).
pod nedopustnim nagibom
• nasprotno stranko spravi v zmoto, ko ji vedoma prikazuje napačna dejstva (zamolčali, izkrivi)
• posledica prevare je strankina zmota
• razlika z običajno zmoto: zmota zaradi prevare je posledica ravnanja nasprotne stranke
• upoštevanje nagiba prevare uvede pretor
PRAVNA SREDSTVA
1) a* doli = na voljo, ko mu zaradi prevare že nastane škoda (že izpolni obveznost na podlagi prevare)
• je subsidiarna tožba = pride v upoštev/na voljo, ko ni nobene druge tožbe
• !pazi v večini primerov je na voljo druga tožba (npr. na podlagi prodajne pogodbe => prevara nasprotuje načelu dobre vere in poštenja), redko se uporabi a* doli kot subsidiarna tožba
• tožba je infamirala = obsojenega je zadela infamija
- zato ni možno naperiti zoper prevarantovega dediča
- od njega možno s tožbo in factum (do višine tistega, kar so pridobili) zahtevati nazaj obogatitev (kolikor je pridobil od zapustnikove prevare)
• poziv na vrnitev v naravi, če tega ne stori => obsodba na plačilo denarne odškodnine (povračilo celotnega interesa = povrnitev dejansko nastale škode in izgubljenega dobička)
2) exc* doli = ko nasprotna stranka zahteva še neizpolnjeno izpolnitev obveznost, lahko prevarani ugovarja
3) restitutio in integrum = pravno sredstvo s pomočjo katerega se vzpostavi pravno stanje, ki je obstajalo pred določenim dejanjem/dogodkom
• pretor dovoli, ko preuči primer
- zaradi: odsotnosti stranke, njene mladosti, prevare in ustrahovanja
• v celoti izničijo pravni učinki => fingira se, da se stvar sploh ni zgodila
• učinkuje le v pravnu in ne dejanski sferi (časa ni mogoče zavrteti nazaj)
V občem pravu razlikovali med:
1) prevaro, ki prizadane bistvene sestavine PP => ničnost
2) prevaro, ki prizadane nebistvene sestavine pp => le odškodninski zahtevek
ŠKODA
• v RP samo materialna (premoženjska), v sodobnem tudi nematerialna (nepremoženjska)
- RP: škoda = dejansko ali potencialno zmanjšanje oškodovančevega premoženja
- OZ (danes): zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), telesne in duševne bolečine ali strah ter ukrnitev ugleda (nepremoženjska)
• dejanska = zmanjšanje premoženja (razlika v vrednosti pre. pred in po škodnem dogodku)
• izgubljeni dobiček = izpadli prihodek (ki bi verjetno nastal, če ne bi bilo škodnega dogodka)
• oboje skupaj => interes (inter esse = kar je vmes) = premoženje, ki bi ga imel – premoženje, ki ga ima po škodnem dogodku
PAZI, RAZLIČNE UPORABE/POIMENOVANJA DOLUSA
1) dolus v smislu nagiba kot prevara
2) dolus v smislu edikta
3) dolus v smislu naklepa (hote in vede), kot najvišjo stopnjo krivde
Primer: za ne uporabo a* doli zaradi možnosti uporabe druge tožbe Prodajna pogodba, kjer kupec ugoljufa prodajalca. Prodaja »fake« zlatnike. Varovan si s prodajno pogodbo. Sodnik pazi, da ni prišlo do kršitve dobre vere in poštenja. Kupec ima na razpolago tožbo, na podlagi prodajne pogodbe. Ne uporabi a* doli, čeprav gre za goljufijo.
• prevara in nasilje sta pretorska delikta, saj ju omogoči pretor
255
nasilje
= nedopustno vplivanje v obliki protipravne prisile ali grožnje z nasiljem, katerega namen je pripraviti ustrahovano osebo k razpolaganju z njeno stvarjo ali pravico, prevzemu obveznosti ali izpolnitvi.
pod nedopustnim nagibom
• pod vplivom grožnje za življenje (nož na vrat), sklene PP
• nedopustni nagib
• stranka se zaveda neskladja volje in izjave, izjavo poda zaradi strahu pred grožnjo
- strah odločilen za oblikovanje poslovne volje => sila kot prisila
SILA:
• absolutna sila = ima vpliv na pravni posel; narejena brez naše volje
- okoliščine izključujejo vpliv stranke na poslovno voljo, ni samostojne odločitve
- PP sploh ne nastane
- nekdo z našo roko podpiše pogodbo (tu ni volje, zato je pravni posel ničen)
• kompulzivna sila = volja je, a ni prava, je neresnična
Pravna upoštevanost
• sprva groženj in ustrahovanja niso upoštevali (nekaj vsakdanjega)
- coactus voluit = prisiljen si hotel (pridiljeni se sam odloči, da popusti namesto, da bi se uprl)
• tudi v klasičnem pravu
• pretor: : »ni pravično, če velja PP, ki je bil sklenjen pod prisilo«po
PRAVNA STREDSTVA v tem primeru:
1) a* quod metus causa (kar se je zgodilo zaradi strahu) = na voljo jo ima prisiljena stranka, ki je pravni posel že izpolnila (s tožbo zahteva povrnitev koristi, kasneje še interesa)
• deliktna tožba
• po CP te tožbe ni, doda jo pretor
• je primer arbitrarne tožbe = pretor je po prostem preudarku pozval toženca na povrnitev škode
- toženec uboga => oprostilna sodba
- toženec ne uboga => obsodi na 4x (oz 1x po 1 letu) povrnitev škode
• pasivno legitimiran: ne samo ustrahovalec, temveč vsakdo, ki je iz takega PP pridobil korist
- ustrahovalčev dedič, 3. oseba, ki je pridobila korist (tudi dobroverna)
- Zakaj? Da ustrahovani ne ostane brez možnosti odškodnine.
2) exc* qoud metus causa (ugovor zaradi strahu) = na voljo, kadar je nekdo tožen, da naj izpolni PP, ki je bil sklenjen pod pritiskom grožnje in nasilja
• nekdo se neugodno zaveže, ampak škoda še ne nastane
• omogoča, da sodnik toženca oprosti
• dokazno breme (dolžnost dokazat dejstva) ima tisti, ki nekaj zatrjuje
- npr. tožnik, ki toži
- pravo daje možnost => stvar dokazovanje je dejansko vprašanje
• *pri bonae fidei ugovor ni potreben (ustrahovanje nasproti načelu dobre vere in poštenja)
3) restitutio in integrum = vrnitev v prejšnje stanje
• pretor. vzpostavi takšno stanje, kakršno je bilo pred izsiljenim ravnanjem
256
arbitrarna tožba
* ARBITRARNA TOŽBA = prepuščena sodnikovi presoji
• pred izrekom sodbe pozove toženca po prostem preudarku na izpolnitev dolgovanega, če tega ne izpolni ga obsodi
• toženec se lahko z izpolnitvijo izogne obsodbi ali njenim posledicam (npr. infamiji)
• pri tožbah: in rem, predložitveni tožbi, restitutornih in ekshibitornih interdiktih, pri nekaterih repersekutornih in penalnih tožbah in personam
• ! pri običajnem formularnem postopku od litis kontestacije naprej izpolnitev ni več mogoča
- sodnik samo obsodi/oprosti
• primer arbitrarne formule: rei vindikacijska tožba z restitutorno klavzulo
257
odgovornost za delikte oseb pod oblastjo
• gospodar/oče odgovarjata za protiprsvns dejanja oseb po oblastjo
• oseba stori delikt brez vednosti imetnika oblasti: nosilca možno tožiti z noksalno tožbo (a* noxalis)
a* noxalis
• obsojen na plačilo zneska, za katerega bi bil obsojen storilec delikta
• nadrejena oseba se lahko izogne plačilu in oškodovancu izroči povzročitelja škode, če dokaže, da ni kriva
- njegov facultas alternativa ali bo noksalno izročil ali plačal)
• noksalna izročitev možna tudi z drugimi tožbami: akvilijsko tožbo, tožbo iz zakupa, mandata ...
- Primer: Če so zakupnikovi sužnji požgali najeto poslopje, odgovarja zakupnik iz zakupa/po akvilijskem zakonu, tako, da lahko noksalno izroči sužnje.
• če toži z eno tožbo, ne more še z drugo
• prepustitev se zahtevva v ekstraornidarnem postopku
-> ko je odslužil
• noksalna odg. je vexana na osebo storila (NOXA CAPUT SEQUITUR = odgovornost sledi osebi)
- prepustitev se zahteva od trenutnega nosilca oblasti
• od JP naprej možno samo še na sužnjih (otroka več ne)
- na sužnju je dobil LP
- nad sinom pa samo omejeno oblast (namen, da storilec kazen odsluži, potem pa se mu vrne sina nazaj)
258
a* de pauperie
• a* de pauperie => pauperis = škoda, ki ni povročena protipravno • če škodo povzroči domača žival, ki je proti svoji sicer krotki naravi razdražena (contra naturam fera mota pauperiem dedit)
- tožba NE pride v poštev za divje živali
• lastnik mora povrniti nastalo škodo ALI izročiti žival (facultas alternativa)
• neposredna (žival s telesom poškoduje) ali posredna (žival podivja in voz poškoduje) izročitev
• za škodo odg. trenutni lastnik, NE odg. pa, če njegovo žival razdraži druga žival ali sam oškodovanec
• pasivno in aktivno podedljiva
• aktivno legitimiran: oškodovanec, ki je svoboden/lastnik poškodovane stvari/komodatar, zaplatar ali pralec
• pasivno legitimiran: trenutni lastnik živali
• tožba ugasne, če žival pred litiskontestacijo pogine
• če lastnik trdi, da žival NI njegova, pa se izkaže, da je => NI mogel več izročiti živali, temveč moral plačati denarni znesek
• z analogno tožboa a* de pauperie utilis odg. tudi za škodo, ki jo povzroči žival, ki NI štirinožna
• naše pravo: odgovarja imetnik živali, če ne poskrbi za varnost in nadzor
259
varščina vs pogodbena kazen
• Pogodbena kazen je varščina na nek način, da bo pogodba pravilno izpolnjena v okvir upravnega posla (neke vrste pogodbena varščina)
• Ni vsaka varščina pogodbena kazen, je pa vsaka pogodbena kazen varščina
• Isto: zagotovilo, da bo PP izpolnjen
260
kvazidelikti
Kv azidelikti (obligationes quasi ex delicto) = obveznosti, ki nastanejo z nedopustnim ravnanjem, vendar odgovornost zanje ne temeljni na krivdi, temveč na razmerju do okoliščin, v katerih je nastala protipravna posledica.
• temeljijo na objektivni odgovornosti (ne glede na krivdo), ki pa ne velja v primeru kršitve sodniških funkcij
• za nastalo škodo ali nevarno stanje je odgovarjal tisti, ki so ali bi morali nadzorovati potencialen vir, iz katerega je škoda nastala
• oškodovani ima na voljo tožbe in factum
RP pozna 4 kvazidelikte:
1. kršitev sodniških dolžnosti, zaradi katere je nekomu povročena škoda (iudex qui litem suam fecit)
2. povzročitev škode s tem, da je bilo nekaj iz stanovanja vrženo ali izlito (deiectum vel effusum)
3. povzročitev nevarnega stanja, s tem da je bilo nad javno pot ali prostor nekaj nevarno položeno ali obešeno (positum vel suspensum)
4. tatvina/škoda, ki so jo na gostovih stvareh povzročili gostilničarjevi, ladjarjevi ali hlevarjevi uslužbenci (damnum aut furtum, quod in nave aut in caupona aut in stabulo factum est)
*(Nek avtor prišteva tudi: golufivo razmejitev, ki jo zagreši zemljemerec; spodbujanje sužnja k begu; skrunitev groba; zlorabo pooblastil davčnega zakupnika in spremembo javno obljavljenega besedila.)
261
objektivna odgovornost
= odgovornost ne glede na krivdo
• deli se na dve veji:
1) odg. za škodljive učinke stvari
2) odg. za ravnanje drugih ljudi = tisti, ki za škodo odg., bi se tej lahko izognil, če bi bolj skrbno izbral osebo/jo bolj skrbno nadziral (zadnji 3 primeri)
• sprva značilna v starejšem rimskem pravu in temelji na vzročnosti, uvedba krivde pa je velik napredek => da obstane v razvitem klasičnem pravu, pa mora imeti tehten razlog (pomoč
oškodovancu) wc
- nekatreri tudi o krivdi, za katero odgovarja nekdo drug (culpa imputativa)
• verjetno so skušali na ta način pomagati oškodovancu in poenostaviti postopek, v katerem je lahko uveljavljal odškodninski zahtevek
- okoliščine so bile namreč take, da bi bilo lahko ugotavljanje storilca in dokazovanje njegove krivde zelo težko
- Primer: ko nekomu prileti na glavo neka stvar iz ga poškoduje. Težko bo dokazal, kdo je bil. Zato rešijo problem s tem, da zahteva odškodnino neposredno od imetnika stanovanja, iz katerega je bila stvar vržena.
• oškodovancu omogoča, da sploh pride do odškodnine
• hkrati bo imetnik stanovanja, ladjar ... skušal delovati preventivno in preprečiti take in podobne primere
- ima generalnopreventivni namen, preprečit povzročanje nevarnosti + disciplinirat uslužbence
262
odgovornost sodnika, ki je povzročil škodo
iudex qui litem suam fecit
• zelo mejen institut mislim, da zto, ker temelji na objektivnosti => treba pri sojenju sodniku, temeljito preučiti okoliščine
• sodnik zagotovo NE odgovarja za pravilnost svoje odločitve, tudi če je napačna zaradi njegove neizkušenosti ali neznanja in celo zaradi malomarnosti (negligentia)
- to bi privedlo do katastrofalnih posledic, nezaupanje v sodstvo, možnost stranke, da se ob nezadovoljstvu sklicuje na neizkušenost sodnika ...
- edini nadzornik je zato le višja instanca, ki spremeni/odpravi odločbo nižje stopnje
• odgovarjal pa JA, če mu je mogoče očitat naklepno kršitev zakona, da bi pomagal ali škodoval stranki
- reče se, da naredi pravdo za svojo = LITEM SUAM FECIT
• sodnik, ki je sodil pristransko zaradi (ne)naklonjenosti ene od strank/zaradi podkupnine, plačati celotno vrednost spora => sodnikova odškodninska in tudi kazenska odg.
• lahko je bil obsojen na več kazni (Pavlove Sentence)
- če se pusti podkupit je odstranjen iz kurije ali obsojen na izgon
- obtoženca oprosti (naka kazen kot bi zadela obtoženca); odloča o življenju/prostosti (zaplemba premoženja ali izgon na otok)
• Lex Iritana
- odgovor na to, kakšno je bilo resnično ozadje tega kvazidelitka
- zakon izrecno omenja, da je sodnik naredil pravdo za svojo, če obravnave pravočasno ni prestavil in o zadevi tudi ni izrekel sodbe (ugasnitev pravde NI pogoj za sodnikovo kvazideliktno odgovornost)
- enako Lex Iulia iudiciaria: če zadeve ni končal v 18-mesečnem roku
• sodnikova odg. je temeljila na kršitvi postopka, katere posledica je določena škoda
- zanjo odg. NE glede na krivdo
- prizadeta stranka ga toži z a* in factum (pasivno ni podedljiva, kljub drugačnem mnenju Julijana, in je zato penalna)
- odločitev o škodi prepuščena pravični osebi sodnika, ki odloča v pravdi zoper sodnika
• Gaj: pravdo naredi za svojo tudi sodnik, ki NI upošteval določenega zneska kondemnacije in obsodi na več/manj
- odločitev ni napačna, ampak nedopustna
- napaka, da ni izrekel sodbe v okviru tožbene formule, na katero je bil v formularnem postopku vezan
- pri stricti iuris je vezan na znesek, ki ga ne sme spremeniti (nima teh pristojnosti, zato je sodba neveljavna)
- če je določena zgornja meja, ne sme obsodit za več, lahko pa za manj
- če je sodnik še pod očetovsko oblastjo, odg. do višine pekulija v trenutku izreka sodbe
263
odgovornost za škodo oz poškodovanje ali uboj svobodnega človeka, ki je nastala, ko je bilo iz stanovanja nekaj vržena ali izlito
de deiectis et effusis
!! NA JAVNEM KRAJU !!
• pobiranja in odvoza smeti ne poznajo + niso imele vodoodnih in ne odtočnih cevi, zato pogosto mečejo/izlivajo čez okno
• »nočne nevarnosti« so za mimoidočega, ki je poškodovan v temi, nemogoče za ugotoviti, kdo bi utegnil biti dejanski storilec
• pretor v svojem edikti zato predvidi objektivno odg. stanovalca stanovanja, iz katerega je kaj vrženo ali izlito
• razlog za ediket je javna korist (vsak lahko hodi po cesti brez strahu) in velja za vse kraje, kjer ljudje navadno hodijo
• za vrženo se šteje tudi stvar, ki je padla, ko jo je kdo obešal oz. ker je bila slabo obešena
• tudi, če je kaj izlito iz obešene posode, čeprav tega nihče ni izlil
a* de deiectis vel effusis
• penalna tožba
• glasi se na dvakratnik nastale škode
• aktivno legitimiran: oškodovanec
- poškodovani svobodni člo.,
- lastnik ubitega/ranjenega sužnja oz. poškodovane stvari ter
- kdorkoli, če je svobodni ubit (popularna tožba, ki velja eno leto)
• pasivno legitimiran: stanovalec
- odg. ne glede na krivdo (za lastno in tujo krivdo)
- ni nujno ali biva odplačno ali neodplačno
- NI mogoče tožit gosta ali lastnika, ki ne biva tam
- če je v stanovanju več stanovalcev, odg. solidarno (toženi, ki plača celotni znesek, pa ima regresni zahtevek)
• če je ubit svoboden človek se glasi na določen znesek
- popularna tožba, ki jo je mogoče naperit le eno leto od nesreče
- med več potencialnimi tožniki ima prednost sorodnik ali tisti, ki je imel interes
- tožba se glasi na 50 zlatnikov
• če je ranjen svoboden človek, višino kazni določi sodnik
- lahko toži sam (neomejeno) ali namesto njega nekdo drug (eno leto)
- sodnik upošteva: stroške zdravljenja, zaslužek, ki ga je izgubil zaradi bolezni in tistega, ki ga je izgubil zaradi invalidnosti
- NI pa upošteval brazgotin in skaženosti
• če je storilec suženj, možna noksalna izročitev storilca
• odg. stanovalca so razširili tudi na poveljnika ladje, s katere je bilo kaj vrženo ali izlito, tožiti ga je bilo mogoče z analogno tožbo
264
odgovornost za nevarno položeno ali obešeno stvar
de posito vel suspenso
• nevarno položene ali obešene stvari, so pomenile potencialno škodo
- če je stvar padla in povzročila škodo, so jo obravnavali kot vrženo (glej gor)
• pretor je oblikoval posebno penalno tožbo (a* in factum), s katero je bilo mogoče tožit stanovalca
• ker škoda še NI nastala, se je glasila na določen znesek, ki je po svoji naravi kazen za povzročitev nevarnosti
• pasivno legitimiran: stanovalec ali lastnik hiše, tudi če ne stanuje
• aktivno legitimiran: vsak, ker je tožba popularna (glasi se na 10 zlatnikov)
• razširitev dejanskega stanja na primere, ko stvar NI postavljena na nadstrešek/nadzidek, kot to omenja edikt
- npr.: nevarna položitev slike na streho ateljeja
Vsakdo, ki ni infamen, lahko naperi a* popularis proti lastniku nepremičnine
• ni še padla, samo grozi, da bo (posledice še ni, zato ne gre za pravi delikt)
• smisel: zaščititi javni interes
265
odgovornost za škoso, ki so jo na gostovih stvareh povzročili gostilničarjevi, ladjarjevi ali hlevarjevi uslužbenci
damnum aut furtum, quod in nove aut caupona aut in stabulo factum est
• že govorili o obv. iz prevzema gostovih stvari (receptum nautarum, cauponum, stabilariorum)
• ti poklici so v rimu uživalu slab sloves, enako je veljalo za njihove zaposlene
• pretor je uvedel dve tožbi
1) tožbo za prevzem jamstva za gostove stvari, ki so bile naključno uničene ali izgubljne (receptum i think)
2) ter dodatno penalno tožbo in factum, ko je gostovo stvar uničil ali ukradel nekdo izmed osebja ali stalnih gostov (NE pa v primeru, da je stvari ukradel drug popotnik)
• l/g/h odgovarjajo objektivno, kjer pretor izhaja iz tega, da je kriv posredno s tem, ko ima slabo osebje
• odg. celo lastniku, čigar suženj dela na ladji in je tam okradel svojega gospodarja
• njihova odg. velja samo za škodo, ki je povzročena znotraj obrata • NE odg., če škodo povzroči: drugi gost ali če goste vnaprej opozorijo in se gosti s tem strinjajo
penalna tožba in factum
• glasi se na dvojni znesek
• časovno neomejena
• pasivno nepodedljiva (je penalna)
• če delo g/l/h opravlja suženj/sin z gosp./očetovo:
- vednostjo: odg. neomejeno iz naslova te tožbe (nokaslna izročitev NI možna)
- brez vednosti: adjekticijska odg. do višine vrednosti pekulija nb
266
kakšne možnosti ma gost, če je njegova stvar uničena lai ukradena
1. če je storil sam g/l/h, ga toži zaradi uničenja/tatvine: akvilijska tožba ali a* furti
2. če ne ve, kdo je stvar popkodoval/ukradel: toži g/l/h na podlagi prevzema stvari (receptum)
3. če stvar uničil kdo izmed osebja/stalnih gostov: penalna tožba iz kavazidelikta (glasi se na 2x znesek)
267
nastanek solidarnih obv
NASTANEK
1. Solidarno razmerje nastane z akcesorno stipulacijo:
a) pri adstipulaciji si je dalo od dolžnika obljubiti isto dajatev več soupnikov (aktivna solidarnost)
- 2 upnik: “mi obljubiš dat istih 10”
b) pri adpromisiji je upniku isto dajatev obljubilo več sodolžnikov (pasivna solidarnost)
2. solidarno razmerje je nastalo tudi, ko je bilo več dedičev obremenjenih z damnacijskim
volilom oz. je bil dedič dolžan dati volilo več volilojemnikom
- damnacijsko volilo = dedič je zavezan prepustiti predmet volila volilojemniku
- volilo naklonjeno dvema => izpolnitev enemu, prost dedič
3. tudi pri drugih obveznostih, če sta se stranki tako dogovorili
• kupo-prodaja, locatio conductio, shranjevalna, posodbena pogodba, oporoka ...
! Solidarna obv. ne nastane samo z besedami stipulacije, temveč tudi z drugimi pogodbami.
268
Določene okoliščine učinkovale erga omnes, druge zgolj inter partes (pri solidarni obveznosti)
Določene okoliščine učinkovale erga omnes, druge zgolj inter partes
a) nasproti posameznemu (posamično učinkovanje):
• pactum de non petendo in personam
• dolžnikova zamuda
• krivna povzročitv nemožnosti izpolnitve
• izguba statusa
• confusio
b) nasproti vsem (generalno učinkovanje):
• izpolnitev obveznosti ali odpust dolga (npr. z akceptilacio)
• novacija
• naknadna nezmožnost izpolnitve
• v korist sodolžnikov: upnikova zamuda, poravnava, zastaranje, pactum de non petendo in rem
• sprva prot vsem v kšnih razmerjih tud litiskontenstacija, ki jo je upnik sklenil z enim od sodolžnikov (konsumptivni učinek: upnikova tožba s tem porabljena, ne mor tožt nbenga več, tud če ne zmaga) -> vendar že pr klasikih, predvsem v bonae fidei upnik lah terja druge dokler ni poplačan
⬇️
Litis kontestacija (med upnikom in sodolžnikom)
• sprva učinkovala proti vsem => konsumptivni učinek (ko upnik porabi tožbo, ne more terjat ostalih, tudi, če je toženec oproščen)
• klasično pravo (predvsem bonae fidei) in danes: terja lahko tudi druge, dokler ni v celoti poplačan
rimsko pravo
flashcards
Decks in class (10)
# Cards
