292: Codex Gregorianus (konst. od Hadrijana do Dioklecijana, pozneje dopolnjen, najbrž ločeno za vzhod in zahod)
po 295: Codex Hermogenianus (konst. Dioklecijana in sovladarjev [iz 293 in 294], ki se nanašajo na vzhodno polovico, pozneje izdajo še parkrat z dopolnitvami)
438/9: Codex Theodosianus (javna, zbirka veljavnih cesarskih konstitucij od Konstantina dalje, komisija jih lah skrajša, dopolni ali spremeni za razumevanje)
• vsebuje 2529 konstitucij (od l. 311 do 437) v 16 knjigah (klasični spisi bi mogl bit)
• 1.: pravni viri, pristojnosti državnih uradnikov, 2.-5-: zasebno pravo, 6.: privilegiji, časti, 7.: vojaške zadeve, 8.: različne teme iz javnega in zasebnega prava, 9.: delikti, 10. + 11.: fiksalno pravo, 12.-15.: pravo municipijev, 16.: cerkvene zadeve
529 + 534: Codex Iustinianus (vsebuje cesarske konstitucije od Hadrijana)
• novembra 534 z konstitucijo Cordi pride ven kodeks ponovnega branja (popolnoma predelan)
• zgradba: 12 knjig (po zakoniku 12 plošč) -> 1. cerkveno pravo, pravni ciri, kšni splošni instituti, organizacija upravnih uradov, 2.-8. zasebno pravo, 9. kazensko pravo, 10.-12. upravno pravo
• razdelitev knjig: naslovi -> znotraj njih kronološko konstitucije z avtorjem, naslovljencem in datumom (okoli 4600 v njih)
533: Institucije (povzame večji del Gajevih institucij, zato so tudi te po svoji naravi pravni učbenik, ki pa hkrati velja kot zakonik, viri pa niso citirani)
533: Digeste (najpomembnejši del, zbrani odlomki iz spisov rimskih klasičnih pravnikov)
• zunanja oz. formalna zgradba: formalna, na 50 knjig -> na naslove -> odlomki/fragmenti -> paragrafi
• notranja oz. vsebinska (ZELO POMEMBNA): pove sosledje odlomkov znotraj posameznega naslova, delitev vsebine po masah: Sabinova masa (libri ad Sabinum, komentarji civilnega), Ediktna masa (libri ad edictum - komentarji pretorskega prava) Papinijanova masa (konkretna vprašanja) dodatna
skozi Justija, največ 535-40: Novellae leges/Novele (skozi svoje življenje izdaja še to, posamezni novi zakoni, zajemale precej bolj ozke snovi, ponavadi predvsem fokusirane na pomembno vprašanje, recimo novela, ki zajema nov sistem, v grščin)
892: Bazilike (60 knjig, niso izvirna latinska besedila, ampak grški prevodi, povzetki, vsebujejo vsebino kodifikacije, a brez trodelbe, v bistvu skrajšana izdaja Justija v grškem jeziku
OBLIKA NAVAJANJA: glej zapiski
V čem se razlikujeta pojma Justinijanova kodifikacija in Corpus iuris civilis? Kaj je in kaj so sestavni deli Corpus iuris canonici. Kaj je Codex iuris canonici? Pojasnite pojem »obojega prava« (ius utrumque).
Kodifikacija: kodeks, digeste, institucije corpus iuris civilis: kodifikacija + novele + delčki fevdnega prava (srednjeveška izdaja rimskih pravnih virov -> je pa delo glosirano)
Corpus iuris canonici: zbrani veljavni viri kanonskega prava po Jeanu Chappuisu, papež Gregor 1580 to ime sprejme + sestavni deli: Decretum Gratiani (1140), Liber extra (Gregor 4.), Liber sextus (Bonifacij 8.), Clementinae (Klemen 5., 14. stol.), Extravagantes
Codex iuris canonici: uradna kodifikacija kanonskega prava v cerkvi (tudi danes, izdaja iz 1983)
Obojno pravo (utrumque ius): kanonsko in rimsko pravo hkrati, najbolj pomembni/veljavni obliki prava v srednjem veku, renesansi, bili pravniki ‘doktorji obojega prava’ (obče pravo)
Kaj so interpolacije? Kakšen je bil odnos pravne znanosti do interpolacij od glosatorske dobe do 20. stoletja? Pojasnite pomen odkritja palimpsesta Gajevih Institucij za interpolacijske študije.
Interpolacije: spremembe klasičnih besedil ob vključevanju v Digeste; najbrž velik skrajšan
- Glosatorska doba (12.13.): sami delajo glose, jih interpolacije ne zanimajo, ker obranavajo Justijevo kodifikacijo kot z brezpogojno veljavo
- Humanizem: se pojavi želja po odkritju, približanju izvirnikov
- 19./20.stol.: lov na interpolacije in obsojanje komisije
danes: “racionalno” gledamo
PALIMPSEST je basically da najdejo original in pol lah primerjajo originalni tekst z Digestami
Pojasnite notranjo in zunanjo delitev Justinijanovih Digest. Kako razumete Bluhmejevo »teorijo (digestnih) mas«?
• zunanja oz. formalna zgradba: formalna, na 50 knjig -> na naslove -> odlomki/fragmenti -> paragrafi
• notranja oz. vsebinska (Bluhmejeva teorija): pove sosledje odlomkov znotraj posameznega naslova, delitev vsebine po masah: Sabinova masa (libri ad Sabinum, komentarji civilnega), Ediktna masa (libri ad edictum - komentarji pretorskega prava) Papinijanova masa (konkretna vprašanja) dodatna
• teorijo razumem kot tematsko deljenje, odražanje obdobji
naslov obravnava en institut, fragment pa en problem
Pojasnite pojem glose in pomen Akurzijevega dela Glossa Ordinaria (Magna).
Glosa: kratke razlage, pojasnila, ki jih razni preučevalci pri branju kodifikacije zapisujejo bodisi med vrstice (glossa interlinearis) ali na rob (glossa marginalis)
• jih pišejo bodisi pri preučevanju rimskega prava ali pri pouku
• z njimi pojasnjujejo posamezne besede, pa tudi vsebino, navezave z drugimi odlomki
• do neke mere pomenijo izbor in novo vrednotenje Justinijanove kodifikacije
Glossa Magna/Ordinaria: zbrane vse glavne glose, pomeni povzetek dosežkov glosatorjev, poznejša praksa upoštevala le tiste odločbe rimskega prava, ki jih je upoštevala Glossa Magna (corpus iuris civilis)
pojasnite kaj označujemo s pojmi
a) pravni posel
b) predpostavke pravnega posla
c) sestavine pravnega posla
a) pravni posel: voljno dejanje, opravljeno v skladu s pravnim redom/veljavnim pravom, zato da bi stranka dosegla želene pravne učinke (osrednja stvar je volja)
b) predpostavke pravnega posla:
• sposobnost stranke sklepati pravne posle (veljavno izraziti poslovno voljo, ne sme nasprotovati veljavnemu pravu, da je hotena in veljavna - od kdaj ma Rimljan poslovno
sposobnost -> s 14imi leti, od 7mega že lah sklene PP, ima delno poslovno sposobnost, ampak je mau drug režim za sklepat, edin zakonsko zvezo in oporoko ne more do 14ga)
• izjava poslovne volje (v skladu z obličnostnimi pravili)
• oblika lahko predpisana (način, kako mora vit pravni posel sklenjen, lahko pogoj veljavnosti - mancipacija)
OZIROMA PO NEGOVIH PPT
• subjekt PP: vsaj delna poslovna sposobnost, za druge lah tud ženitna in oporočna sposobnost
• pravnoposlovna volja (mora bit dopusten nagib) + izjava p.volje -> soglasje
• + objekt in kavza (ali je ali ni izkazana)
•(za kupoprodajno: blago (primeren) in pa cena/kupnina)
c) sestavine pravnega posla:
• bistvene (essentialia negotii): brez njih pravni posel ne more nastati (recimo soglasje o blagu in ceni pri prodajni pogodbi)
• navadne (naturalia negotii): redno vsebuje, ampak jih stranki z izrecnim dogovorom lahko izključita (prodajna pogodba: jamčevanje za stvarne in pravne napake -> recmo če rečeš da ti je useen za napake) - simplaria venditio
• ius cogens: kogentno pravo, pravne določbe -> prisilno pravo, pravni subjekti ne morejo z dogovorom spremenit dele pravni določb ali jih izključit (pr.: umor)
• ius dispositivum: dispozitivne pravne določbe -> lahko uredijo drugače dele pravnih določb, jih izključijo (primer prodajne, izjema: potrošniške pogodbe ne morjo izključit jamčenja, da ni potrošnik prikajšan)
• občasne (accidentalia negotii): stranke lahko te sestavine vključijo, redno jih pravni
posel ne vsebuje, z dogovorom pa se jih da dat not (recimo rok, pogoj)
A je želel B-ju prodati Kornelijansko zemljišče. Dogovorila sta se za plačilo kupnine v višini 600 solidov, vendar A dogovorjenega zneska ni nameraval izterjati. a) Pojasnite, ali sta A in B sklenila veljaven pravni posel i) po civilnem pravu in ii) po Justinijanovem pravu.
i) civilno pravo: NE, ker je prikriti posel ničen, je štela kupnina kot bistvena sestavina kupne pogodbe in je zato neveljavna (primer 71: če cena ni realna, potem ne velja)
• odločita se za navidezno kupnoprodajno pogodbo, ki je v resnici darilna pogodba -> ni veljavna, ker ni na ven izražena
• civilnopravna doba: velja ista logika v civilnem, pretorskem in pol klasičnem obdobju, do Justinijana
ii) Justinijanovo pravo: NE, zarad cene, ker je resnična volja pomembnejša od oblike (22. naslov 4. knjige Justijevega kodeksa) -> velja torej prikriti posel, ne navidezni, in
lahko obvelja čecni bila predpisana določen oblika
• ali je pravni posel obličen? -> NE, ker je 500 solidov bla zgornja meja brez uradnega zaznamka -> oblična izjava bila predpisana za darila visoke vrednosti, torej bi morala se it podpisat (65) -> TOREJ NE VELJA
• oblast je sovražna do daril -> da obvezno obličnost, da te morda odvrne
A in B sta bila mož in žena. Dogovorjena kupnina sicer ni znašala 600, temveč 200 solidov, toda A kupnine ni nameraval izterjati. Pojasnite, ali sta A in B po Justinijanovem pravu sklenila veljaven pravni posel.
NE, ravno zato, ker so bila darila med možem in ženo neveljavna (primer 69 + 526)
• običajno pravo -> darila med možem in ženo ne veljajo • to je mišljeno za zakonsko zvezo, kjer žena ne pride pod moževo oblast in si delita premoženje (priznana je ženi poslovna sposobnost)
• zakaj je to sprejeto: recimo če mož da vse ženi, mož umre brez zapuščine za otroke ali bližnje sorodnike, žena se spet poroči -> vse premoženje gre v drugo skupnost, če pa mož umre, pa žena ni dedinja, mogoče ma doto, ampak postane
socialen problem ker uboboža (vdova brez dote) -> želja, da se premoženjske mase ne prenašajo po rodovih + socialna zaščita vdove
• danes simuliranje ZZ: predvsem zarad državljanstva (v rimu je simulirana ZZ nična ->
• zakaj navidez sklepajo zakonske zveze: ker ukrep natalitetne politike določa to, da neporočeni pari brez otrok nimajo dediščine, če pa maš ZZ brez otrok pa maš usaj pol
dediščine
A je izvedel, da ga je prijateljica B postavila za dediča.(opomba4)
a) A ni vedel, da mora kot zunanji dedič dediščino po veljavnih predpisih šele pridobiti in da je rok za pridobitev dediščine 100 dni. Za nasvet ni vprašal jurista, čeprav je bil njegov sosed. Pred pretorja je zato stopil 120. dan po zapustnikovi smrti.
b) A se je zavedal, da mora kot zunanji dedič dediščino šele pridobiti. Kljub skrbnemu poizvedovanju pa mu ni uspelo izvedeti, kdaj je B umrl. Pred pretorja je zato stopil 120 dan po zapustnikovi smrti.
(Ker A ni bil B-jin najbližji agnatski sorodnik (domači dedič − suus heres), mu dediščina ni pripadla samodejno. Kot t.i. zunanji dedič jo je moral šele pridobiti − v klasičnem pravu, če je tako določil zapustnik, z obličnim aktom imenovanim cretio. Krecijski rok je običajno znašal 100 dni od pripada dediščine (delacije).)
a)
ignorantia iuris
–> Pojasnite, ali je A-ju zapadel rok za pridobitev dediščine. DA, saj je šlo za pravno zmoto in je imel A vsako priložnost, seznaniti se s pravom (jurist je sosed)
–> Kaj pa, če bi bil A v času, ko je B umrla, na vojaškem pohodu? NE BI ZAPADEL, ker je šlo za dejansko zmoto in ne za pravno in bi lahko tudi rekli, da pri tem ni izkazoval malomarnosti, ni imel dostopa do pravnega nasveta -> lahko mu povrne prejšnje stanje
b) –> Pojasnite, ali je A-ju zapadel rok za pridobitev dediščine. Kaj je smel zahtevati od pretorja? NE, saj je bil dovolj skrben in ni šlo za pravno zmoto, ni imel dostopa do
pranega nasveta. Od pretorja sme zahtevati pravico restitutio in integrum za obnovo pravice in da zaprosi za dediščino
JULIJAN: pogodba ni bila pravno sklenjena (on pravi, da je to zmota o snovi)
-> posledice: prodajna pogodba nična
ULPIJAN: pogodba je bila veljavno sklenjena, saj je bil del snovi dejansko zlato (pozlačena miza -> on pravi, da je to zmota o kakovosti, veljal ne bi sam, če bi bla prevara)
-> posledice: kupna pogodba velja, denarja prodajalec ne more terjati
POSLEDICE, ACTUALLY RAZBITE
• prenos lastninske pravice je v dveh stopnjah:
1) zavezovalni pravni posel -> prodajna pogodba (pogodba, določena kupnina, lah tud plačana kupnina) -> pri njem pa se delita bistvena zmota (snov) in nebistvena
zmota (kakovost)
2) razpolagalni pravni posel -> tradicija (dejanska predaja predmeta -> lastninska pravica se prenese ne s kupnino in blagom, ampak z dejansko predajo)
• baza je zavezovalni posel: če je ta zmoten, razpade tud razpolagalni (razn mancipacija!)
• do katerih pravnih posledic v tej shemi lahko pride (GLEJ PPT)
• nebistvena zmota (zmota in qualitate -> PP veljaven)
• prenos LP že bil: kupec ma jamčevalne zahtevke zarad stvarnih napak iz veljavne prodajne pogodbe
• prenosa še ni bilo: zahtevek iz veljavne prodajne pogodbe ma prodajalc
• bistvena zmota (zmota in substantia -> PP neveljaven, nična pogodba)
• prenos LP že bil: prodajalec prot kupcu kvazikontraktni obogatitveni znesek (condictio sine causa)
• prenosa LP še ni bilo: stravnopravna lastninska tožba (rei vindicatio) od prodajalca prot kupcu
REDNA TEMA IZPITA: razlikovanje med kakovostjo in snovjo • oba dobroverna v kupoprodajni, proda se vino, pol je pa odkrito, da to ni vin: dve možnosti
1) skisano vino -> isto bistvo (to je še ostanek iz grške filozofije, fascinating) -> je pa zadeva slabša, stvar z napako, ampak zmota o kakovosti je nebistvena zmota
2) to sploh nkol ni bilo vino (recmo da je jabolčni, alpa umetni) -> kle je pa zmota o
snovi, tkoda ne velja) -> bistvena zmota
kdaj se uporablja restitutio in integrum
• nagib iz strahu ali prevare
• sprememba osebnega statusa (iz mrtvega v živega)
• upravičena zmota
• odsotnost
• mladoletna neboglejnost
kak so darila po justiju
brez uradnega zaznamka dovoljena do 500 solidov
A je B-ju po dolgotrajnih pogajanjih prepustil v najem stanovanje za pol leta proti me- sečni najemnini v višini 400 HS. Čez čas je B ugotovil, da se tržna najemnina podob- nih stanovanj giba okoli 100 HS. Ko je A terjal B-ja na plačilo najemnine, je B zatrjeval, da najemnine ne bo plačal, ker da je bil prevaran. Razmislite, ali bi B z ugovorom uspel oziroma kaj bi (še) moral dokazati?
Razlogi, da bi uspel/kaj bi se zgodil če bi:
• ni minilo eno leto -> to je kul
• hotel bi terjat exceptio doli specialis? (še ni plačal najemnine, samo hoče se izognit iztrjevalnemu pogoju + nastalo ob sklepanju pogodbe, pretekli dolus)
• tožba za prevaro subsidirana (šele takrat pride v poštev ko ni druge možnosti) -> pri bonae fidei ker je proti dobri veri se jo lah uveljavlja že v pogodbeni tožbi
• še ena pravna posledica: restitutio in integrum/povrnitev v prejšnje stanje??
Razlogi, da ne bi uspel:
• po Pavlovem mnenju (527.): najemnino se sme navijat gor (locatio conductio)
Kaj bi še moral dokazat:
• 60., Papinijan: prevara izhaja ne iz posledice, ampak iz namena -> lahko, da se najemodajalec tudi ni zavedal tržne cene, mora dokazat zvijačni namen
• da ni blo malomarnosti na tvoji strani
• pretor: ni druge tožbe (subsidarnost), obstaja utemeljen razlog
Oporočitelj A je B-ju z damnacijskim legatom volil svojo preprogo(opomba 5). B je imel do A-jeve smrti preprogo v imetništvu na podlagi shranjevalne pogodbe, ki jo je bil sklenil z A- jem. Po A-jevi smrti oporočiteljev dedič C, sedaj novi lastnik preproge, toži B-ja, ki preproge ni želel vrniti, na njeno izročitev s tožbo rei vindicatio. B je C-ju ugovarjal, da mu je bil oporočitelj preprogo vendarle volil in da mu je zato ne namerava izročati.
a) Pojasnite, kateri ugovor bi smel B uveljavljati zoper C-jevo tožbo? 61. primer: “Dolozno ravna tisti, ki zahteva tisto, kar bo moral iz drugega pravnega razloga (tukaj na temelju volila) takoj vrniti” -> sme uporabiti exceptio doli generalis (nanaša se na poštenost zdaj, ker ravna dedič nepošteno, ko želi odvzeti zadevo, ki volilojemniku pripada -> ti to delaš sam zato da me vznemirjaš)
- gre za zlorabo procesne pravice ??
b) Pojasnite, ali je moral B zahtevati uvrstitev ugovora v tožbeno formulo? Ja, ker se pri poslih/tožbah stricti iuris rab dat v tožbo
razlika med e doli specialis in generalis?
nevem
• ni storil: exceptio doli specialis (preteklost)
• ne počenja: exceptio doli generalis (zdakj)
• primer 61: Dolozno ravna tisti, ki zahteva tisto, kar bo moral iz drugega pravnega razloga takoj vrniti
Preberite izseke iz Ciceronovega spisa De officiis (v prilogi) in odgovorite na vprašanja.
a) Kdo je bil Cicero in kako je povezan s pravom?
b) Izluščite dejansko stanje, pravno vprašanje in možne pravne odgovore (filozofov Diogena, Antipatra in Cicerona). Ali se z njimi strinjate?
c) Kje bi lahko bila meja med prevaro in poslovno spretnostjo?
d) Kako razumete Ciceronovo stališče v §§ 68 in 69?
e) Razmišljajte o Ciceronovem stališču v § 69. Primerjajte z odlomki v PRP 3.
f) Ali pri Ciceronovih besedah “Vendar nimamo na voljo nikakršne otipljive, nazorne podobe pravega zakona in pristne pravice, temveč zgolj senco in posnetke.” dobite kakšno asociacijo iz zgodovine filozofije?
a)
Mark Tulij Ciceron je bil politični teoretik in filozof, govornik, ki je deloval v obdobju pretorskega prava (106 - 43 pr.n.št., pretorsko je od 201 do 27) -> ni bil pravnik
Kako je bil povezan s pravom:
• bil pretor leta 66, konzul leta 63
• bil prijatelj s Trebacije Testo, predklasičnim pravnikom -> posvetil mu je spis Topica, v kateri razloži Aristotlova pravila argumentacije
• napisal sokratski dialog De legibus (na zakone): razvija teorijo o naravnem pravu (ki ni zapisano, ampak globoko vtisnjeno v človeško psiho, nad ljudmi)
• razvije teorijo o tem, da je ius civile (državljansko pravo) sestavljeno iz 7mih delov (zakoni, sklepi senaya, razsojene zadeve, mnenja učenih pravnikov, edikti magistratov, običaji, pravičnost)
b)
Dejansko stanje: mož pripelje iz Aleksandrije na otok Rodos velik tovor žita v času, ko ve, da vlada pomankanje, medtem ko se zaveda, da za njim prihaja še veliko ladij z žitom, in je biu tih ta bi zaslužil
Pravno vprašanje: Kakšno bi bilo ravnanje poštenega moža v tej situaciji - ali naj molči ali proda žito po višji ceni? -> Ali mu lahko očitamo prevaro?
Možni pravni odgovori:
• Diogen: prodajalec je dolžan opozoriti na napake blaga (vitia) zgolj v obsegu, ki ga določa civilno pravo, poslovati sicer brez zahrbtnosti, ampak če samo molčiš, ne prekrivaš
resnice, nisi dolžan povedati vsega, kar bi bilo koristno slišat, blago čim bolje prodati, ni tu krivice, načelo “vsakomur svoje” -> dejanje je koristno, ne da bi blo sramotno
• Antipater: treba je razkriti vse kupcu, kar ve prodajalec, tvoja dolžnost je skrbeti za dobrobit soljudi, služiti človeški družni, tvoja korist mora bit skupna korist in obratno, ne
smeš prekrivat -> dejanje je sramotno
• Cicero: prodajalec ne sme prekriti ničesar, prekrivanje je to, da “nekaj veš, pa zaradi lastnega dobička nočeš, da bi izvedeli tudi ljudje, ki bi jim to koristilo” -> po tem ne bo
posegel odkrit, pošten človek
c)
V prekrivanju dejstev, ki bi drugim koristila zaradi lastne prednosti, nisi prevarant -> če pa se lažeš o temu, da prhajajo ladje, pa si -> poštenjak naj ne bi sicer niti hlinil niti prikril ničesar (Akvilij: naj se ne bi prekrivalo ničesar, v dobri veri) AMPAK pač pravniki gledajo na svet drugače kot filozofi (namesto morale, kako po zakonih velja) -> področje pogodbene etike
d)
Ločuje med naravnim pravom, ki naj bi bilo lastno vsem ljudem in med državljanskim pravom, ki ga ustvarjajo manjše skupnosti -> meni, da je proti človeški naravi, da ravnamo proti poštenosti in da se takšno ravnanje ne priznava v pravu naših prednikov in nad nami, ampak da zakon lahko odpravi te spletke samo, ‘kolikor ga doseže njegova roka’ -> torej da po državljanskem pravu ni prepovedano tako početje, ker nimamo načina, kako bi mu sledili
e)
Cicero 1: nemoralno ni pošteno in zato ne more biti koristno -> povezava s trgovcem Pavel: ni vse, kar je dovoljeno, tudi pošteno -> pravo ni vedno pravično Cicero 2: najvišji zakon, največja krivica -> obstaja razlika med pravom in pravičnostjo
f)
Sence na steni jame pri Platonu (mi vidimo samo sence, medtem ko dejanska oblika objektov ki jih odseva sonce ostaja skrivnost) -> torej preplet RP s filozofijo
Kaj morš dokazat če se greš tožt na podlagi grožnje
1) da je nastala premoženjska škoda (danes lahko tud psihološke posledice upoštevaš, RP se ukvarja striktno samo s premoženjsko)
2) škoda je morala bit povzročena protipravno (recimo da grožnja sama ni bila protipravna)
• kdaj ni protipravna (primera 47, 50): strah pred sramoto/infamijo (družba ga dojema kot manj vredno osebo -> recimo če te zaradi kršitve pogodb obsodijo po civilnem pravu), pred težavo -> torej če ti nekdo grozi, da te bo tožil, pa ma utemeljene razloge, to ni protipravna grožnja
3) kdaj je dovolj močen strah: prestraši tudi najbolj trdnega moža (hud strah -> posilstvo [51, varovane dobrine])
- stuprum: ni čist posilstvo, samo moški z moškim, moški s častno žensko (nečastna je vlačuga, častna je al samska alpa vdova, poročena ženska je pa aldutrum in ni ista kategorija
- kdaj ni dovolj: primer 68 (Celz: ZZ veljavna, če te oče sili, mogu bi se upret -> ampak težko bi blo to v 5.stol.pr.n.št. ko ma oče oblast nad usodo otrok, zdaj ni več -> to vse je metus reverentialis, strahospoštovanje)
4) grožnja je neposredna/takojšnja
primer 659: pacta sunt servanda, ni mogoče se kregat glede višine najemnine, če ni mogoče dokazati nobenega naklepa (primer: nekdo privede fejk izvedenca, da ti proda
stanovanje kot ful vredno, čeprav ni) -> kle bi se šla kontraktna tožba (actio doli odpade) -> nesorazmerna kupnina/najemnina ne zadošča sama po sebi
a) »Ticij, bodi dedič. Meviju dajem in volim 100 HS, da mi postavi grobnico.«
b) Kupec in prodajalec sta se ob mancipiranju italskega zemljišča 1. marca dogovorila, da lastninska pravica preide nazaj na prodajalca, če kupec do 1. aprila kupnine ne bo v celoti plačal.
c) »Prvega marca ti obljubim dati 100 HS, če si bil prvega septembra v Rimu.«
d) »Če me ne postaviš za dediča, ali mi obljubiš dati 100 HS?« »Obljubim.«
e) »Za dedinjo določam svojo ženo, če se ta nikoli več ne poroči.«
f) Prodajalec A se je s kupcem B-jem 1. marca dogovoril takole: »Če se ladja 1. junija vrne iz Azije, ti prodam začimbe za 100 HS.« B je 1. maja umrl, njegov edini dedič je bil C. Ali je smel C 2. junija od prodajalca kljub visoki inflaciji zahtevati izročitev začimb, če mu je bil pripravljen plačati 100 HS?
g) F, dorasel sin pod oblastjo, si je dal 1. marca od P-ja obljubiti 20 000 HS »če ladja Regina maris pride iz Azije«. Oče E je F-ja 1. aprila emancipiral. Ladja Regina maris je 1. junija prišla iz Azije. Utemeljite, kdo je pridobil zahtevek na plačilo 20 000 HS: F ali E.
h) Besedilo oporoke se je glasilo: »Mevij, bodi dedič. Ko bo Ticij star štirideset let, mu volim konja.« Mevij je Ticiju v opravičljivi zmoti o Ticijevi starosti izročil konja. V času izročitve je bil Ticij star komaj 39 let. Ali je smel Mevij zahtevati vračilo konja?
a)
Gre za postavitev dediča/oporoka in za volilo z nalogom v oporoki. Pri slednji je prisotna občasna sestavina naloga, torej naročila zapustnika, ki veže volilnega k izpolnitvi pogoja. Pravni posel je veljaven takoj, ko Mevij sprejme dediščino, hkrati pa je veljaven tudi pravni učinek (da postavi grobnico). -> actio praescriptis verbis (kdo jo naperi) ali condictio ob causam datorum
b)
Gre za mancipacijo zemljišča. Prisotna je občasna sestavina roka in pa pogoja (ker je hkrati rok, da naj odplača do 1. aprila, in pa obstaja negotovost, če bo to naredil - če ne bi, pripade prodajalcu nazaj pravica). Ta pogoj je negativen (če se nekaj ne zgodi), mešan (ker sposobnost da plačaš ni odvisna popolnoma od tebe) in pa razvezen in pa tudi nedopusten (primer 77) Pravni posel ni veljaven, ker gre pri mancipaciji za actus legitimi (primer 93), ki ne trpi pogoja ali roka (prehod lastninske pravice je alpa ni, ker to vnaša negotovost)
c)
Gre za primer stave. Pri njej gre tudi za pogojno formulacijo/navidezni pogoj (pozitivna, potestativna, odlagalna), ki pa je navidezni/nepravi, ker ne vsebuje objektivno negotovega dejstva in preteklo dejstvo (gre sam za nevednost stranke) in rok (in lah jo terjaš drugga marca). Na veljavo PP bo to vplivalo tako, da če je dejstvo resnično, bo PP brezpogojno veljaven in ga je treba izpolnit (plačat 100), drugače pa je PP ničen in ni treba nič izpolnit (81)
d)
Gre za stipulacijo z darilnim namenom. Ima občasno sestavino pogoja (negativen, potestativen, odlagalen). Je neveljavna, saj je po rimskem pravu tak pogoj proti dobrim šegam in navadam (primer 392) -> poskuša posegat pogodba v oporočno svobodo (rimljan pa naj bi bil pri odločitvi, koga bo postavil za dediča, do smrti prost -> do zadnjega trenutka se smeš premislit, kdo bo dedič, zato je contra bonos mores)
e)
Gre za postavitev dediča v oporoki s pogojem. Vsebuje sestavino pogoja (ki je negativen, potestativen/mešan in razvezen). Pravni posel je veljaven, če pride do pravilne interpretacije. Ker v RP razvezen pogoj ni bil zaželjen (da se veže posel na negotovo dejstvo nočejo, ker to vnaša nejasnost v pravno poslovanje) in je bil interpretiran kot odložilen, kar pa bi de facto razvlejavilo dedovanje - zato je veljal, če je vdova se zavezala z varščino cautio Muciana (s stipulacijo obljubi moževim sorodnikom, ki so zakoniti dediči) o tem, da bo dala jim nazaj ‘dediščino’ (obljubi dat nazaj znesek v vrednosti dediščine), če se poroči - od Avgusta naprej pa je PP ostal veljaven tudi, če se je poročila zato, da bi imela otroke.
f)
Prvotni posel je bila kupna pogodba s pogojem, veljavna (pozitiven, kazulani, odlagalni). Lahko ga je terjal, najprej iz koncepta ker so odložno pogojene terjatve podedljive, potem pa pod pogojem, da je ladja dejansko prišla 1. junija, hkrati pa je tudi smel zahtevati isto ceno, ker se pri stipulacijah se upošteva tisti trenutek, ko jih sklenemo (375 primer)
1.3.: takrat je dogovor o blagu, kupoprodajna, ki je veljavna -> 1.6.: če se ladja vrne iz
Azije, bo postala PP učinkovita -> 2.6.: pa zapade terjatev, 1.5. pa B umre C stopi v Bjev pravni položaj in ima terjatev
- primer 90: terjatev se prodaja in kupuje (izročitev: telesna, cessia: razpolagalni pravni posel, s katero se prenese terjatev)
- primer 91: B na Cja prenese ‘upanje’ (možnost, da se izpolni)
g)
Šlo je za stipulacijo s pogojem (kazualni, pozitivni, odložilni). Zahtevek na plačilo je pridobil E (oče), saj pri stipulacijah upoštevamo trenutek, ko so sklenjene (375. primer) -> sin pridobi vse, kar pridobi, za očeta ex tunc: za nazaj, torej od trenutka ko je blo sklenjeno
h)
Oporoka z volilom pod pogojem (ker nisi zihr, če bo Ticij dočakal 40 let, in je negotovo; mešani, pozitivni, odlagalni). Ker je zmota opravičljiva, lahko Mevij zahteva vračilo konja v celotnem času visečnosti pogoja, torej do Ticijeve dopolnitve 40 let, vendar je PP v tem celem času veljaven, le obveznosti še ni dolžan poplačat. (87 + 809) ko/če naj te ne zavede
PRI STIPULACIJAH UPOŠTEVAMO TRENUTEK KO SO SKLENJENE
actus legitimi
emancipacija,
odpust dolga (acceptilatio),
sprejem dediščine
izbirno volilo sužnja
postavitev varuha
Preberite odlomke v prilogi. Ugotovite, za katere znane kodifikacije gre. Kako vsebinsko razumete določbe? Kako bi opredelili pravni standard »vestnosti in poštenja«?
Kere kodifikacije: Digeste, Bazilike, Liber sextus (del Corpus iuris canonici, ki je nastala na pobudo papeža Bonifacija VIII.) Code civil (Napoleonska kodifikacija prava), Codigo Civil (kodifikacija civilnega prava Španije), Bürgerliches Gesetzbuch (nemški državljanski zakonik), Obligationenrecht (nemški obligacijski zakonik), Codice civile (italijani), Zakon o obligacijskih razmerjih (SFRJ) in Obligacijski zakonik (Slovenija), DCFR (skupni referenčni okvir za mednarodno zasebno pravo v Evropi -> poskus, ni jim uspel), Civilni zakonik Ljudske republike Kitajske
Vsebinsko razumevanje določb: vse določajo neveljavnost pogoja za pravni posel, če njegovo uresničitev ali neuresničitev povzroči stranka, katere interes je, da nastopi/ne nastopi -> določajo, da se potem pogoj upošteva kot (ne)uresničen. Besede grejo iz ‘ima interes’ v ‘namerno’ v ‘vestnost in poštenost’
TOREJ: kako se prenaša rimsko pravo skoz cajt
Pravni standard ‘vestnosti in poštenja’: odkrito ravnanje pri sklepanju pravnih poslov in prepoved ravnanja, ki je nemoralno, recimo goljufij
Orišite potek tipičnega rimskega pravdnega postopka v treh razvojnih fazah.
LEGISKACIJSKI POSTOPEK (civilna doba)
• akcija: mogoča sam če se opira na zakonsko besedilo/interpretacijo po običajnošravni normi -> možno sam, če zakon dovoljuje in le tako, kot dovoljuje (legis actio -> tožbe, ki temeljijo na zakonu oz. prilagojene besedilu zakonov, zato toge in nespremenljive)
• pravdanje: ustno in oblično (izjave podane v določenih besednih obrazci + z določenimi dejanji, ki simbolizirajo prvotno samopomoč)
• po obličnosti Haj vid 5 legisakcij:
• sodni postopek:
• sacramento: splošno se uporabljala ko ni bla predvidena druga
• per iudicis postulationem: se uporablja, ko to odreje kakšen zakon (recimo stipulacija, dediščinska in splošna delitvena tožba)
• per condictionem: po zakonu lex Silia (če je tožnik iztoževal terjatev, ki se je glasila na določen denarni znesek) ali lex Calpurnia (glede stvari)
• izvršilni postopek (do njega pride, če ne izpolni v 30 dneh):
• per manus iniectionem: če ni izpolnil obveznosti roka, pred pretorjem
• per pignores capionem: upnik sme zarubiti določene dolžnikove premoženjske predmete brez pretorja (sakralne, javnopravne terjatve)
• dvojno (in iure + apud iudicem)
• izvršba po večini osebna (če obtoženec noče izpolnit, alh po nemu upnik poseže fizično)
• majhno število tožb (komicialna tožba prepočasna)
• 5 legisakciji, na začetku 3je temeljni pravni posli (mancipacija, nexum = posebna oblika posojilne pogodbe, nexi libertato = formalna ukinitev obveznosti iz nexum),
na nek način tud in iure cessio -> samo trije, ker so mel več namenov (mancipacija recmo tud za oporoko, zakon)
• nexum: najbrž isto kokr mancipacija libralni posel (s tehtnico), dolžnik zavezan s svojim življenjem, nexi libertato pa to obveznost ukine tud če ni izpolnjena
• in iure cessio: odstop pravice pred pravosodnim magistratom (toženec claima pravico, tožnik pa mu ne odgovarja, ustanovila ali prenesla pravica)
FORMULARNI POSTOPEK (pretorksa doba)
• razlika: zagotovitev pravnega varstva (iudicium dabo) + pravno varstvo per concepta verba (formularni postopek: dela formule, po katerih se da postopek spelat) -> legisakcijski postopek odpade
• struktura: ista, samo da je vmes litiskontenstacija med apud iudicem in in iure (pravdna pogodba)
• izvršilni postopek (bonorum venditio): zajame vse dolžnikovo imetje, specialna izvršba (distractio conorum)
• po strukturi se ne razlikuje od legisakcijskega, ampak po izvedbi:
1) začetek neformalen pretor glede na razlago dovoli pravdanje alpa ne (actionem dare, denegare), toženi lah odloži pravdanje, če da varščino (vadimonium)
2) sodnika ne da ga sam pooblasti, ampak mu tud da navodila (tožbeno formulo: temeljne navedbe postopka pred pretorjem + pooblastilo)
• sestavine: glej PPT!
3) neformalni začetek -> lahko pravdanje tud če ni podlage v civilnem pravu (za razliko od legisakcijskega) -> tri skupine
• formule, ki temeljijo na civilnem razmerju ali temeljiju na načelu dobre vere in poštenja (actiones in ius conceptae)
• analogne tožbene fomule (utilis) -> razširi krog oseb, alpa tožbeni zahtevek
• tožbene formule, ki jih pretor nardi brez civilnopravnepodlage (actiones in factum conceptae)
• objavi formule v ediktu ali dekretih
• lah se not v postopek uvrsti tud exceptio (tožnikov ugovor, ki če je resničen, bo razvlejavil zadevo)
+ zapiski vaje 24
EKSTRAORDINARNI ALI KOGNICIJSKI POSTOPEK (klasična doba, principat)
• v izjemnih primerih lah pretor reši spor od začetka do konca > se nadeljuje v principat, prevladuje v provincah, rata edini pravdni postopek v postklasični dobi (dominat)
• razlike:
• pristojni državni funkcionar lahko sam sodi, ne pa od strank izvoljeni in potrjeni sodnik (poklicni sodnik)
• ni več formul, ki bi vezela sodnika na litikontenstacijo, ali formul nasploh
• ni več dvodelbe
• zmanjšana vloga strank
• sodnik gospodar postopka/dominus litis ampak vezan na natančne procesne predpise)
• izvršilni postopek: posega po zavezenčevem premoženju, vendar upošteva njegove osebne interese
• sodba: posega tudi na izročitev stvari, ne sam na denar + rata izpodbojna (višja sodišča, cesar, pritožiš se lah princepsu -> kasacijski/razveljavitveni ali pa reformacijski/revizijski učinek)
• prevlada zarad miselnosti, da je pravosodje eno izmed funkcij države (NUJNO GLEJ STRAN 109)
Pojasnite, v čem je dvodelnost posebnost rimskega civilnega postopka. V čem bi lahko bile prednosti te dvojnosti?
Dvodelnost na in iure (kjer se pred pretorjem določi, za kakšen proces sploh gre in če proces sploh obstaja -> quaestiones iuris, pravna vprašanja) in apud iudicem (pred sodnikom, kjer se izvaja sodba dejanskih vprašanj, quaestiones facti) Prednosti: omejevala se je pretorjeva premoč v postopku + sodniki se ne rabjo ukvarjat s stvarmi, ki so banalne (ni treba sodniku se ukvarjat s pravnimi vprašanji, pretorju pa se ni treba ukvarjat z dokozavanjem) in ni zaostankov
Opišite (dvojni) pomen pretorskega trajnega edikta (Edictum perpetuum).
• pretorski edikt: nekakšen program dela, enkrat na leto (vzorci tožb, napove posamezna uradna dejanja) -> ni vezan na predhodne sprva, kar omogoča elastičnost programa, hitro se prilagodi razmeram
• pretorski trajni edikt:
1) načeloma pretor ni vezan na edikt svojega predhodnika, zato vedno izda svoj edikt, ki je lahko različen od prednika, ampak velikokrat prevzamejo koristne/učinkovite določbe
-> tako se ščasoma oblikuje jedro teh določb, ki se prenaša iz edikta v edikt -> vendar do cesarja Hadrijana pretor ni vezan na predhodnike
• edkit v Julijanovi [klasičen pravnik] redakciji v času Hadrijana -> zapis edikta, za katerega Hadrijan določi, da se ga ne more več spreminjat, vsak edikt mora bit objavljen v Julijanovi redakciji, spremembe dovoljene le z izrecnim cesarjevim dovoljenjem