vaje Flashcards

Question

Opredelite pravno, premoženjsko, poslovno, ženitno, (aktivno in pasivno) oporočno in deliktno sposobnost fizičnih ter (kjer je mogoče) pravnih oseb po rimskem pravu.

Answer 1

a) A je bil starejši nedorasli (impuberes infantia maiores) -> pravni posel sicer velja, ampak B ne bi mogel plačila terjati, ker se A ne more pravno zavezati (je šepav) Posel bi bil veljaven, ampak ne bi mogel, ker je A iz posla le upravičen in ne zahteval + varuh ni avtoriziral Ant. C. 8, 38, 1: Iz stipulacije, ki si jo sklenil kot nedorasli brez varuhove avtorizacije, nisi zavezan. obveznost kupca je naturalna (obveznost, za katero ne obstaja tožba, če pa se izpolni, pa ni mogoče zahtevat nazaj) -> samo če ima varuha, je lahko civilno zavezan (kar pa recmo suženj nikoli ne more bit), klele pa naturalno še kr je b) Ker se je za dopolnitev 25ga leta štelo naturalno štetje časa (dejanski tek časa med dvema konkretnima trenutkoma, bolj izjema) je bil v tistem času še nedoleten vsak nedoletni, ki sklene PP, se lahko se sklicuje na svojo neizkušenost, troje pravnih sredstev: najbrž je lah zahteval restitutio in integrum • actio legis Laetoriae: pravni posel že izpolnil • exceptio legis Laetoriae: pravnega posla še ni izpolnil, lahko reče, da je nasprotna stranka izrabila njegovo neizkušenost in potrebuje sodnik njega oprostit (TIPIČEN PRIMER IZPODBJNEGA PP: če se ne bo skliceval na svojo mladoletnost, potem PP polno veljaven in s časom konvalidira, če pa se sklicuje pa se razveljavi) • restitutio in integrum: povrnitev, finigiralo bi se, da dediščine ni sprejel + v zapiskih piše da lahko še eno leto po dopolnjenem 25 letu sklicuješ na laetoriae

Answer 2

a) Manu: žena preide pod moževo oblast, je agnatsko v sorodu s svojimi otroci, ne pa več s svojim očetom Sine manu: žena ostane pod oblastjo očeta (ko oče umre, rata svojepravna -> aktivna oporočna sposobnost, premoženjska, popolno poslovno) b) 4 otroki - oproščena varuštva c) Ne, saj ni prišla pod moževo oblast d) ja - po očetovi smrti - postane svojepravna - oporočno in premoženjsko sposobna

Answer 3

a) POJMOVANJE • korporacija: najstarejše pravne osebe javnega prava (deželske, mestne občine, država), pozneje tud društva (že po ZXII, če ne kršiš z društvom zakonov, s cesarjem avgustom rabš za ustanovitev posebno dovoljenje) • ustanova: od Konstantina dalje tisto premoženje, določeno kot ustanova za dobrodelne namene (pred tem fiduciarno prepuščali premoženje korporacijam ali fizičnim osebam s posebnim namenom), vendar RP ne oblikuje posebnega izraza USTANAVLJANJE: sprva prosto, potem samo z dovoljenjem oz. koncesijski sistem (potrebno ustrezno dovoljenje pristojnega organa) b) Dvojnost med osebo kralja in med ustanovo/institucijo kraljevega položaja -> ostane pravna oseba države (država živi, tudi če so člani in organi nehal obstajat, personalno VS transpersonalno pojmovanje državne oblasti, država je več kot oseba vladarja) the king‘s two bodies (politično in fizično) -> zato rabjo opredmetenje vladarja, kar so vladarske insignije (enkapsulacija države) ta logika prehaja tudi na druge nosilce (sodniki: sodniške insignije, njegova odločitev bo njega preživela, ljudem ne sodi kot fizična oseba, ampak kot roka države)

Answer 4

a) Dejansko stanje 1: obtoženec je v postopku, ko mu grozi smrtna kazen, in je shranil pri sebi 100, potem pa je bil obsojen na kazen deportacije, njegovo premoženje pa zaplenjeno. (vprašanje: al naj grenjemu al državi) -> ius civile bi dal državi, shranjevalcu pa ius gentium oz. ius gentium (bonae fides -> bi dal človeku lepo po tem načelu, pol pa pride država in uveljavlja to novo pravo) Po Rimskem pravu bi to razvrstila na področje javnega prava, ker gre za vprašanje javne koristi, izgnan je posameznik v javno korist, premoženje gre pa državi Primer iz 31,1 pa bi razvrstila na področje zasebnega prava, ker se gre za korist zasebnika b) Ius civile = pravo državljanov, samo za Rimljane, ius gentium = pravo narodov, splošno veljavno tudi za poslovanje s tujci Začne ga izgubljati zaradi cesarja Karakale, ki razglasi constitutio Antoniniana (212), s katerim podeli rimsko državljanstvo vsem ki živijo na območju imperija, torej za vse velja iusn civile c) Da. Primer je Ulpijan (Ulpijan: naravno pravo lastno vsem živim bitjem, ne le nam) Primer 18 d) Načelo bonae fidei (dobre vere in poštenja, spoštovanje zapriseženega) Najprej po njem poseže v vlogi tujskega pretorja, ko sodi tujcem, ga uporabi za oblikovanje novih pravnih razmerij (skupni imenovalc poslov med rimljani in rimljana s tujcem) e) Da (primer 4: pravo je veščina dobrega in pravičnega, primer 5: pravna znanost raziskuje, določa, kaj je krivično) v Trifoninovem primeru: • dejanske okoliščine: ropar je stvari men ukradu, pol pa jih k Seju spravu, Sej pa ni mel pojma za karkol od tega -> a mora dat roparju a tebi? -> po bonae fidei bi se mogl vrnt unmu, ki je dal, torej roparju (zvestoba dani besedi), po pravičnosti pa tbi, ki ti je bilo ukradeno • alternativa: shranjevalec vrne položniku, lastnik pa naj ga stož (ampak tega ne nardijo zarad tega kr so pragmatični namest dogmatične -> potem se začne pragmatika mešat not v pravo in se pravo začne vulgarizirat) Prvi primer: tehta se pravo države in bonae fides Drugi primer: tehta se bonae vides in pravičnost (lastniku)

Answer 5

• naravno pravo: nespremenljiva načela, ki veljajo pri vseh ljudstvih • ljudje postavijo sami: temelj tiho soglasje (običajno pravo) in zakon (postavljeno pravo) • ius naturale: Gracijanov Dekret (del Corpus iuris canonici, prvi in najpomembnejši del, napisal bolonjski menih Gracijan, prvi pomembni kanonist) -> za Gracijana je zanj vsebina zakona (zanj je to stara zaveza) in evangelij (nova zaveza), zanj je naravno pravo isto kot Božje pravo (enačaj, ki staja v mislih ljudi do humanizma; racionalistična naravnopravna šola, pravo temelji na razumu, ne na bogu) • zakaj ne omenja postavljenega prava: ker ga v 12. stol. praktično ni -> je sam običaj in Božje pravo • on vidi kot temelj “do unto others as you would like to be done onto yourself”

Answer 6

a) knjižnica: stvari v pravnem prometu, res nec mancipi, premičnina znotraj nepremičnine, nadomestne?nenadomestne (odvisno na vrsto knjig), nepotrošna, deljiva in zbirna (predmeti ne zgubijo identitete, samo obravnavani so skupno in bojo najbrž tudi delili pravno usodo) - pri razpolagalnem pravnem poslu greš lahko samo individualno, predaš fizično samo en predmet -> pri obligacijskih poslih alpa pri kupnih pa uvedemo to, da je lahko skupni pojem (torej knižnica) - pri razpolagalnih velja načelo specialnosti, pri zavezovalnih pa ne, zato je zbirni predmet neuporaben na področju bohnevem b) čaša na dnu oceana: ne more bit stvar v pravnem smislu, ker ni izpolnjena dostopnost s strani človeka c) drevo na meji: odvisno, kje ma korenine - možno da solastnina d) A-jeva služnostna pravica vožnje čez B-jevo zemljišče: stvar v pravnem prometu, netelesna, res mancipi (ena izmed 4 zemljiških služnosti, natančneje ena izmed treh potnih, via) e) terjatev na plačilo kupnine: netelesna stvar, ni plod (ker kupnino plačamo enkrat, mogoče bl v smer matične stvari od obresti, od katere pa bo civilen plod) -> netelesne stvari, s katerimi se ukvarja obligacijsko pravo f) grob: stvar izven pravnega prometa (res religiose) g) krava (z imenom Vacca): res mancipi (ključna za obdelavo zemlje), nedeljiva, se sama premika, nenadomestna oz. species h) 10 000 HS: potrošna. nadomestna, nedeljiva i) diamant v zlatem prstanu: nedeljiv (ker bi se zmanjšala vrednost), sestavljena stvar (samostojne, skupaj spojene stvari) j) vodni rezervoar na prodanem zemljišču: res mancipi (je del zemljišča, ker je direktno spojen z njim), pritiklina (samostojna stvar, ki nudi za olepšanje ali gospodarsko izrabo) k) zakupnina: netelesna stvar, je civilni plod obveznosti (ker je periodična)

Answer 7

ni ena stvar ampak skupek stvari če so stvari spojene , najprej treba tožit s predložitveno tožbo, da se stvari ločijo pol pa lahko vindiciraš tisto kar hočeš

Answer 8

• Gre za motenje posesti, AMPAK A ni posestnik, jo ma sam v imetništvu, posest je pravno varovana, imetništvo pa ni • A je imetnik, C pa ne vemo, al je lastnik al ne! ni nujno lastnik, je pa nujno posredni posestnik in zakupodajalec • A je samo imetnik, stvar si lasti posredno C (ima dejansko oblast A, posestno voljo pa ima še vedno lastnik alpa usaj posredni posestnik) -> torej mora posestno varstvo zahtevati C • A naj reče C, da kot vsaj posredni posestnik naj Cja toži z interdictum uti possidetis, lah bi pa če bi biu C tud lastnik uperu tud actio negatoria • če pa C ne more noče, potem pa A lahko Cja toži za odškodnino actio conducti

Answer 9

a) Detencija: A (ker je A umobolen ne more formirat poslovne sposobnosti, ki je ključna za posest zarad elementa volje, in pa ker je hkrati samo našel tujo stvar -> torej je bil vmes samo imetnik, imel sam corpus) in tudi C (nima pri tem nobene posestne volje, ima pa zdaj denarnico, torej je kakor da bi jo našel) Posest: nima nihče v tej situaciji, razen če je C ves srečen in postane dobroverni posestnik, civilno/titularno posest da lahko priposestvuje mora bit dobroveren, čas poteče in stvar mora bit priposestljiva, kar pa ne velja nikoli, če je ukradena -> če je polna, ne morš trdit, da nisi vedel, da nima lastnika, ampak A ni deliktno sposoben, kar pa ne pomen da stvar ni bila ukradena, tkoda je C ne more priposesvovat Lastninska pravica: jo ima še vedno B, ker je lastninska pravica absolutna (velja pred vsemi), ni pa posestnik b) -> odvisno od tega, ali je A imel za obiranje jabolk dovoljenje -> recmo, da ga ni imel (dva delikta: kraja pol je pa še prodal) Detencija: nedorasli A (sicer je imel voljo in dejansko oblast, ampak je 1) pod očetovo oblastjo in tujepraven, torej bi posest tkoaltko šla očetu, in 2) je poslovno sposoben), B (pridobiva za senatorja Cja) Posest: A-jev pater familias (če je z njegovim vedenjem ali ne pridobival jabka jih je pridobil vseeno vmes, ampak samo, če se je zmenu tko s sosedom), senator C (posredni posestnik preko B-ja takoj ko dobi jabka, je pa tudi dobroverni posestnik -> ali lahko C jabolko priposestvuje, glede na to da je ukradeno - ne, C ne more bit civilni posestnik) Lastninska pravica: sosed (do jabk) c) Pred prevzetjem: Detencija: je ni Posest: Ticij (našel ponesreč, je za zihr dobroverni posestnik, če je seveda starejši od 14 let, ali priposestvuje -> je dobroveren, stvar ni bla ukradena, ima pa tudi pravni osnovo prepričanja, da je bila stvar zavržena, tkoda priposestvuje -> ko pa zve, da je Sejev, tud s potencialno zla vero ne bi nehalo tečt priposestvovanje, ampak Ticij Seju da dežnik nazaj) Lastninska pravica: Sej Po prevzetju: Detencija: Sejev sin (v vmesnem času, preden da očetu, ker ne pridobiva zase) Posest: Ticij (prekarist, nelastniški posestnik in ne priposestvuje) Lastninska pravica: Sej (zdaj je lastnik, posestnik pa ni več) d) Njiva v emfitevzi: A ima nelastniško posest (ne more je priposestvovat, bistvo je, da pa uživa posestno varstvo), lastnik ima lastninsko pravico Plug: A.ju v detenciji (nima imetniške volje, samo imetnik je), tist, ko ma plug, ni nujno, da je lastnik, ma pa vsaj posredno posest preko A-ja Konj: A je nedobroverni posestnik, E pa ima lastninsko pravico, neposedujoči lastnik domače živali: A je posedujoči lastnik Pšenica: A je lastnik in posestnik, mora stvar oz. nadomestilo tud vrnt, C je v razmerju do pšenice nič

Answer 10

a) Posest pravice (ius possedit) je posedovanje pravice, ki si jo prejel z dogovorom ali na kakšen drug zakonit način (torej imaš na njej civilno posest: legalna podlaga, volja in dejanska oblast), primer je v 123 služnost. Služnost pa se je prenašala z mancipacijo, si hodu na zemljišče vsak dan, AMPAK je blo nekej narobe z mancipacijo -> posest pravice je torej koncipirana s ponavljujočim se izvrševanjem pravice (posest netelesne stvari ali pravice) -> ni pa to čist prava posest, ampak je quasi possessio, iz tega izvira debata, ali jo lahko priposestvuješ b) Ali ima prejemnik plače oz. usluge posredno s tem, da dela za nekoga (npr zdravnik, ki zdravi, hlapec, ki služi zate) pravico nad posestjo tistega zneska, ki je namenjen njemu za njegove usluge? Odgovor: imajo, ampak vedno se mora oblikovat poslovna volja od tistega, ki jih plača, da hočejo plačat - tista konkretna plača jim pripada, ne pravica do njenega pridobivanja

Answer 11

• B-jevo ravnanje: po Trebaciju bi bila tatvina, saj je žival ranil in je s tem trenutkom izkazal nad njo posest in jo še zasledoval -> ampak v resnici ni tatvina, večina juristov mnenja, da je žival tvoja, če jo dejansko tud ujameš, torej pravnega sredstva ni • C-jevo ravnanje: tatvina/motenje posesti/oškodovanje • faktorji: kakšno je zemljišče (zasebno/tuje/moje ali javno) + če na tujem ali z dovoljenjem lastnika + ali bi se medvedka lahko sama rešila • Ajeva last, če je prešel v njegovo oblast -> če tako, ima actio in factum (popolnoma nova tožbena formula na podlagi konkretnega primera, če nobene druge tožbe ni, ki bi jo lah po analogiji prilagodil ali kaj, kar bi že obstajal) • primera 137 + 138

Answer 12

• dejansko stanje: Post je lovil lisico, Pierson je vedoč da jo on zasleduje ustrelil in odnesel • pravna rešitev: po RP Post ni pridobil lisice -> torej dobi Pierson po mnenju sodišča, ne pa po ločenerm, ki se sklicuje na druge primere in pravi da z zasledovanjem se kaže želja po pridobitvi • pomen za kulturo: • izrazi rimski (animal ferae naturae, pridobi se jo samo z okupacijo) • po Justiju se sklicuje, da lov sam ne pomeni še pridobitve • praujo da je Justi v preteklosti in da je treba postavit pravilo samih zase • najznamenitejši primer iz stvarnega prava

Answer 13

Faza pred posojo: B je posestnik, A potem se zanima Faza med posojo: A je imetnik, B je posredni posestnik, ker je samo na posodi (A nima še volje posestvovati, čeprav ima v dejanski oblasti) -> A je detentor, ima v detenciji Faza po sporočitvi: • izročitev brevi manu traditio: človek ima stvar že prej v detenciji, manjka mu le posestna volja, potem pa jo pridobi -> sklene pravni posel, ki utemeljuje prenos posesti in lastninske pravice -> posest preide z voljo lastnika • prehod iz imetništva v posest, mogoč le z ustrezno pravno podlago (kupna, darilna, posojilna pogodba npr.), sprememba le v posestni volji (ne potrebujemo torej izročitve ker je že)

Answer 14

Posest (začnemo s tem, da je posestnik A) • krava: posestnik ni A, ker izraža voljo da odsvoji kravo s tem da jo proda, vendar pa tudi ni C, ker kot umobolni ne more posestvovat, ampak je le imetnik, lastnino ma pa še vedno A zarad pravne varnosti (če je defekt na strani kupca ostane lastnina odsvojitelju) • meč: posredni posestnik je A, D je samo imetnik, ker ima meč v najemu -> posest nad mečem se izgubi, ker se ga je temeljito iskalo, lastnina pa ostane dokler se ne uniči ali odreče • zemljišče: • zemljišče postalo nedostopno za pol leta, kljub temu je posestnik A, ker ima voljo, čeprav ga ne more doseč • če se zemljišča polasti nekdo drug: nekateri mnenja da dobi posest takoj, drugi da šele ko dotedanjemu posestniku prepreči dostop, v vsakem primeru dobi posest, ampak posestnik pregnan z oboroženo silo torej gre E lah do pretorja in zahteva interdictum de vi armata OZIROMA PO PRIMERIH najprej je tisti posestnik na skrivaj in A še vedno ohrani posest, posestnik E postane z oboroženo silo šele, ko prepreči vstop • enako se ga postavi nazaj, ni časovno omejen! (to, da je en let, ni pomembn) + ni podpogoja relativne vicioznosti (ne dopušča samopomoči če je s tako silo, drugače jo) • sredstva za pomoč: interdikt de vi armatta ali pa s samopomočjo, lahko pa gre takoj v lastninsko tožbo • possessorium (posestno varstvo, z interdikti) in petiturium (varstvo pravice, v tem primeru lastninske)

Answer 15

nikogaršnja stvar pridobitev prve (izvirne) posesti - iz corpus in animus ? volja dobit LP za corpus je potreben aprehenzijski akt (da jo primeš in onemogočiš drugim da razpolagajo z njo)

Answer 16

• faktorji: kakšno je zemljišče (zasebno/tuje/moje ali javno) + če na tujem ali z dovoljenjem lastnika + ali bi se medvedka lahko sama rešila • Ajeva last, če je prešel v njegovo oblast -> če tako, ima actio in factum (popolnoma nova tožbena formula na podlagi konkretnega primera, če nobene druge tožbe ni, ki bi jo lah po analogiji prilagodil ali kaj, kar bi že obstajal) • primera 137 + 138 • kaj so druge možnosti: • tatvina: protipravna prilastitev praviloma tuje premične stvari z namenom pridobitve premoženjske koristi -> ne kaže premoženjske koristi, torej ni • aktivna legitimacija: najprej nima merjasca več v posesti, da je aktivno legitimiran mora bit lastnik merjasca, kar pa ni več, ker je bil spuščen in je spet nikogaršnja stvar, bil je lastnina ker je bil okupiran -> zdaj pa je pobegnil in je spet nikogaršnja stvar -> ne mora izkazat lastninske pravice in tako ne gre za rei vindicatio • poškodovanje tuje stvari: ureja Akvilijski zakon, poškodovanje naj bi ustrezalo lomiti, žgati, kvariti, pokvariti -> torej merjasec to ni • ker ni druge možnosti, se ponudi tožba in factum (notr v tožbeno formulo se torej da dejansko stanje -> ali je ta factum resničen, torej če je prišlo do škode s tem da se je spustu merjasec) • razlika s praescriptis verbis: dodana klavzula ex fidae bonae (torej se mora zraven ugotavljat še dobrovernost)

Answer 17

suženj v dobri veri, da je suženj -> lahko priposestvujemo (ker sužnja posedujemo), suženj v užitku -> tudi lahko, saj tudi sina ne posedujemo pa lah pridobivamo preko njega suženj v slabi veri -> ne pridobiva niti za nas niti za pravega gospodarja, svoboden človek ki v dobri veri služi -> stvar postane njegova, pobegli suženj -> ne pridobiva za nas (+ glej breakdon prej njegovega lastnega statusa)

Answer 18

vprašanje pisma (157): načeloma tvoje, tkoj ko dam pismonoši • pismo dalje: 158: pismo ukradeno tistemu, v čigar korist je bilo zapisano + če je bil suženj ali njegov prokurator ki je to nesel je že njegovo + lahko zarad tatvine toži tud pismonoša, če ga je mogu varovat/dpbu plačilo

Answer 19

Pravna opredelitev: tatvina ali poškodovanje tuje stvari ali kraja tuje stvari, ker je kokoš domača žival in zato tudi če pobegne pripada lastniku (pod predpostavko, da je lastnik ni zavrgel oz. da jo še vedno hoče nazaj) -> je nedorasel: maš dve kategoriji, ko si otrok do sedmga leta pa ko si med 7 in 14 -> sposobnost odgovarjat za protipravna dejanja Predpostavke odgovornosti: si doli capax sit -> če je sposoben razumeti posledice svojega ravnanja + da lahko razvije doli capax (oz. zlobni namen) ima sposobnost dojeti -> to vse samo če je bil starejši nedorasli (drugače ne gre) Kaj očitamo: furtum rei (tatvina stvari) + damnum inuria datum + poseg v tujo stvar Pravna sredstva: 1) za tatvino: conditio furtiva (najvišja vrednost, ki jo je stvar kadarkoli imela) + actio furti, ki razpade na manifesti in nec manifesti a) actio furti manifesti: očitna tatvina, torej je storilec ujet pri samem dejanju (in flagranti -> ko kaznivo dejanje še žari) -> štirikratnik odškodnine b) actio furti nec manifesti: neočitna tatvina -> dvakratnik odškodnine 2) za poškodovanje tuje stvari (damnum inuiria datum): actio legis Aquiliae, ta pa se glasi na interes v poslednjem obdobju razvoja 3) poseg v tujo stvar: rei vindicatio (tožnik zahteva, da se mu povrne subjektivno vrednost oz. pretium affectionis) -> zaporedje naperjenja tožb: rei vindicatio: ne morš uperit, če ni stvari, razen pri fiktivnemu posestniku, če je šlo za dolozno znebitev, hote in vede -> lahko bi mu očital dolozno uničenje pred litis kontustacijo, razen če je bla dejanska zmota (mislu, da je divja kokoš) ali pa pravna zmota (ker je nedorasli, se lahko nanjo tudi sklicuje) aactio legis Aquilae: tudi je actio furti manifest -> popolnoma odgovoren načeloma samo, če ne bi bil pod očetovo oblastjo -> če pa je, pa odgovornost za pravna sredstva pride na pater familias, razen če otroka noksalno izroči (ampak tega do Justija ne more) pravna sredstva v rimu se delijo na: • reipersekutorne tožbe: povrnitev, hočeš stvar nazaj, • primeri: rei vindicatio, conditio furtiva • več reipersekutornih tožb pa se ne more akumulirat • penalne tožbe: kaznujemo • actio legis furti (ena in druga), actio legid aquilae • penalne tožbe se med sabo lahko akumulirajo in lah tožš iz več tožb • se pa reipersekutorne in penalne med sabo kumulirajo: torej bo izbral eno ali drugo reipersekutorno, potem pa vse penalne tožbe

Answer 20

a) Scenarij brez kraje: • ovca: lastninsko pravico pridobi na ovci šele s priposestvovanjem (5 podpogojev: kupil je, torej je iustus titulus, kupoprodajna pogodba + dobra vera, kar je on bil + je priposestljiva stvar + čas mora poteč, leto v klasiki 3 v Justiju + posest) -> lastnik z izvirnim priposestvovanjem • mladič: ga pridobi kot plod ovce izvirno, torej s trenutkom ko se skoti s seperacijo, ker je dobroverni posestnik Scenarij s krajo: • ovca: je ukradena stvar, zato je ne more priposestvovat • mladič: vseeno postane izvirno s trenutkom ko se skoti s separacijo njegov, ker je še vedno dobroverni posestnik b) • ovca: mala fides superveniens non nocet (pozneje nastala zla vera ne škoduje -> dobra vera rab bit sam ob pridobitvi posesti, torej priposestvovanje teče dalje) -> to ne velja v kanonskem •mladič: še vedno njegov, ker se fingira da je dobroverni do litis kontenstacije • kakšni primeri so, da ni njegova ovca pa ni tat: recmo da jo najde v dediščini, mislu, da je dediščina, pa ni -> povezava s primerom 236 • po Pomponiju se za pridobivanje plodov šteje trenutek, ko si zvedel -> še priposestvuješ, si pa zloverni posestnik • po obeh poteh prideš do istega • primer 235: fikcija dobrovernega posestnika, šteje se, da je dobroveren do trenutka, ko je stvar evincirana, torej odvzeta v pravdi oz. v litis kontenstaciji c) • Polži: nikogaršnja stvar, ker so stvari v prosti naravi, pol jih je pa predelal v barvo • Barva: ko jo je samo izdelal, je bila A-jeva (sam z delom predelal zadevo), ko pa pobarva jopo, pa se z jopo (kemično) spoji, enotna postane na glavni stvari (accessio cedit principali), je tud ireverzibilna, rata B tudi lastnik barve -> torej rata B-jeva • Ovca: A je nedobroverni posestnik, lastnik pa je B (lastninska pravica njegova ne ugasne, lahko bi jo dobil nazaj z rei vindicatio) • Volna: s separacijo je ne pridobi, ker je zloverni, torej je Bjeva • Jopa: prišlo je do predelave, nastane nova stvar, ampak je lastnik še vedno B (ker je narejena iz tuje snovi, ki je bila pridobljena z zlo vero, delo ne pomaga) • če hoče nazaj B, bo uveljavljal nazaj stroške z exceptio doli, če bi pa lastnik že vzel v posest pa bi bila obogatitvena tožba za stroške

Answer 21

• po mnenju klasikov, načeloma Pavlu (primer 244): podlaga glavna stvar, saj brez nje stvar ne bi nastala, ampak mora povrniti lastnik platna vrednost slike (samo kot barve) slikarju, če je ne, ima ta proti njemu exceptio doli (ko mu lastnik soda da rei vindicatio - če pa ima lastnik to pri sebi, pol pa useka z obogatitveno) • po mnenju Justija in Gaja: kriterij estetske vrednosti slike, ker je Rafaelova, je njegova, mora pa tudi on povrniti vrednost platna z exceptio doli/analogno?, če pa je ukradel podlago, pa ima drugi proti njemu actio furti 2 pogoja - vrednost podlage in estetska vrednost podlage • sodobni pravni vir: če vrednost dela ni bistveno nižja od vrednosti materiala, potem rata lastnik ustvarjalc -> vendar ali mamo obligacije: če je dobroveren brez pravne podlage, morš plačat za podlago, če je zloveren, pa povrne škodo alpa po KZ ma globo alpa zapor do dveh let (poškodovanje tuje stvari pa še tatvina) + vprašanje, kdo ma avtorske pravice na pokrovu (keer avtorska obstaja neodvisno od lastninske)

Answer 22

Varianta 130 HS: • pravno sredstvo: ga nima, tožbe NI, zahtevka NI, zavrnitev stroškov obstaja kot retencijska pravica oz. retencija (posestniku ni treba izročit lastniku stvari, dokler ne povrne stroškov, s tem odtegovanjem ga posredno sili k izplačevanju stroškov) • višina: 30 HS (toliko, za kolikor je zemjišče postalo vrdnejše) Varianta 180 HS: • višina: 50 HS (samo toliko, kot je bilo stroškov, če je več vredno, potem gre v korist lastnika • B je prodajalc, C je lastnik, A je dobroverni posestnik • C toži Aja z rei vindicatio (hoče subjektivno vrednost zemljišča, NE vrnitve, vrnitev je sam opcija ki bo zdaj dana), ti se zoperstaviš exceptio doli ker si meu stroške z zemljiščem • revež tukaj je bogat revež, ker so pisal za bogate (“ni socializma v rimskem pravu”) • stroški: zgoraj • nepremičnina, sezidana na tujem zemljišču, kar tole NI • 1: lastnik da nazaj stroške in sicer toliko kot je zemljišče naraslo v vrednosti (če je vrednost večja od stroškov -> mora vrnit sam stroške, koristne pa nujne) • 2: lastnik revež -> vzameš nazaj, kar moreš, brez da škoduješ zemljišču (ius tollendi - pravica do odvzema -> kle pa posestnik tud ne sme spraskat fresk itd.) • 3: lastnik da toliko, kolikor bi imel posestnik, če bi vzel nazaj vse (in tud kle se ne sme spraskat fresk) • 4: lastnik hoče zemljišče takoj prodat posestniku - če je tko, se 30 odbije od efekcijske cene in ko jo plača novi, postane lastnik (litis aestimatio similis est emptioni) • sam klele že dvakrat plačal za isto zemljišče -> actio empti lahko uperi prot prodajalcu, ker mu je prodal stvar s pravno napako, pride do evikcije (ampak to je, yet again, obligacija)

Answer 23

ne - si pa jih v umetnem bazenu

Answer 24

če maš voljo in ga premakneš

Answer 25

vzameš nazaj s predložitveno tožbo + rei vindicatio če je ločeno, prej pa ostane lastnikova, ampak ti more vrnit dvakratnik, pol je šele lastnik nevem kolko je to prav ker če je nedobroverni graditelj kao ne postane lastnik niti ko 2x plača

Answer 26

• ponesreč: actio in rem za tok, kokr je njegova • zanalšč: actio communi dividundo da usakmu pripade tok, kokr solastnina • solastnina nastane tud če je možno oddvojit (svinec pa srebro), ne nastane če ni možno in je nova stvar (medica) - (to je pol kemična spojitev ????) • novci (last tistega, ki jih je sprejel, lastniku prvotnemu pa proti unmu ko da ostane tožba iz tatvine)

Answer 27

• izveden: da proda lastnik ampak je res mancipi -> obličnostna napaka pri pravnem poslu, pridobljena od lastnika, ampak bo dolgo • izviren: če kupiš od nelastnika in priposestvuješ kot dobroverni posestnik • kdaj odpade delitev na izveden in izviren: ko se umakne delitev na res mancipi in res nec mancipi, pri Justiju, takrat postane le izviren

Answer 28

kdo stvar vzame v posest, ki je nikogaršnja stvar in ima namen pridobit lastninsko pravico • stvari sovražnika: če ena na ena rimljan najde tujca ki je pripadnik sovražnega plemena in ga okrade (vojni plen pa je last rimske države)

Answer 29

• relevantna je najdba in ne prva posest • zaklad je lahko najden le v nepremičnini • Hadrijan pol pol zaklad in lastnik zemljišča, v občem pravu pa tretino dobi še država

Answer 30

je predmet okupacije, dokler ga lastnik panja ne zasleduje ali če se ne vračajo več dalj časa

Answer 31

odvržena stvar ni zavržena stvar ali izgubljena stvar, ker ni želel izgubiti lastninske pravice, ampak je v odzadju neka višja sila (torej rimljani ne poznajo ius naufragii, torej da si obalni lastnik lahko lasti karkol je naplavljeno) primer 230

Answer 32

primer 231 • zmota o osebi žrtve ne izključuje tatvine • če pa je človk stvar zavrgel, in jo je tisti, ki jo je pobral, hotel ukrast, ni dovolj • in flagranti: pri opravljanju kaznivega dejanja •neprimeren poskus : itak je nikogaršnja, tkoda ne more sploh pridt do tega dejanja (recimo hočš ukrast nekaj, kar je nikogaršnje) • pr 7 kle sploh posestne volje ni • če zahteva nagrado, se ne izvršuje tatvino

Answer 33

• nisi posestnik ali lastnik, ampak si imetnik • si pa krmu psa en let: šel si se poslovodstvo brez naročila (opravil je tuji posel brez naročila, da bi preprečil gospodarju škodo torej da pes umre, brez pravne podlage torej brez mandata ali česarkol) -> to je poseben kvazikontrakt, podoben pogodbi, a nastane brez obojestranskega soglasja strank -> lahko zahteva povračilo stroškov • najdenina pa je izključena (why??)

Answer 34

• če je voljna ALI NEVOLJNA, potem v obeh primerih rata stvar skupna -> JUSTI • izjema: denar -> če je pomešan, so last tistega, ki jih je sprejel (pridobitelj je izključen, njemu bomo pa rei vindicatio tranformiral v obogatitveno tožbo oz. condictio)

Answer 35

a) mancipirana: še vedno velja, da je bila krava mancipirana, ker je manccipacija abstrakten posel in ni odvisna od veljavnosti njene kavze! b) tradirana: do prenosa na kravi ni prišlo, ker tradicija ni abstrakten PP in temelji na iusta causa, lastninska pravica se ni prenesla • v vsakem primeru je prišlo do zmote v zavezovalnem pravnem poslu -> če je bila bistvena zmota taka, da povzroči neveljavnost soglasja (recimo tukaj o ceni in blagu) je PP ničen • bistvena dejanska zmota, ki je nezakrivljena, torej vodi v ničnost kupoprodajne pogodbe (kaj je bistvena zmota - ko prepreči nastanek soglasja (ujemanja volj)) nadgradnja primera: • na prvo žogo: tožba iz prodajne pogodbe -> ampak je v obeh primerih neveljavna in iz nične pogodbe ne morš speljat pogodbene tožbe • zato nam ostanejo sam še druga sredstva: • a: lastninska pravica je prešla, ima pa obogatitveni tožbo (condictio), obligacijsko pravni zahtevek (lahko bi bila condictio sine causa ampak ni treba zdj) • b: rei vindicatia (ker ni prešla lastninska pravica, stvarnopravni zahtevek) • povzetek: pri abstraktenm modelu prenosa rešmo neželene premoženjske pravice s kondikcijami, v kavzalnem pa z rei vindicatio • stvarnopravni zahtevek je vedno močnejši od obligacijskopravnega zahtevka

Answer 36

a) Kavzalen pristop, torej je za uspešen prenos lastninske pravice potreben in obvezen veljaven pravni posel oz. veljavna kavza. To bi bilo mogoče razlagat kavzalno, saj bi lahko rekli, da bi se pravica prenesla tako na eni kot na drugi kavzi (bi se tako na temelju oporoke kot iz stiuplacije prenesla enako veljavno), v drugem primeru pa isto darilni namen je širši od posojilnega - večji problem bi bil, če bi bilo obratno b) V prvem podprimeru: lastninska pravica ne preide na prejemnika, ker je ta mislil, da prejema posojilo, a hkrati, če tisti ki predaja zahteva s kondikcijo (obogatitveno) nazaj, lahko ugovarja exceptio doli, ker mu tisti ki daje ni dal z namenom, da bi mel vrnjen V drugem podprimeru: dal si v hrambo, prejel pa je un kot posojilo, ne nastane ne eno ne drugo, vendar je pri obojmu obogatitvena tožba brez exceptio c) Ugovor, če ravna tisti, ki prejemniku da, proti svoji originalni namembi

Answer 37

a) • X je zapustnik, A je dedič, B je upnik -> B stopi do Aja kot dediščinski upnik, B stopi do Aja in zahteva konja • klele je v zli veri, A pa je bil v zmoti o obstoju kavze • B je torej tat, tradicija je neveljavna, A ostane lastnik • Po klasiki: Konj je res mancipi, izročen pa je bil s tradicijo, to pomeni, da more B še priposestvovat -> ker pa je iz začetka zla vere, se lastninska pravica ne prenese -> nihče ne more prenest več, kot ima on sam, tako da se tud ne prenese lastninska pravica, stvar je ukradena, ne more priposestvovat • Po Justiju: lah priposestvuje pol 30/40 let (oz. 20 če lastnik ne ve več kje je) —> ampak ne tat ; 20 - zaradi zastaranja lastninske tožbe (in ukradena in NE na silo!!) • če zdaj B proda Cju: postane dobroverni posestnik, ki ne more priposestvovat (razen po Justiju) b) • B je bil dobroverni posestnik, postane bonitarni lastnik, tradicija veljavna • Lahko je postal z 1 letom priposestvovanja, saj je pridobil od nelastnika kot dobroverni • če pa tukej B prenese Cju, postane ta bonitarni (ne morš prenest nč več, kokr maš) • tukaj nadaljuje priposestvovalni čas od Bja • tukaj je bla zmota o obstoju kavze SAMO pr kavzi volila abstraktna • torej: tradicija je kavzalna, razen v primeru volila, kjer jo pa štejejo kot abstraktno tud če pride do zmote!!

Answer 38

zmota o obstoju kavze ne škoduje - ne velja če je nedobrpverni - LP se prenese (condictio indebiti) zmota o kavzi - praviloma neuspešno

Answer 39

a) Je priposestvoval konja, saj je A še vedno bil lastnik - dobil je le stvar, že obremenjeno s terjatvijo iz zastavne pravice b) Ja, lahko ga je tožil zaradi neizpolnitve zastavitve z actio pigneraticia in rem (natančneje contraria) lahko ga toži iz actio furti za furtum possessionis

Answer 40

v obeh primerih: - gre za starejšega nedoraslega - ker je šlo za izgubo lastninske pravice, ki rabila avtorizacijo varuha, pa je ni bilo -> PP še vedno obvezujoči in veljaven, vendar šepav, torej se nasprotna stranka lah le zaveže, ne more pa zahtevat kupnine - poteklo je 13 mesecev, kar je priposestvovalna doba za res mancipi izročene s tradicijo - A je vrnil kupnino - ali lahko C useka z rei vindicatio a) Dejanska zmota (primer 210): sledi priposestvovanje, ne morš več terjat b) Pravna zmota - do priposestvovanja ni prišlo in lahko me terjajo pravna zmota nikomur ne koristi

Answer 41

• obličnosti mancipacije: 5 prič, tehtničar, določene besede, rimske državljane, abstrakten • obličnost in iure cessio: navidezna pravda, abstrakten • tradicija: lah tud za tujce, kavzalna

Answer 42

JA, ker mandat ima izjemo, da kot imetnik lahko prenese • pol se pa zalom, da B izroči v svojem imenu: • A proti Bju sme: condictio furtiva + actio furti, rei vindicatia ni smiselna ker ma C + kršu si pogodbo o naročilu in si odgovoren za tožbo iz mandate actio mandati directa (ampak je reipersekutorna, torej al to alpa condictio + actio furti) • A proti Cju: C je dobroverni posestnik, A pa lastnik, sme A prot nemu dt rei vindicatio, C pa se sme borti z exceptio doli generalis (ker je prvotno A itak mel namen dat Cju) -> torej C sicer ni ratou lastnik, ampak se lah bori • exceptio doli specialis: očitamo lastniku, da je ob sklepanju naredu zmoto?? pr generalis pa je zloraba procesne pravice —> ???????????????

Answer 43

• med trajanjem zakonske zveze: mož lah donose pridobiva in finincira ženo • po moževi smrti ali ob razvezi: da vdova ne obuboža, ker če žene ni v oporoki, potem ni zakonita dedinja, torej bo izvesela na celi črti (razen če zahteva svoje dotalno preživetje in ga dobi nazaj, socialna varnost žene)

Answer 44

• niso: posodbena, shranjevalna, zastavna • so pa: kupna, posojilna, darilna, dotalna, stipulacija (izpolnitvena kavza) • subjektina predpostavlja pogodbo, objektivna pa obveznost (who knows timotej moment)

Answer 45

• Pavel (190): bistvo veljavne tradicije je, da obstaja nek temelj • Institucije/Gaj (191): glavna sestavina tradicije je volja, ne nujno kavza • torej maš različna mnenja v klasikah, zdj pa cesar v uvodu samem reče, da ni nasprotnih zakonov (Constitutio Deo auctore 8: ne sme bit antinomij, če najdeš nasprotje si zato kriv sam -> nasprotje je navidezno, mora bralec argumentirat) • nasprotujoča si mnenja: al je bla tradicija abstraktna al kavzalna? _> Kranjc prau, da je kavzalna (razen volilo, ki je abstraktno) • primer 192: Julijan reče, da je tradicija veljavna, tudi če se stranki ne strinjata o vrsti pravne podlage -> kako pa zdj razlagat tko, da bo kavzalno: 1) obstajata tako volilo kot stipulacija, v igri pa je zemljišče -> zemljišče je res mancipi, dnar pa je nec mancipi -> je pa tole iz Digest, kjer Justinijan vse mancipacije prečrta -> tkoda tule ko piše tradicija je bla najbrž prvotno mancipacija, ker mancipacija je abstraktna in smo kul 2) drug del pa je o dnarju, ne zemljišču -> kle pa ne morš razlagat kot da je abstrakten, ampak lahko pa razlagamo kot da je v večjem manjše (v darilu je tudi posojilo) • primer 193: Ulpijan, isti primer obravnava 100 let pozneje • treba je gledat, a je stvar posojilo -> on pa je mislil, da to ni kul, tradicija je kavzalna, če nista istega mnenja, je stvar neuspešna -> Julijan je šel onkraj dogem in je šel preko pravil, Ulpi se pa drži tradicije • kle pa se ne nadaljuje: prej reče da lastnina ne preide, torej bi pričakoval rei vindicatio, ampak namest tega je pa kondikcija -> kako je prešla lastninska pravica?? -> izvirno, s pomešanjem, pridobitelj postane izključni lastnik, vindikacija se pa transformira v kondikcijo (torej vmesen izviren način pridobitve) • pridobitelj pa se sme zoper to condictio brant z exceptio doli, ker ima tist prvotn darilni namen in je zdj zarad zapleta si premislu, pa si ne bi smel • zakaj pa teče debata, al je bla tradicija abstraktna al kavzalna -> ker ma vpliv na dons • BGB: izključno relevantna volja, ni važn če je posel veljaven (Julijan) • SPZ: veljaven pravni posel, torej samo podlaga mora bit veljavna, če podlaga ni veljavna cel posel pade (Ulpijan)

Answer 46

• zakva je to relevanten: ker če maš v abstraktnem ali tadrugmu sistemu zahtevk, je problem • obligacijski zahtevk: dobil boš iz njega sam do tega si upravičen (to se zgodi z abstraktnim sistemom, vidva med sabo uredita stvari s kondikcijo, pa gre naprej napaka) • stvarnopravni zahtevk: krava je moja, jo bom ven vzel, kar pa ostane naj stotina upnikov si med sabo razdeli (to pa se zgodi s kavzalnim - če je napaka na začetku, je okužena cela domina, dokler ne priposestvujejo itak) A-> B -> C -> D • če bo abstrakten sistem, bo šla lastninska pravica dalje (od Aja na B itd itd) in bo zdj to lastnina naslednjih, nauš mogu terjat • če je pa kavzalen, pa ves cajt ti ostaneš lastnik in lah terjaš • zato je za upnika kavzalni sistem bolši

Answer 47

ampak ne morš priposestvovat, ker vmes ni prišla v oblast lastnika, stvar je ukradena dokler se ni vrnla pridt v oblast lastnika, ne pa samo tistemu, komur je bla ukradena • logika: priposestvovanje je v bistvu sankcija za to, da nisi skrben lastnik - ukradena stvar pa se morš zavedat, kje je • ius civile scriptum est vigilantibus: pravo je za budne

Answer 48

(tatvina posesti, furtum possessionis) • tatvina, ker je vrnitev v lastnikovo oblast povozi element ukradenosti, stvar je spet priposestljiva, B ma pa prot njemu actio furti (širša od condictio, condictio je samo za lastnika ker stvari od lastnika ne morš zahtevat nazaj + tožbe iz zastavne pravice in zastavne pogodbe)

Answer 49

• v dobri veri: pro herede, pro derelicte, pro suo (zbirni naslov, škatla, kamor so rimski juristi metal vse, česar niso mogl dt drugam) • Nevracij: tukej prau da je opravičljiva posestnikova zmota in da ker domneva (putativni naslov) da je bla prodajna pogodba veljavna, torej priposestvuje • Celz pa men glih obratno: zahteva veljaven titulus (medtem ko Nevracij prau da ni treba, dovolj, da je o opravičljivi zmoti) • dota, darilo, volilo -> ocenitev sporne stvari (litis aestimatio: ocena v pravdi je podobna kupu, dobroverni posestnik ki je plačal afekcijsko vrednost se šteje kot da je stvar kupil) • ni dovolj da mislš, da je dejansko stvar ocenjena, ampak mora tud bit • IV: POGOSTO TA LITIS AESTEMATIO KAJ JE VLOGA V ODLOMKU

Answer 50

Rei vindikavcija (lastninska tožba po slovensko, vrnitveni zahtevek) • sestavine: nominatio iudicis + intentio certa (stricti iuris) + clausula arbitraria + condemnatio • arbitrarna tožba: ne toži se na vrnitev stvari, ampak na njeno vrednost (pretium affectionis), ma pa restitutorno klavzulo Publicijanska tožba: • tožbena formula: nominatio iudicis + fikcija da je priposestvovanje že potekl + intentio + restitutorna klavzula + condemnatio • tožbena formula: fikticijska tožba (v njej se fingira določeno dejstvo, tukaj to, da je stranka že civilni lastnik) + ima restitutorno klavzulo (če se stvar vrne, je postopek zaključen, tožnik je dobil svojo stvar, drugače pa obsojen na subjektivni znesek?) - RAZLIKA Z REI: aktivna legitimacija + dokazno breme (ne rabš bit lastnik, ampak pogoji za priposestvovanje Negatorna tožba: • formula: nominatio iudicis + intentio + restitutorna + condemnatio • ugotavlja se pravno stanje + obseg posega v tožnikovo pravico • zahtevek: odstranitev motečih naprav (recmo pot, akvedukt) + vzpostavljanje prejšnjega stanja + povrnitev nastale škode (najbrž damnum emergens, toliko kolikor je stvar vredna) + povrnt neupravičeno pridobljene plodove • restitutorna: lahko se po sodnikovem zahtevku vzpostavi prvotno stanje in vrne plodove -> s tem se izogne denarnemu zahtevku • če se tožnik boji ponovnega posega lah pros za varščino (cautio de amplius non turbando), kjer toženec obljubi plačat denarni znesek, če bi ponovno vznemirjal PODOBNOSTI: vse tri majo restitutorno, sam publicijanska je fikticijska, vse so stvarnopravne in zato stricti iuris (določeni zahtevki, ekscepcije morjo bit dane noter), publiciana in rei sta na pretium affectionis, negatorna pa na ceu bunch of stuff

Answer 51

PRP 265: glej PPT • dejanska situacija: od Ticija si kupil Sempronijevo zemljišče, pol je pa ratou Ticij Sempronijev dedič in je isto zemljišče prodal in izročil drugemu •pravno vprašanje: kdo ima močnejšo pravico na zemljišču • rešitev: ti, ker tud če Ticij ga zahteva od tebe maš ti replicatio rei venditae et traditae in exceptio doli, pa tud če bi Ticij posedoval bi ti smel prot nemu dt publicijansko -> ker tud če Ticij v času odsvojitve ni bil civilni lastnik, s tem ko je to postal še vedno od tebe nč ne more terjat PRP 272: sirarna • dejanska situacija: nekdo ma sirarno v najemu, ti maš višje ležeče zemljišče, iz sirarne prihaja dim • pravno vprašanje: ali te smem tožit da z imisijam posegaš v mojo lastninsko • rešitev: ja, z actio negatoria ker bi isto šlo če bi jst teb odvajala vodo alpa drobila kamenje, ampak ker maš v najemu so teb odgovorni in uradniki in ti se lah branš, da maš služnost od mesta, da to delaš, lah te pa tožm tud z uti possidetis • obče, sodobno: sam širše • lastnik: uradniki, občina je pravna oseba (najemodajalec9 • najemnik: sirar • škodljive posledice • interdiktom uti possidetis + negatorna tožba tud zoper njega (a lah tud imetnika tožmo, če moti) + cautio de amplius non turbando (CAN’T) • če je A to tok cajta tolerirou, se to lah šteje kot priposestvovanje služnosti • actio conducti, plačilo škodnino, plačvou sm najemnino, nisi zagotovil najemodajalc kršitve pogodbe • danes: ne smeš prenašat določene meje in to brez plačila, rimljan pa reče da morš služnost ustanovit

Answer 52

• pride v potev glede vseh premičnih stvari in vsemu povezanemu z zemljo, možno je vindicirat tud čredo • ne pridejo v poštev svobodne osebe pod oblastjo (tiste zahtevaš z ugotovitveno + interdikta de liberis exhibendis/liberis ducendis + s pretorskim preiskovalnim postopkom), razen če dodaš oblastno razmerje, pol jih pa lah vindiciraš • 254: pasivno legitimiran tudi imetnik (če se brani, pol kaže posestno voljo) • 255: fiktivni posestnik • tud če zgubi posest - če pred liti pa jo pol dobi se ga obsod, če med liti ma med sodbo pa ne pa oprosti + plodovi! • če ti je suženj umrl brez krivde, ti pa si ga poslabšal, se iz RV ne more tožt na škodo, iz lex aquilia pa se lah • dolozno prenehal posedovati • posedovanje prek sina sužnja in sta med sodbo brez krivde odsotna: treba dat rok ali varščino, dau posest vrnjena • stroški: exceptio doli (branjenje sužnja pri noksalni, RV, zgrajena hiša na tujem zemljišču, dota glede parcele varovana ženi, ne velja pa za dečka, ki si ga dal izobrazit) • 256: če te prelisičjo da prot enmu drugmu ko ne poseduje vodš RV in je obsojen lah kljub temu zahtevaš od posestnika • exceptio rei iudicate ne škoduje, če si enkrat prot enmu uperu pa ni mel poseti, zdj jo pa ma • plodovi: ne sam pridobljeni ampak tud uni ko bi jih blo možno pridobit (če je stvar uničena, vse ko bi se lah pridobil do sodbe - nedobroverni po litiskontestaciji - prej - vse ki so nastali (če X v naravi pol v vrednosti) - dobroverni samo vse po litiskontestaciji

Answer 53

načeloma ni odgovoren, ampak je bl prou da se povrne škodo, nastalo zarad zamude, ker bi tadrug lah stvar prodal

Answer 54

posledica: upoštevat treba plodove (otroke) in donose (kar je suženj pridobu) vse do izdaje sodbe, ki odreja vrnitev

Answer 55

• exceptio doli pr stroških je samo za odbitek, ni pa zato, da bi v celoti odbila dolžnikov zahtevek (KDAJ LAHKO ODBIJE CEL ZAHTEVEK: če je bil prevaran + zastavni upnik v celoti z exceptio doli edin v celoti onemogoči vračilo vsaj začasno, ker reče ta stvar je itak pr men za terjatev)

Answer 56

• dolozno se znebiu (uničenje, ni pa prodaja - če je prodaja, greš do vsakokratnega posestnika) + se v pravdo spustiu da bi drugi lah priposestvoval (najdlje lahko traja rimska pravda 18 mesecev, po temu sledi mors litis oz. smrt pravde, če sodnik ne mora do konca prpelat pravde do takrt bo obtožen za kvazidelikt iudex, qui litem suam fecit, odškodninsko odgovoren strankam) • kle je podana analogija med dvema stvarnopravnima tožbama: hereditatis petitio (dediščinska tožba, nekateri viri jo imenujejo tudi generalna vindikacija, civilni dedič zahteva od vsakokratnega posedujočega vse stvari, ki spadajo v dediščino + ugotovitveni zahtevekl, da je lastnik dedič) + rei vindicatio (posebna ali specialna vindikacija: dajatveni zahtevek tukaj za razliko od prej, da se izroči posamezna stvar) • tud prot hereditatis petitio možno dat exceptio doli • če na izpitu dajo namest RV hereditatis petitio, se obnaša na podoben način, ma iste ekscepcije in ne freakat out basically

Answer 57

• srce vsake tožbe je litiskontenstacija (pravdna pogodba, noter v sebi ima neko javnopravno pravilo - odobritev mora dat pretor, česar recmo ni v prodajni pogodbi -> sodnik, stranki, kaj je tožba, ugovori (exceptie), na kaj se bo obsodba glasila -> to se spravi v pisni odpravek, in to je formula) • učinke ima litiskontenstacija vedno podobne, mi bomo mel sam na primeru RV • dejansko stanje v primeru: za hereditatis petitio in/ali RV • primer 1: najprej proba A hereditatis petitio, pa mu ne rata -> pol pa proba z RV sam en del odvzet, ampak ma zdj B prot nemu exceptio rei iudicate (razsodba je bla res iudicata: exceptio že razsojene stvari) • primer 2: najprej RV, pol pa hereditatis petitio -> tole pa je nš primer (40) -> in Ulpijan reče, da bo upoštevan, torej je kul • torej procesni učinki litiskontenstacije: ni možno po tem ko je že razsojena še enkrat o isti ali bistveno podobni zadevi odločat (ubistvu je litiskontenstacija rimska ustreznica pravnomočnosti) -> ne bis in idem (iudicetur), naj se dvakrat o isti stvari ne sodi

Answer 58

• zahtevek iz RV: glavni + dva stranska zahtevka 1) glavni: pretium affectionis, vendar je nevarnost da bo dolžnik pri oceni pretiraval (dve sredstvi: prisega iusiurandum in litem, prisega v pravdi + zgornja meja, ki jo določi pretor, taxatio kot dodatek k tožbeni formuli -> dodaj na proces!!) • iurisiurandi contempta religio satis deu ultorem habet: kriva prisega ima dovolj močnega maščevalca v bogu (3. stoletje) 2) stranski 1: plodovi 3) stranski 2: poškodba, uničenje • protizahtevek ima pa iz stroškov razdelitev razpredelnice: • poškodba ali uničenje: • dobroverni pred liti: ni zahtevka (ker računa kot s svojo stvarjo • dobroverni po liti: naklepno, malomarno poškodovanje • zloverni pred liti: naklep, malomarnost • zloverni po liti: naklep, malomarnost, naključje (to vprašanje sporno) •plodovi: • dobroverni pred liti: po klasičnem pravu ne rab dat nč nazaj (s separacijo dobroverni posestnik dobi plodove) -> Justi pa spremeni, naj plodove ki jih še ma vrne (ampak je lastnik - sam mora jih pa vrnt) • dobroverni po liti: vse ki jih je pridobil in jih še ma jih lah vrne v naravi, drgač se pribije denarni znesek k pretiu affectionis, zanemarjeni - jih ni pobral pa bi jih kot dobri gospodar moral + porabljeni plodovi po liti • zloverni pred liti: enako kokr dobroverni po liti • zloverni po liti: kle pa se še pribije tiste plodove, ki bi jih lah pridobil posestnik (ker krade človeku, ki zna obdelovat) • stroški • dobroverni: nujni jih dobi, koristni dobi, olepševalne ma ius tollendi • zloverni: nujne dobi, koristne pa načeloma ne, ius tollendi (ampak ne šikanozno) • kastriran suženj je šel za med, koristen strošek je bil (evnuhi) • olepševalni pa koristni razlika: možno odvzet, sam ločitev je tista ka loč - to kar lah odvzameš je olepšava • za nujne pa koristne maš exceptio doli če ne povrne, drgač pa mora primer 259: povračilo plodov • dejansko stanje: RV, suženj pa pol umre -> po litiskontenstaciji zloverni vedno odgovarja, dobroverni pa sam iz malomarnosti in naklepa -> ampak kle pred liti umre • pravno vprašanje: zdj suženj je mrtev, a lah sploh se kej kontestira -> ja, plodovi pa koristi (delo se recmo šteje kot plod, otroc) • zarad plodov je pravda torej še vedno smiselna • ladja, ko jo pošlješ na morje, ko se z enmu pravdaš o posesti čez njo (ti si posestnik on lastnik) po litiskontenstaciji: • zdj pa jo pošlješ na morje vmes (ker let pa pol traja pravda in če si obsojen nau sam pretium affectionis, ampak tud plodovi) • plodovi: nek donos, ki je periodičen (civilni donos klele: trgovina, najem) -> torej če je ne pošlješ na morje, potem ti lah rečejo, da si zanemaril donose • fajn torej, da jo pustiš v obratovanju -> ne boš malomarna oseba, razn če ni bil čas plovbe ali neizkušena posadka primer 265: dvakratna prodaja zemljišča • dejanska situacija: od Ticija si kupil Sempronijevo zemljišče, pol je pa ratou Ticij Sempronijev dedič in je isto zemljišče prodal in izročil drugemu •pravno vprašanje: kdo ima močnejšo pravico na zemljišču • rešitev: ti, ker tud če Ticij ga zahteva od tebe maš ti replicatio rei venditae et traditae in exceptio doli, pa tud če bi Ticij posedoval bi ti smel prot nemu dt publicijansko -> ker tud če Ticij v času odsvojitve ni bil civilni lastnik, s tem ko je to postal še vedno od tebe nč ne more terjat • torej: • dvakratna prodaja zemljišča: • prvič ti proda nelastnik: obveznost rimskega prodajalca pri prodajni pogodbi je, da zagotovi kupcu mirno posest, ne da ga napravi za lastnika! -> veljavno lah prodaš stvar tud če nisi nelastnik (če pa te motjo na posesti, pa lah daš prodajalcu kot kupec actio emtpi), tradicija pa je neveljavna, ampak je A zdj dobroverni posestnik (in umiru priposestvuje) • Semrponij umre, rata zdj ticij civilni lastnik -> pride do konvalidacije PP med Ticijem pa A, A bi postal bonitarni lastnik (tradirana res mancipi) • s konvalidacijo zdj A dobi bonitarno lastnino, Ticij pa je goli civilni lastnik • sidenote: zemljišča ne morš ukrast (ne more bit ukradena stvar) • Ticij pa zdj proda in izroči Meviju -> od kje je pa do dejansko oblast na stvari, dve možnosti: posestni konstitut (solo animus: da je A dobu lastnino s tem, da ostane Ticij podnajemnik), alpa je Ticij sam pregnau Aja ven • zdj pa Meviju proda, je dobroverni posestnik, ker ne morš prenest več kokr maš -> ker Ticij ma samo golo lastninsko pravico, bonitarno ma pa že A, ne more bit zdj Mevij bonitarni kej več pa tud ne kr je biu res mancipi s traditio • publicijansko tožbo ma A zoper Mevija -> zato, ker bi v hipotetičnem sporu med Ajem in Ticijem vedno zmagal A, zato zmaga Ticij nad Mevijem, ker je Mecij Ticijev pravni naslednik -> A bi zmagou kle na replicatio (publicijanska - exceptio dominii - replicatio venditae et traditae) • A bi pa lah od Mevija tud zahteval stvar s publicijansko

Answer 59

• 288: če postane nekdo lastnik dela zemljišča, kjer ma tud služnost, se potem služnost ohrani po delih, čeprav po delih ne more biti ustanovljena • 289: služnost med dvema zemljišča s služnostjo neobremenjeno zemljišče ovira izvrševanje služnosti • + če te nosijo na sedežu na nosilnici potem greš, se ne pelješ • actus ne sme vleči kamnov ali nosit sulic, via pa lah • 291: služnosti vodovoda ali zajemanja vode ni mogoče ustanoviti če ni voda iz izvira ali studenca • 292: pravica gonjenja živine je lah v solastnine večih oseb • 294: zasenčenje morš pred gradnjo se dogovorit za služnost, pol ne gre tožt (kvaziposest!) • 296: otroka sužnje ne dobiš v užitek kot plod, lah pa ti je užitek na njem voljen in s tem on + ko užitkar poginule živali nadomešča (ker ne sme drgač, ker se stvar ne sme poslabšat) in ko se skotijo, so njegove, ko pa z njimi nadomesti čredo, pa ratajo lastnikove —> iz prirastka dopolnjevat čredo • 297: užitek obdržiš, če ga daš v zakup + če ga da en zate v zakup + če nekdo izvršuje pri teb užitek (brez da bi vedel) (dobiš tožbo iz poslovodstva brez naročila) • 298: če užitkar stvar poškoduje, ma lastnik lex aquilia • 299: plavbo maš zato, da pluje, pošl jo na morje - kljub temu da se lahko poškoduje (in ne da se tožt na škodo) • 300: gola raba = pravica uporabe brez plodov • 301: familija za rabo šteje oče, osebe pod oblastjo, osvobojenci, gosti in najemnik • 302: raba -> stanovanje, hoja, jahanje + lah neseš stvari z zemljišča za svojo rabo + lah za goste, ampak preferenčno sam na pristavi; rože, zelenjavo, sadje, drva lahko k sebi v mesto odneseš ( X hudo breme ker jih je v izobilju) • 303: raba na gozdu je užitek (ker brez lesa = plodov ni nič) - nimaš nobene koristi če ne smeš sekat in prodajat • 304: pogoj za confessorio je, da maš lastninsko pravico na sosednjem zemljišču - izjema servitus altius non tollendi (gradnja nad določ višino) • 553: Gaju Seju nisi zavezan za pravno napako -> ni služnosti v storitvi (izjema - oneris ferendi)

Answer 60

Lastninska pravica: uporabljati, uživati plodove, razpolagati (pravno in dejansko), posedovati Dedni zakup: trajno uporabljati in uživati, podedljivo in odsvoljivo Užitek: uživati, uporabljati, ne da pa se odsvojiti pravice, samo izvrševanje

Answer 61

a) Da, saj je v korist gospodujočega zemljišča, vključno z gosti - v obsežnejši služnosti pa je vsebovana ožja (in eo, quod plus sit, semper inest et minus) Prvi problem je al maš tud iter, drugi pa ali gre čez lah tud gost ker je korist gos. zemljišča (korist vseh, ki koristijo usluge zemljišča) b) Ne, saj je ustanovljena trajno (vezana je na zemljišče) -> najprej interdikt pol pa confessorna (uspešno uveljavljanje stvarne pravice proti lastniku je delna evikcija; polna je lastnik proti dobrovernega posestnika, kle pa zemljišča ne vzameš, ampak sam delno obremeniš), D ma pa prot Aju actio empti - mogel bi mu zagotovit neomejeno uživanje in uporabo c) Ne (po 553), ker služnost more samo trpeti, ni pozitivnega • če bi se zavezal sam A Cju, ni popolnoma nobenga problema • če pa je ta dogovor iz obligacijskega dogovora v stvarnopravni oz. služnost, pa ni več veljaven, ker ni služnosti v storitvi d) A bi priposestvoval prostost od služnosti po klasiki, po Justiju pa ne bi, bi 10 let

Answer 62

a) v hiši bivati z družino: ja (301: uzuar sme s familijo, užitkar torej tem bolj sme bivat) - a fortiori: tem bolj je dovoljeno za užitek b) oddati zemljišče v zakup: ja (najemnik in zakupnik zanj lah izvršujeta užitek) c) spremeniti stanovanjsko hišo v gostišče: ne, ker kot užitkar ne sme spremeniti substance d) zemljišče / izvrševanje užitka na zemljišču zastaviti: ja, lahko zastavi izvrševanje užitka, ne pa samega zemljišča

Answer 63

kvaziposest

Answer 64

ne, ker je pogoj kvaziposest (negativna služnost, mora opuščat gradnjo) • torej: pozitivna in negativna služnost se pri priposestvovanju čist drgač

Answer 65

• kaj lah delaš z miselnim deležem: brez soglasja solastnikov smeš uporabljat, prodaš in zastavljat! (zastavni upnik ob zapadlosti pridobi miselni delež, kupi nekdo od njega miselni delež in kupec rata eden izmed solastnikov) • kaj pomeni: popolnoma vsaka stvar znotraj je pol pol (skupna lastnina bi bla, da deležev sploh ni, recmo kar majo zakonci) • vendar: ne morš pa na miselnem deležu ustanovit služnosti (ker obremeniš celotno zemljišče in se vsi morjo strinjat) • kdaj rabš soglasje solastnikov: če obremeniš/zastaviš/ravnaš s celo stvaro, razen če nekaj grozi zemljišču • delitev solastnine maš pa pol actio communi dividundo

Answer 66

emfitevta, lastnik, dobroverni posestnik

Answer 67

ko bo užitkar umru bo konc, pr dednemu zakupu bo pa tud naslednik uporablou - lastniku ostane sam gola lastninska (ma samo zakupnino, lah ga proda) • dedni zakupnik lah pa proda pravico do dednega zakupa in nardi cesijo

Answer 68

fiducija: lastninska pravica se dejansko prenese, ni tožbe - JE PREDHODNICA, ni zastavna pravica, vezana je samo na res mancipi!! • fiduciAR sprejme (upnik), fiduciANT pa da (dolžnik) • tko je vedno, tud mandatar -> glej ar pa ant • sestava: mancipacija IIC + sklenita dogovor za remancipacijo -> pactum fiduciae • fiduciarna lastnina: s to stvarjo ne more upnik prosto razpolagat brez odškodnine -> lahko lastnino sicer prenese, ampak je odškodninsko zavezan • če proda fiduciar stvar drugemu po plačilu obveznosti ali pred rokom: • fiduciant nima več nobene pravice na stvari, ma pa pravico do odškodnine od fiduciarja -> actio fiduciae directa za odškodnino, ker ni remancipiral/mancipiral drugemu (ampak un kupec pa ma lepo stvar) • ko pa stvar vrne nazaj fiduciar, ma pa lahko nazaj actio fiduciae contraria iz stroškov + morebitne škode, ki jo je nardila stvar njemu zastavna: lastninska se ne prenese, mas tozbe • razlike torej: fiducija ni akcesorna (ni potrebne obveznosti), fiducija prenese lastnino, Justi ne pozna več fiducije ker se veže na res mancipi • potem se fiducija spet pojav v srednjem veku

Answer 69

• zastavna pravica: stvarnopravna pravica na tuji stvari, da jo lah prodaš in se poplačaš, zavaruješ dolg • zastavna pogodba: obligacijskopravni dogovor na podlagi katerga obstaja ta dolg - realen kontrakt: nastane s prepustitvijo stvari, zato: - ne nastaneta vedno istočasno: pr ročni zastavi nastaneta sočasno, pr pogodbeni pa preide v posest kasneje in s tem nastane pogodba kasneje kot brezoblični dogovor

Answer 70

A je Bju prepustil lastninsko pravico, tako da je B postal lastnik -> vse kar lah pozneje nardi je actio fiduciae pozneje v razvoju

Answer 71

a) A je zastavitelj, B je zastavni upnik, C je pa dolžnik, k Dju pa pobegne B je smel uperit predložitveno tožbo, potem pa dat actio pigneraticia in rem (ni contraria ali directa, ker je tm relativno razmerje, klele ni pogodbenega razmerja) lah je pa tud interdikt utrubi b) najemnina je civilni plod prvotno: konja ne sme niti prodat, uporabljat, ništa razen to, da od zastavitelja odteguje posest pozneje: lah dodaš dogovor pactum antichreticum, torej da se plodovi odštevajo od glavnice ((oz obresti če so zmenjene)) (v srednjem veku ko so prepovedal obresti so obhajal s temu da so pridobival plodove poleg glavnice) če pa nič ni dogovorjeno: je pa tiha antihreza, bila je neobrestovana terjatev in pol se sam pridobivajo plodovi v višini zakonskih obresti c) Konja morš obdržat -> vendar pozneje se lah poplačaš s tem, da če si trikrat pozval na plačanje lahko vseeno prodaš (prodaje ne prepreči ampak jo zakasni) d) lex comissoria je tukaj -> ni dopusten naprej od Konstantina (klasična je 27 do 235/300), tkoda v klasični dobi je dopusten, pol šele ni Konstantin to prepove: oderuštvo, naj bi prva uveljavljala krščanske vrednostne smernice še dans je lex comissoria živa (132. člen SPZ) -> na solucijsko fazo edin se ne razširja več e) ni nastala zastavna pravica, je pa zastavna pogodba, sme B prot nemu uveljavljat s kontrarn

Answer 72

C je priviligirani upnik, tkoda je prvi, pol je A, pol pa za Cja ostane 100HS in ma še 100HS za izterjat od Ticija preko osebnega jamstva na poplačilu, v tem oprimeru tožba iz prodajne • večkratna zastava • privilegirana zastavna pravica: privilegiranci znotraj ranga zastavnih upnikov

Answer 73

ne, velja tudi če listine ni. jo pa ponavadi dokazuješ z listino

Answer 74

ne sam s trenutkom izročitve -> če nekomu zamešaš stvar ko izročiš, dogovoriš se pa recmo za zlato, obvelja zlato, če pa si kazal na bron in trdil da je zlato pa se šteje bron za zastavljen (ampak bo iz tega prevara + actio pigneraticia)

Answer 75

pripeljano za dalj časa, tud če kej odneseš bo lastnikovo • če najemnik krši: tiha zastavna + actio locati (iz najemnine) + interdictum de migrando (318) • interdictum de migrando: redko se uporablja ko ga nadomesti ekstraordinarni postopek, velja pa za tvoje stvari ki jih nisi pripeljal oz. kjer si plačal najemnino + zadeve ki jih je mel na posodo, v najem, shrambi

Answer 76

konkubine, rejencev, sužnjev, nezakonskih otrok, stvari za vsakdanjo rabo, obleke + zadeve ki jih dolžnik ni imel v času postavitve zastave

Answer 77

ma upnik analogno zastavno, tud če rata pol lastnik + če je tuja stvar ali pa je blo goljufivo maš actio pigneraticio contrario

Answer 78

tatvina + predložitvena + kontrarna -> on se odzove z ugovorom vrnitve -> ti nazaj daš exceptio doli

Answer 79

ja ampak ti bo moral upnik povrnit stroške

Answer 80

posojilo za ohranitev zastavljene stvari od drugih in od upnika, podobno tud če je dolgovana najemnina in se jo izpolni, fiskus

Answer 81

ne, užitek pa ja

Answer 82

• ustanovitev hipoteke: al s pogodbo/temelj pravnega posla (brezoblični dogovor), al na temelju pravne norme al pa sodne odločbe • je lahko ad probationem in ne ad valorem (torej pogodba, pisna oblika za dokazovanje, ne veljavnost) • nevarna oblika, neprijazna do pravnega prometa • posebnost: kdaj ratajo priče ad valorem pr ZZ -> 1563 tridentinski koncilj da ni skrivnih porok (v rimski dobi so ble pr ZZ priče fakultativne)

Answer 83

primer 310 • zastavna je veljavna, bil je pozlačen bron • bo imel to pravico, ker je nastala veljavna zastavna pravica -> problem pa bo, ker nau tok vreden -> torej je oškodovan za vrednost, ki bi jo dobil za zlato, če ne bi bila bron • zmota je bila v kvaliteti, ne snovi (ker pr snovi ne bi bla veljavna) • kontrarna tožba iz zastavne: zahtevek je zastavi mi primerno stvar ali če ne boš sledil restitutorni boš pa plačal interes

Answer 84

• concursus ali stečaj • prva situacija: par condicio creditorum (načelo obravnavanja upnikov istega razreda v stečajnem postopku) • najboljša situacija: kavzalni pravni posel, kjer ohraniš in lah vindiciraš -> naslednji zastavni -> zadnji so pa ostali upniki • problemi s stečajem: najprej se poplača stečajnega upravitelja, sodne stroške + velikrat zapravjo že prej premoženje da se ne bi razdelil • druga situacija: zastavna pravica na zemljišču -> prednostna poplačilna pravica zastavnega upnika pred drugimi upniki iz zastavne mase • zastavnega upnika prehiti lastnik, nega pa sodnik in sodišče

Answer 85

• predmet zastavne pravice: vse kar lah prodaš, telesne in netelesne stvari • problem je biu, da je bila zastavljena ‘hiša’ -> ampak v resnici je bilo zastavljeno zemljišče, ker superficies solo cedit, zato je zemljišče zastavno obremenjeno • zdj B ma actio hypothecaria in rem (tukaj se isto obnaša kot rei vindicatio), prot nemu ma pa C exceptio doli za stroške

Answer 86

dobiš analogno tožbo zoper najemnike (more bit analogna, ker ni stranka najemnega) -> actio locati utilis, če ne vrne presežka ma pa A actio pignaraticia directa

Answer 87

primer 321 • splošna zastava ne vključuje: konkubine, rejencev, sužnjev, nezakonskih otrok, stvari za vsakdanjo rabo, obleke + zadeve ki jih dolžnik ni imel v času postavitve zastave • splošna zastava: zastaviš vse kar imaš in boš imel (danes ni več mogoče, ker je danes posamezna stvar) -> vse razen osebnih stvari in osebno čustveno vrednost • v rimu je konkubina ne le samo priležnica, ampak tudi zunajzakonska skupnost -> nadomestek za veljavno zakonsko zvezo, če recimo niso bli enakega stanu (patricij in plebejka)

Answer 88

zakupodajalec 2 možnosti • neplačanje zakupnine: A do Bja zarad zakupnine mora plačat po tožbi actio locati • tiho zastavljeni pa so tud plodovi, hypothecaria in rem (prepustitev plodov in inventarja) • zakaj ne tožš iz pogodbenega razmerja: ker je nevarnost, da ti bo z actio locati padel v stečaj

Answer 89

a) Pojasnite, ali gre za civilno ali honorarno; naturalno; togo ali gibko obveznost; obveznost, pri kateri je predmet individualno ali po vrsti določena stvar. Ali je vsebina obveznosti certum ali incertum? Pri posojilni: Gre za civilno tožbo, civilna (je iztožljiva), toga (stricti iuris: ena stranka sam zavezana, druga sam upravičena + actio certae creditore pecuniae je stricti iuris), genus (denar), vsebina je certum (določen, 50HS) Pri dogovoru: brezoblično, goli pakt zato ni iztožljiv (ker gre za kontrakt stricti iuris, ne morš ustanovit zraven ob pogodbi tkoj z navadnim paktom ali z brezobličnim, ampak bi se rable z obrestno stipulacijo oz. usurarum), ampak je naturalno zavezan • PRI URI: A je posojilodajalec ali creditor, B je posojilojemalec ali debitor • kako vidš, a je obveznost civilna: poglej v tožbeno formulo in če vidiš oporpet kot glagol v njej, potem je obligacija civilnopravna v 95% (pazi na to, da če so notr indici za pretorskopravno, recmo če je not fikticijska klavzula - če je pa ni, pa si z oportet lah tko pretty sure) • tipičen predmet obveznosti incertum: toliko, kot boš imel v blagajni tistega dne b) Pojasnite za katere obveznosti glede na izvor gre. Gre za realni kontrakt (mutuum), postane pogodba na podlagi soglasja strank, realen ker nastane s tem da creditor preda lastnino na posojilom debitorju c) S katerim izmed glagolov »dare«, »facere« ali »praestare« bi lahko opisali gornjo ob- veznost? Dare (dati, se prenese LP) (izven tega maš facere (storiti), praestare (zagotoviti)) - obligacija z dare: obligatio dandi - pazi: obveznost recmo prodajalca je obligatio faciendi (mora prodajalec samo v rimu omogočat nemoteno posest, ne rab LP prenest, redno bo facere in praestare, lah se pa tud nekej poglej nujno kaj izključ in je pol sam en glagol) d) Pojasnite, s katero tožbo je A lahko iztožil glavnico in s katero obresti. Glavnico: actio certae creditae pecuniae (predmet je denarni znesek) obresti: ne more iztožit, lahko pa uporabi exceptio pacti conventi (ugovor sklenjenega dogovora) e) Ker B drugega maja ni mogel poravnati celotnega dolga, je ponudil A-ju zgolj 30 HS. Ali jih je bil A dolžan sprejeti? Da, ker je delna denarna izpolnitev in jo je dolžan sprejeti - če delno izpolni denar, se zmanjša višina zamudnih obresti v upnikovo škodo f) B-ju so konec aprila tatovi odnesli ves denar, ki ga je imel v blagajni. Ali je to kako vplivalo na njegovo obveznost do A-ja? • Generična stvar - trpi dolžnik, denarni znesek je še vedno dolgovan + naključje trpi lastnik • obveznost trpi naprej g) Ker B ni mogel izpolniti obveznosti, je A-ju 2. maja namesto tega ponudil vazo, ki je vredna 50 HS. Ali je moral A vazo sprejeti? Ni je moral, jo je pa lahko, če se strinja (datio in solutum, ne alternativna) • razlika med facultas alternativa in datio in solutum: pri facultas alternativa je že vnaprej predvideno, da lahko dolžnik izpolni drugo stvar, če se al dogovorita pogodbenika, al to dopušča običajno pravo alpa dopušča zakon (trije viri fakultativne obveznosti!!), torej ščiti bl dolžnika • alternativna, fakultativna, datio in solutum so vsi različni pojmi (alternativni se obljub eno ali drugo, fakultativna se obljubi eno drugo pa dolžnik sme ponudit in jo upnik mora sprejet, datio in solutum pa je tko da lah ponud dolžnik, upnik pa ne rab sprejet) h) A in B sta se 2. maja dogovorila, da A B-ja ne bo terjal do 1. oktobra. A se je nato premislil in B-ja terjal že 1. avgusta. Kaj naj stori B? • A in B sta sklenila dilatoren pactum de non petendo (odlaga izpolnitev, pri peremptoren pa na ravni pretorskega ne pa civilnega obveznost ugasne) • B lahko uveljavlja exceptio pacti de non petendo (dilatorni ugovor), more ga sodnik vključit v tožbeno formulo (exceptio pacti de non petendo -> tak ugovor je seveda časovno omejen, tj. do novega roka) Ugovor, ki je časovno omejen, je dilatorni ugovor, peremptorne bi ble trajne • danes obstaja pa tudi institut, ki se mu reče moratorij (danes: da ti banka odmakne izpolnitev kredita, vzameš moratorij + v preteklosti: oblast je v kriznih časih včasih vsem naložila moratorij za 5 let in prepovedala upnikom, da terjajo) i) Ker B A-ju ni pravočasno vrnil posojila, A ni mogel plačati najemnine C-ju. Zaradi za- mude, ki je nastala pri vračilu posojila, je v A-jevo breme zapadla tudi pogodbena kazen v C-jevo korist. Ali je smel A od B-ja terjati poleg zneska posojila tudi zapadlo pogod- beno kazen? Pojasnite. Odvisno najprej, al je B bil kriv za zamudo, če je mel rok in dobu opomin - potem se lah terja • če je dolgovan denarni znesek, začnejo teči zamudne obresti • obveznost postane trajna: trpel bo tudi tudi naključno uničenje individualno dolgovanega predmeta obveznosti (torej tud species!) + v drugih primerih pr škodi trpi odškodnino • če je bila dolgovana plodonosna stvar mora dolžnik izročit plodove v času zamude - JA, JE: priseč si moral na interes, da si mel novce vrnjene, ampak šteje

Answer 90

a) Da, saj sta bla obadva obljubljena (če eden umre, je treba dati, tistega ki je ostal) b) Ni upravičen do njega, saj načeloma lahko terja sam tisto, kar je dolgovano, zamenja pa lah sam dolžnik, ker je individualno določen predmet postane prost

Answer 91

a) pogodba ni sklenjena, razen če z varuhom (Wurzelmangel: zmota že v korenini) b) začetna objektivna nemožnost c) zmota o predmetu - bistvena opravičljiva dejanska zmota, pogodba ni bila sklenjena d) zamuda dolžnika (mora debitoris) - odškodninski zahtevki s strani upnika (škoda, obresti, trpi naključno uničenje, plodovi) e) zamuda po dolžnikovi krivdi (mora creditoris), nobenih odškodninskih zahtevkov - konja se al more shrant alpa izpolnit na nekem javnem kraju • pogodbene obresti tečejo dalje: depositio se potem gre, položi se predmet na javnem kraju in preneha se tek obveznosti • rimska koncepcija dolžnikove in upnikove zamude je subjektivna, danes pa objektivna: • RP: če je upravičen razlog, je kul (odsotnost po državnih poslih, torej vojska) - danes: objektivna odgovornost (ni opravičljivega razloga, čist vseen je banki) f) uničenje iz hude malomarnosti, odgovarja (naknadna objektivna zakrivljena nezmožnost izpolnitve) g) naključno uničenje, lažja malomarnost (culpa levis) alpa višja sila - načeloma nezakrivljena, ampak lah tud najdeš krivdo h) stvarna napaka i) pravna napaka + še ena stvar: neizpolnitev (fiksni PP) - razlika med zamudo in neizpolnitvijo: pr zamudi se bo pol izpolnil, pr teh fiksnih pa so omejeni na določen trenutek oz. rok, ker se ne more pol izpolnit naknadno (recmo poročna torta)

Answer 92

a) omejevanje terjanja, socialna varnost b) omejevanje višine odškodnine

Answer 93

pravni posel, ki nastane s soglasjem vsaj dveh ali več pogodbenih strank -> znotraj njih pa maš kontrakte in pakte) • kontrakt je samostojno iztožljiv, pakt pa praviloma nima samostojne tožbe (pactum adiectum pa so načeloma iztožljivi s kontraktom iz pogodbe - recmo pigneraticia directa se iztož) - po pacta praetoria in pacta legitima pa dejansko postanejo splošno iztožljivi

Answer 94

• brezobličnega dogovora ne morš iztožit, isto pakta ne morš iztožit, lah pa daš ugovor sklenjenega posla (gol dogovor ne ustvarja obveznosti) • posledično je vprašljivo, ali je logika pogodbene avtonomije izpeljana dejansko v rimski družbi: ker je samo po sebi zaprt sistem akcij • vendar: moramo pa upoštevat, da vsako pogodbo lah oviješ v stipulacijo (sicer trije glagoli, ampak lah pa vsebino urediš) • torej: če delaš novo pogodbo, potem kamot oviješ v stipulacijo, tkoda tehnično gledano je bila pogodbena svoboda • v srednjem veku ko pa berejo te besede (goli dogovor ne vzpostavlja tožbe): a to pomen da tisti, ki se je brezoblično zavezal, ne more bit tožen, da izpolni -> zato napišejo v Liber Extra ‘tudi gole pakte je treba spoštovati’ oz. pacta sunt servande (od tukaj torej pride, iz kanonskega prava, ta rek v resnici ni rimska logika, tam je da gol dogovor ustvarja le ugovor, ne obveznost) • lahko pride pri sklenitvi pogodbe do tega, da se pogodba sploh ne sklene • če pride do tega, da pogodba sploh ni bila sklenjena, potem nimaš nobenih pogodbenih zahtevkov, imaš pa stvarnopravne in obogatitvene

Answer 95

• species perit ei curat debetur: dolžnik tukaj ne bo trpel, razen če je zamujal (naključno uničenje speciesa bo zdaj nosil tudi on) ali pa si naklepno uničil/ubil (naknadna objektivna zakrivljena nezmožnost izpolnitve) • zamuda nastopi pri uročenih (z rokom) obveznostih s potekom roka, brez roka pa se dolžnika opomni

Answer 96

• dogovor za malomarnost je dispozitivno pravo (stopnjo skrbnosti pr shranjevalni pogodbi se smeš dogovorit: ker shranjevalec shranjuje neodplačno, je sam za hudo malomarnost pa naklep, sme se pa dodat to, da se odgovarja tud za lažjo • contractus contrahentibus lex esto: določila pogodbe so za pogodbenika zakon

Answer 97

• korist: tista ki ima večjo korist, odgovarja strožje kot tista, ki je nima (tud za lahko malomarnost) • culpa lata dolo proxima est: huda malomarnost je podobna naklepu

Answer 98

• posodbena pogodba, korist ima on • ker maš tok koristi, boš po klasičnem pravu odgovarjal tudi za custodia (varovanje, varuješ tudi za tatvino: je naključje, ampak je malo drugačno naključje, ker do neke mere lahko predvidiš) • v določenih primerih pa je lah odgovoren tud za višjo silo (recimo zaupan ti je pribor, pol ga pa vleče na ladjo), če je bila posredi tvoja krivda, nasproti s pogodbo (potem je prišlo do višje sile in po • kdaj odgovarja dolžnik za naključno uničenje: zamuda + casus mixtus tukaj

Answer 99

ravnanje kot dober družinski oče

Answer 100

culpa in concreto + diligentiam quam in suis: skrbnost v laztnih zadevah presoja se tvoje siceršnje ravnanje (če si v lastnih stvareh manj skrben, kot povprečni oče, potem ravnaš dovolj skrbno, če ravnaš isto šlampasto kot doma)

Answer 101

če B zamuja, potem A lahko uveljavlja proti Bju še tiste zneske zaradi zapadle pogodbene kazni v razmerju do tretjega • kolikor je stvar vredna + zahtevki tretjih oseb, če priseže -> dolžnik pri bonae fidei je torej izpostavljen tudi interesu (po vestnosti in poštenju) • stricti iuris pa interesa ni! • zato Justi omeji višino odškodninskih zahtevkov in interesov v bonae fides, zato da veš, kaj pričakuješ, na duplum leta 531 razlaga v učbeniku tega primera (532)

Answer 102

kot je bla v trenutku ko si poroka sprejel

Answer 103

ni neveljavna - torej je veljavna lol

Answer 104

shranjevalna in posodbena pogodba naročilo varuštvo poslovodstvo brez naročila

Answer 105

tud po tem ko je osvobojen, odsvojen ali je umrl, edino kar lastnik ne more terjat je kondikcija iz tatvine če sužnja pri pridobitvi nazaj odsvoji ali osvobodi

Answer 106

načeloma samo za naklep

Answer 107

0) prvotno: RP odklonilno do obstoja, ker je bila terjatev vezana na osebo 1) prva faza: delegatio nominis, uporabi se novacijska stipulacija, z njo se zamenja oseba upnika (glej novacijo) -> aktivna delegacija • kako se je izvršila: stari upnik je naročil novemu, naj dolžnika vpraša, ali mu obljubi dati isto, kot dolguje staremu (recimo istih tisoč), dolžnik pa pritrdilno odgovori -> ker je novacijska stipulacija oz. prenovitvena ukinja staro obveznost • pomnakljivosti: dolžnik se more nujno strinjat (če se ne, ne velja) + z novacijo ugasnejo vse akcesorne pravice 2) mandatum in rem suam: mandat oz. naročilo v lastni zadevi • izkoristijo institut pravnega pooblašščenca -> upnik pooblasti tretjo osebo, da izterja njegovo terjatev v postopku, tisto, kar izterja, lahko obdrži zase • pomankljivosti: mandat je možno enostransko preklicat, s smrtjo preneha, dolžnik je medtem še vedno smel izpolniti obveznost svojemu upniku, ki pa mu lah dolg tud odputsti 3) Analogne tožbe (po reskriptu Anotonina Pija) • reskript omogoči kupcu dediščine, da dobi analogno tožbo za dediščinske terjatve (ta torej ni več pri prodajalcu, ampak re h kupcu, če prodajalc proba terjat bo dobu exceptio doli) -> tretjemu ne morjo dat upniške, omogočijo pa mu analogno • razlika s prejšnjima: pridobitelj/kupec dediščine zdaj lahko terja brez sodelovanja dolžnika v svojem imenu in zase -> ko je enkrat dolžnik obveščen o prenosu, se mora z njim strinjat (denuntiatio) • na koga vse se razšir: kupec dediščine, posamezne terjatve, terjatev odstopljena za doto, odstopljena voljena terjatev, terjatev odstopljena namesto plačila, Justi da tudi tistemu, ki mu je terjatev podarjena 4) Pozno v pravnem razvoju: Dejanski odstop same tožbe • prevzemnik lahko izterja neposredno brez sodelovanja dolžnika ali cedenta, ohranijo se akcesorne

Answer 108

a) • ne vemo, kera pogodba je - ne vemo, kaj je kavza stipulacije, A je stipulator in upnik, C je pa promisor • terjati sme samo A, saj je B sprejemni pomočnik (solutionis causa adiectus), ustanavljen s stipulacijo, ki je upravičen veljavno sprejeti izpolnitev, ni pa bil upravičen terjati • C torej sme izpolni A in B in enemu ali drugemu bo veljavno • B ne sme prenoviti (primer 425) -> zakaj ne, ker prisežni dolžnik ne sme akceptilirat dolga b) Načeloma ja, sme (ni osebna terjatev, alpa če izhaja iz narave posla) • kako pa dolžnik tretjemu prepreči izpolnitev obveznosti: samo tako, da izpolni prvi c) • C je Aja smel terjati takoj s tožbo actio certae creditae pecuniae z zamudo po opominu (dolgovanje brez roka je dolgovanje takoj) • dokaz izpolnitve v obliki potrdila je pobotnica (apocha), lahko pa se mu tudi vrni zadolžnica (chirographum) poleg pobotnice (izpodbojna domneva izpolnitve obveznosti)

Answer 109

a) • A je bil promisor, B stipulator, brezoblično sta zmenjena pactum de non petendo, D je bil pa porok (vse tri oblike poroštva bi lah ble, ker je bla stipulacija: sponsio fidei, promissio, fideiusio) • (za razvoj glej 1. nalogo) • ni šlo za cesijo, ampak za aktivno delegacijo (najbl vidno, ker sodeluje dolžnik, če ne bisodeloval bi lah govoril o cesiji) • v resnici je potrebno soglasje dolžnika pr mandatu, ker v litiskontenstaciji dejansko stopi mandatar v razmerje z njim b) ne (novacija: ugasne) c) Ne bo, ker je stara obveznost ugasnila in z njo tudi ugovori (medtem ko pr cesiji pa se položaj odstopljenega dolžnika ne sme poslabšat in ne bi šlo) d) Ne bo ga mogel, ker je poroštvo ugasnilo (424) če bi pa stari upnik terjal, pa bi mel iz stipulacije ACCp

Answer 110

a) Cesija (razpolagalni pravni posel) s pravno podlago prodajne pogodbe (cessia voluntaria), A je cedent oz. odstopnik, B je cesionar oz. prevzemnik: tisti, na katerega pride, C pa debitor cessus: odstopljeni dolžnik • A bi od Cja lah terjal z actio venditi • cesija je brezoblični razpolagalni PP, medtem ko je prodajna pogodba klele pol bla zavezovalni PP! (sestra dvojčica tradicije) -> tale je cessio voluntaria (drgač maš pa še necessaria in pa legis) b) Ne, lahko jo je prodal tudi brez vedenja -> izjeme so sam situacije, kjer se terjatve ne sme dat drugim (strogo osebna, o njej že teče pravda, terjatev, za katero se je dolžnik z upnikom dogovoril, da je ne odstopi (pactum de non cedendo), nedopusten odstop, ki bi lahko poslabšal dolžnikov položaj in družbeno vplivnejši osebi) c) Lahko je terjal tudi to, ga tožil z actio hypothecaria in rem, ker ni plačevit, ker se akcesorne pravice prenesejo d) Ne, ker jamči sam, da terjatev obstaja, ne pa da je plačevit (drgač bi blo poroštvo) e) Pred lex Anastasiana 70, po njej pa 50 (+ obresti)

Answer 111

če postane dolžnik prost, dolg ostane ampak je naturalen, če pa se obveznost novira, pa se poroka osvobodi ali ipso iure ali ope exceptionis

Answer 112

nastaneta dve obv

Answer 113

če nobena od strank še ni izpolnila

Answer 114

ne odgovarja za plačevitost, odgovarja za obstoj terjatve -> določen znesekodgovarja prodajalec za določen znesek, če pa nedoločen znesek in ne dolguje ničesar odgovarja prodajalec za kupčev interes -> kupcu se odstopi tudi zasledovanje zastavne pravice

Answer 115

• dedujejo se lahko dolgovi: ne dedujejo se samo tiste, ki so strogo osebne in pasivno nepodedljive • katere obveznosti v RP so nepodedljive: mandat (strogo osebno), družba, deliktne obveznosti (pasivno nepodedljive, aktivno pa podedljive - če oškodovanec umre, dobi dedič terjatev, razen pri injuriji ki je strogo osebna, če pa dolžnik umre, pa se deliktne tožbe ne dedujejo, samo une stvarnopravne/predložitvene)

Answer 116

• pogoji za pobot: • zahteva Justijevega prava je, da so enake vrste, ker je načelo primarnosti naturalne restitucije (naj se vzpostavi stanje, kot je bilo pred škodnim dogodkom), zahteva klasičnega pa to ni, zarad tega ker je itak omnis condemnatio pecuniaria est (in se tkoaltko preračuna) • dospelost • medsebojnost (odstopljeni dolžnik zme proti cesionarju pobotat terjatve zoper cedenta + solidarni dolžnik + porok, ki sme uveljavljat terjatve glavnega dolžnika proti upnika tud zase) • likvidnost (če se ne da pobotat, potem pa se boriš na samostojni pravdi, ne znotraj te) • ideja pobota: preprečujmo spore, izpolnjevanje, ideja je ekonomiziranje postopka • do njega lah pride ne glede na voljo strank, na voljo ene stranke in na voljo obeh • ne glede na voljo: pri bonae fides pride do pobota strank samo od sebe, Justi • enostransko: pobotna izjava • obe stranki: pactum de compensando

Answer 117

• v primeru upnikove zamude je problem, ker tečejo pogodbene obresti -> preneha se, če se predmet obveznosti položi na javnem kraju, ki se izenačuje z izpolnitvijo

Answer 118

• ali se mora z odpustom dolga dolžnik strinjat: ja (ni darila brez strinjanja obdarjenca, ker je tud darilo pogodba in zanjo rabš konsenz, odpust dolga pa je tud pogodba in preneha po volji obeh strank) • oblični odpust: acceptilatio • brezoblični odpust dolga: pactum de non petendo (peremptoren), peremptoren lah potem tud razklenemo in se terja nazaj, medtem ko dilatoren je za omejen čas, akceptilacija pa je trajno in je ne morš preklicat

Answer 119

• vzajemno popuščanje + spor -> nastaja obveznost v novi višini • upnik še vedno lah terja novo obveznost, vendar ma dolžnik exceptio transacti negotii (ugovor poravnanega posla) • po Justiju pa je samostojno iztožljiva z actio vnfjenve ker postane inominatni kontrakt

Answer 120

• konsenzualni kontrakti pod pogojem, da nobena od strank še ni začela izpolnjevat svojih obveznosti

Answer 121

• možno doseč v postopku ali na predlog(?) • dve predpostavki • delegacija: predhodnica cesije (aktivna) in odstopa dolga (pasivna) • pomen novacije: • zakaj bi hotl spremembo iz gibke v togo obveznost -> ker bonae fidei ne veš kok je • 439: usoga osebnih ugovorov v primeru prenovitve • Ticij: daje darilo (delegat, boš predal obveznost izpolniti) • jaz: delegant • novi upnik: delegatar (ki je moj upnik in mu hočeš dat izpolnitev darila) • med Ticijem in delegatarjem je nova stipulacija • med Ticijem in delegantom (staremu upniku) je obstajal beneficium competantae (ne smeš izterjat vsega, ampak sam tolk, da mu ostane za preživetje: to pa ni v vseh razmerjih v RP) • med prvima dvema je bla stipulacija z darilno kavzo causa donandi, med novima dvema pa očitno ni bila taka, da bi se nanjo prijela beneficium competentae (na to se je lah sklicvou darilni namen, vojaki, bližnja familija, intimen odnos)

Answer 122

(506): s tem se ekonomska vrednost cesije izniči • s tem pridemo do favor debitoris: bolj močno kot v postklasično dobo gremo, več ma dolžnik koristi (obrestne mere tonejo, odškodnina se samo do vrha omeji, lex anastasiana) -> odzadje je najverjtneje bla gospodarska kriza

Answer 123

• formalna: Papinijan, Digeste, 4. knjiga 3. naslov 19. fragment, responzna literatura • kako veš da je visok klasik: od Hadrijana naprej (od 130 do 230) • vsebinsko: • dejansko stanje: maš upnika, dolžnika in pa poroka, dolžnik in porok odgovarjata za neko žival, porok pa žival naklepno ubije • pravno vprašanje: s katero tožbo je zdaj potrebno tožiti obveznost? • fidejusijska obveznost, Papinijanov čas tkoda smo v visoki klasiki • problem: dolžnik ni izgubil po krivdi, stvar pa je bla in specie, tkoda je blo naključna izguba predmeta objektivna naknadna nezakrivljena možnost -> porok pa odgovarja akcesorno in če ugasne dolg ugasne tud pravica ga tožt, je blo namerno, subjektivno krivdno dejanje • kaj sme uporabit upnik: • zato je actio doli, s katero se bo tožl direktno poroka -> prvi in zadnji primer ki ga bomo mel z actio doli, ker je subsidiarna (pogoji: subsidiarnost, dolus obtoženca, premoženjska škoda upnika) • najprej lahko razmišljamo v smeri akvilijskega zakona: ne, ker pred izročitvijo kupljene krave ne rataš lastnik, glavni dolžnik pa bi od poroka lah terjal, ampak ne bi mogu dokazat škode, ker se s tem škodnim dogodkom njegov položaj ne spremeni (itak bi mogu dat kravo) • kaj pa če je krava genus? -> potem glavni dolžnik še vedno dolguje, porok pa tudi ni prišel iz zaveze, ker genus ne more bit uničen • kaj pa če ubije kravo po dolžnikovi zamudi? -> pol bo tud nosu odgovornost za uničenje “krava je določena. ime ima. in zdaj je ubita. pravno gledano uničena. torej jo je ubil.”

Answer 124

a) • mandant naročil mandatarju, naj zanj sprejme poroštvo, ta pa se potem z adpromisijo zaveže kot porok fidejusijsko (akcesorno) -> z akcesorno, ampak na mandat (to je notranje razmerje) • izven tega dejansko stanje: • A je porok/fidejusor (fidejusijsko, oblična oblika s stipulacijo, ker rabš nek premislek če to hočeš) in mandatar • B je glavni dolžnik (debitor, če je poroštvo vedno specificirej da je en glavni dolžnik), promisor iz stpulacije, in pa mandant • C je upnik/stipulator, ki izsiljuje Bja (prot Bju ma actio certae creditae pecuniae, tožba iz fidejusije je pa isto actio certae creditae pecuniae, ker se ustanovi s stipulacijo fidejusijsko poroštvo) b) • klasično pravo: da (ni subsidiarnosti poroštva, ampak sta solidarno zavezana, je porok v bistvu solidarni sodolžnik, ki lahko veljavno v celoti izpolne) • Justijevo: ne (uveljavlja lahko beneficium excussionis oz. ordinis ali pravna dobrota vrstnega reda, ker velja sbsidiarnost poroštva) c) • smel je exceptio quod metus causa, ker je kot porok dobu vse dolžnikove ugovore • zakaj to obstaja: ker bi blo nefer da ni uveljavljal quod metus causa d) • s tožbo iz mandata (actio mandati contraria: ker od mandata mandatar ne sme trpet stroškov ali škode v dobri veri -> bonae fidei tožba, tkoda bi se tud neterjanje ugovora, če zanj ne bi vedel, bi padla), čeb bla pa pravna dobrota v Justiju pa dobi še ACCP • drugače pa se najbrž tudi sme z beneficium cedendarum actionum (pravna dobrota odstopanja tožb)

Answer 125

a) • dejansko stanje: A je prodal Bju voz, kupnino pa je kreditiral, torej jo je vzel na kredit, po enem cajtu mora plačat obveznost iz prodajalne pogodbe, ki je konsenzualni kontrakt • A je upnik in prodajalec, B pa je kupec in dolžnik • za to posojilo se zdaj zaveže Bjev vesoljni sodružbenik C: na točno določen dan (rok) bo plačal, če tega ne bo storil B -> C je torej porok, ni pa stipulacijski, zato ostane če je bankir, mandatar ni, tkoda je konstituent iz constitutum debiti alieni (stranka konstituta, A je konstitor) • A ma do Cja tožo actio de pecuniae constituta • constitutum debiti proprii VS constitutum debiti alieni (alieni je naš, proprii je pa za lasten dolg, kar pa ni nč drucga kokr pripoznava dolga) • kaj sta sklenila: constitutum debiti alieni (brezoblična konstituentova obljuba, da bo v določenem času obljubil tujo (denarno) obveznost -> Justi ga vid kot poroštvo b) regres je vprašanje pravic med njima: zakaj je človek stopu v poroštvo • med njima je vesoljna družba: dve ali več oseb skupaj združijo kapital in delo, da dosežejo določen gospodarski cilj, pr vesoljni združita osebi vse njuno premoženje in nastane solastnina, zlo osebna družba, so kokr bratje sodružbeniki med sabo po rimu -> Bju je stopil ob stran, ker krije posel človeku, s katerim je povezan v vsem • tožbe iz družbe: actio pro socio (+ actio communi dividundo, ampak ona ukinja sam solastnino, medtem ko pro socio poskuša doseč izravnavo medsebojnih razmerij družbenikov) • po Justinijanovem pravu bi dobu lah terjatev od Aja prot Bju z beneficium cedendarum actionum (pravna dobrota odstopljene terjatve -> actio venditi dobi, s tem da nardijo fikcijo, da je C kupu s plačilom dolga Ajevo terjatev1!!) kera je bolj: obe gibki, ampak actio pro socio ukinja družbo + pri actio pro socio ker je tožba iz družbe, ker je tvoj družbenik potem ti pripada pravna dobrota beneficium competentiae (dobrota življenjskega minimuma), kot prodajalec pa te dobrote nima beneficium competentiae ni za vsa razmerja, ampak sam za kšna

Answer 126

a) • A: kapitan ladje + posojilojemalec • B: posojilodajalec • C: ladjar • kako odgovarjajo: • do kapitana ma B ACCP, najprej (če ni uspešen) • do ladjarja ma pa C actio exercitoria (odgovarja dodatno, adjekticijsko) • ladjar odgovarja adjekticijsko za vse, kar kapitan opravlja v poslih povezanih z ladjo, kle pa je bla obnova nujna b) • do Aja ma actio venditi za sužnje (najprej od njega, ampak ni premoženjsko iztožen, zato ga ne tož) • z actio de in rem verso proti očetu ladjarju (lah ga toži do višine obogatitve) -> če se pa ne da dokazat in rem verso, pa se gre na de peculio (kjer bo pa jamčil do te višine)

Answer 127

Zarad efekta rimskega prava, kjer je SC Velleainum preprečval da bi ble institutorke ženske • intercesija: prevzameš materialno tujo obveznost nase, jamčiš zanj -> SC Velleanum določi, da v primeru da intercedira ženska, potem upnik ne sme terjat • kumulativna: zavezana sta dolžnik in intercedent (npr. poroštvo je vrsta intercesije) -> exceptio SC Velleanum + tož se dolžnika • privativna: bila zavzana dolžnik in porok, potem pa dolžnik pride iz zaveze in stane zavezan zgolj še intercedent (primer je prevzem dolga, ki so ga rimljani dosegl s pasivno delegacijo ali z mandatom v lastni zadevi, expromissio) -> exceptio + tož actio resitutoria (obnovi se tožba upnika prot dolžniku) • tiha: zaveže se zgolj intercedent, ki se zaveže upniku kot dolžnik in vzame npr. posojilo, a potem materialno korist izroči tretjemu (npr. žena vzame posojilo, potem pa denarni znesek izroči možu: ženska je bila materialno zavezana upniku, čeprav je ni koristila) -> dejanski prevem obveznosti za drugega (actio institutoria, upnika do pravega koristnika) + exceptio • Justijevo pravo to zgoraj klasično omili (ženska ni mogla intercedirat za svojega moža, lah je pa pod določenimi pogoji za druge, ampak oblično)

Answer 128

• 814: dva dolžnika: sin za vse in oče do vrednosti pekulija • pekulij je tisto premoženje, ki ostane, ko se odštejejo dolgovi gospodarju + kar zaradi naklepa gospodarja v njem ni (če mu pekulij gospodar odvzame, če mu je pustil past v zmedo upnikov kjer noben ne ve od koga je kaj, preusmeri k enemu pekulij ko misli, da bo drugi zoper njega naperil tožbo, če pa drugemu potem izpolni ne odgovarja) • če gospodar prepove sklepat posle s sužnjem, se prot njemu lah obrne tožba iz pekulija (actio institoria z znakom da prepoveduješ s sžnjem lah izključiš, pekuliarne pa ne) • kok pride v očetovo premoženje, če en kup zanga: če je blo kuplen za manj, kot je vrednost, pol je tolk kokr je vredno, če je pa blo kuplen za več kot je vredno pa isto sam tok kot je vredno • tud če suženj brez svoje krivde denarno posojilo za gospodarja izgubi, odgovarja gospodar iz obogatenja, ker isto lah oskrbnik (glej primer 820) • pr ukazu in naknadnem odobrenju se gospodar zaveže glede celote (in oboje je tožba iz ukaza) • institor: postavljen za PP, tud odgovarja (če kdo posod nemu, je na mestu actio institoria, isto če si sposod za prodajalno zate, razen če mu je prepovedano da si sposoja) • ladjar: odgovarja sam za tist, kar kapitan ladje dela v zvezi s svojim poslom • če je nekdo porokoval na ukaz gospodarja kot oskrbnik, dobi quasi institoria

Answer 129

samo za poroke! če pa kljub temu eden izpolne, se regres lah obrne po temu samo na glavnega dolžnika, od drugih soporokov ne more

Answer 130

vsi ostali postanejo prosti, kle pa beneficium cedendaum actionum, se pa delijo problemi na učinke prenehanja obveznosti in na kršitev pogodbe na solidarno obveznost

Answer 131

• prišlo je do dveh upnikov, aktivno solidarna obveznost: potem je vsakemu ipso iure dolgovana celotna obveznost, vsak lah toži dolžnika, pol pa ko en sklene litiskontenstacijo ma to izničevalni učinek in ima konsumptivni učinek •poleg tega: tud akceptilacija ima generalni učinek • splošno učinkovanje: ugasne prot vsem terjanje • posamično učinkovanje: ugasne sam prot unmu ko je terjal (po Justiju recmo pr litis šteje pol, da se ugasne obveznost šele, ko je poplačan -> klele pa gre za to, da je porok subsidiaren, zato se to uvede da si lah vse izterjaš)

Answer 132

a) enostranski posel mortis causa: oporoka, volilo, mogoče osvoboditev tista manumissio, fideikomisi, testamento (osvoboditev z oporoko) b) enostranski posel inter vivos (na podlagi volje ene osebe): -> (zlo težko najdeš, ker je bl izjema kot pravilo) javna zaobljuba/votum publicum (recmo če kuga mine, bom obnovu terme in postavu spomenik, druga stranka je bog v resnici -> vidš na spomenikih recmo da piše ex voto) + javna obljuba nagrade (če javno obljubiš nagrado, ko morš dat - dobi prvi, ki izpolni dejanje, ne glede na to ali je za njen obstoj vedel ali ne!) • hipotetično je tud derelictio (zavržeš svojo stvar) -> ampak ker ma sposobnost to narest tud otrok alpa umobolni, potem je to realni akt, za kerga ne rabš poslovne sposobnosti c) enostransko obvezujoča pogodba: darilna (stipulacija bo za obljubo darila, beneficium competentiae + tradicija s posebno kavzo donandi), vse stipulacije, posojilna pogodba d) slučajno dvostransko obvezujoča pogodba: hrambena, mandat, posodbena e) sinalagmatska pogodba: kupoprodajna (emptio venidtio), locatio conductio (samo ta dva) -> sinalagmat, pogodba (ena mora izpolnt prva)

Answer 133

• Oblika je hkrati omejevalec samovolje v smislu samovolje stranke (ker če je ne veže oblika, potem bo kr vzemala lahkomiselne obveznosti), ampak hkrati daje ogromno možnosti -> če ti rata narest obliko, maš tud pogodbo, samo ne sme pa it predaleč) • oblika torej ščiti pogodbeno svobodo (ali stranki bosta pogodbo sklenili, kaj bo obljubljeno) • Verbalni kontrakt: sklenitev zakonske zveze (bodoči zakonec je tvoj nupturient) • ali je ZZ pogodba: skupno premoženje, torej je tudi, soglasje obeh strank, ustvarja novo razmerje • ali pol če kršiš pogodbo in si zakonski zvezi nezvest, ali sledijo pravne posledice? -> recmo odškodnina • al je verbalni kontrakt? verbalni je, ampak al je kontrakt?

Answer 134

a) • A je stipulator, B je promisor -> razlagal se bo torej v prid Bju (contra stipulatorem) • jezik: vse v redu, če se razumeta, če mata prevajalca tudi v redu • nastali sta v resnici dve stipulaciji: • stipulacija 1: tukaj se bo razlagalo, da je dolžan 1. junija, torej pozneje, lahko bo tožil A Bja po tem s condictio certae rei (predmet stipulacije določena stvar) -> vendar lahko bo tožil drugega junija, ker morš dat dolžniku cel dan, da izpolni • stipulacija 2: v resnici prava pogodbena kazen, ki je nastala poleg že obstoječe -> zapadla bo pogojno z drugo, prvotna je samostojno iztožljiva -> iztožljivih bo z actio certae creditae pecuniae (ker je denarni znesek) • če je obljubljenio to namest izpolnitve, bo samo 100 • če je kazen dogovorjena kot spodbuditev za pravočasno izpolnitev, pa smeš zahtevat oboje (torej obljubljenih še dodatnih sto) • če je nejasno, OZ določa da je pogodbena kazen mišljena v primer zamude (torej oboje, v breme dolžnika) b) Za zakaj pa ne veljavna (pred klasiko je neujemanje glagolov in ne bi bla veljavna, v klasiki pa bi bla), ampak načelo nemo alteri stipulari potest (ne sme v korist tretjega) • A bi dal obkljubit za tretjega, pol bi pa tretji imel neposredno tožbeno pravico: prava pogodba v korist tretjega • lah je pa tud tko, da stipulator samo lahko terja za tretjega: neprava pogodba v korist tretjega • in niti ene niti druge rimljani ne pustijo c) gre za nepravo pogodbeno kazen (predhodna obveznost ni samostojno iztožljiva, izjema od tretje osebe), stipulacija lepo veljavna (v resnici so z nepravo pogodbeno naredl učinke neprave pogodbene v korist tretjega) • pr pravi pogodbeni bosta torej 2 stipulaciji, pr nepravi sam 1 d) dolgovan je sam Pamfil (nastali sta dve stipulaciji, kumulativna, dve vprašanji), stipulacija je veljavna (če bi bla alternativna, eno ali drugo, ne bi bla veljavna s tem odgovorom)

Answer 135

• neveljavno za nemega, gluhega, otrok (otrok praktično ne mor govorit) • kako obideš to, da nisi navzoč: daš si obljubit prek sužnja ALI z ukazom (quod iussu) od sina pod oblastjo • tisti, ki sam prikima, se ne zaveže • če se ne sklada odgovor: če dodajaš, spreminjaš pogoje, daješ drug rok, pol ne velja -> lahko pa če se obveznosti kaj vzame ali doda in to stipulator takoj odobri različnost odgovora, potem velja • “zakaj pa ne” se tud šteje, more bit dolg razvoja isti glagol • če te en vpraša na Stiha, ti pa odgovoriš na Stiha in Pamfila, sta nastale dve stipulacije, ena veljavna in ena neveljavna in neveljavna veljavne ne razveljavi (tok je stipulacij kot je predmetov stipulacije) • utile per inutile non vitiatur: kar je pri PP neveljavno ne sme škoditi ali razveljaviti veljaven PP (danes je to delna ničnost: če preostali del pogodbe lah obstoji brez nje, se sam šteje kot nezapisano in se izloči) • ut res magis valeat quam pereat: naj zadeva raje velja, kot da propade (poskuša se ohranit veljavnost pogodbe, v vseh primerih v temu odlomku)

Answer 136

v korist promisorja

Answer 137

• stipulator postavlja vprašanje, če je kej pozabil je to njegov problem • pol to Celzijansko načelo prenese Bartol v obče pravo kot interpretatio fit contra proferentem

Answer 138

• varščina: stranka jo obljubi (cautio: obljubi s stipulacijo, da bo plačal, če se nekej nardi) • generični kup: zanimivo niso z emptio venditio, ampak so se zaobljubil z dvema stipulacijama namesto da bi s kupno • garancijsko jamstvo za pravne napake: če nisi vedel zanje kot prodajalec z actio empti dolg časa nisi mogu tožt, zarto dajo stipulacijo (bom odgovarjal s stipulacijo)

Answer 139

a) Posredno posojilo (bistvo: posojilojemalec postane zavezan tretji osebi, ki posojila ni sklenila, ker je bil sklenjen v posojilodajalčevem imenu) b) Gre za contractus mohatrae (oblika posrednega posojila) -> A je Bju moral povrnit vrednost mize, ker SC Macedonianum ni obsegal takega posojila, naključno uničenje bi trpel A ker je dal pobudo • occassio legis (povod): Macedo je ubiu očeta • a fotr je lah odgovarjal: po ukazu neomejeno, subsidiarno do vrednosti obogatitve ali pekulija, če pa zdj pekulija ni dal pa ne more • parricidium: umor očeta, najhujša kazen rimskega prava zanjo (poena cullei - culleus, peteln, kača, pes, opica) -> v srednjem veku je bla to tud kazen za prešuštvo • ‘ni blo še istospolnih idej do 16. stoletja’ c) Gre za starinarsko pogodbo oz. prodajno naročilo (contractus aestimatorius, inominatni kontrakt tipa dam, da storiš oz. do ut facias: to morš ločt od kreditnega naročila!) -> odvisno, kako sta dogovorjena, ampak načeloma mora A povrnit, ker ima kot starinar več koristi, čeprav imata korist oba • tožbi: praescriptio verbis + condictio causa data, causa non secuta d) • obligacijsko: najprej hramba, pol nepristna shranjevalna (+ obresti so pri depositum irregulare iztožljive že s kontraktno, ker je hrambena bonae fidei in ni treba ekstra stipulacije! in isto interes, če bi ga mel na pravočasno izpolnitev!) • stvarnopravno: najprej A lastnik in B sam imetnik, potem rata pa s posojilom lastnik B že z dogovorom (brevi manu traditio) • tožbi: actio certae creditae pecuniae + actio depositii directa

Answer 140

a) Med A in B nastane normalna posodbena pogodba, ker ta nima stvarnopravnih učinkov in zato je stvar lahko tuja -> za tadrugo pa je locatio conductio rei (najemna pogodba za stvar) • “če dobim ravno vola v najem” najbl normal rim vaje stavek • civilni plodovi se načeloma tud štejejo k volu, če ga daš v podnajem lah -> plodonosno zemljišče je dano v zakup b) Ne, ker je posodbenik nujne stroške nosil sam (retencija alpa kontrarna tožba za stroške) • če pa od tebe zahteva, pa ne rabš exceptio doli, ker je bonae fidei se od tožbenega zahtevka mora odštet (treba narest operacijo odštevanja stroškov, obtoženec vedno obsojen le na saldo, zato ni potrebe po exceptio doli) c) UN PRIMER V KNJIG: ti si lah ukradu svojo stvar, če je nekdo pridržal jo brez razloga, če pa je drugi mel stroške, pa bo mel tožbo zarad tatvine (furtum: rei pr ns ni ker ni tuja stvar, usus je uporabe, uporaba v nasprotju z dogovorom ali po preteku roka ampak tukaj za to tud ne gre, omejena pa je furtum usus za imetnika, pol maš pa še possessionis: tatvina posesti, ko je lastnik posegel v nelastniško posest zastavnega upnika, prenese tatvino lastne stvari, ampak kle hranitelj nima posesti) -> klele je torej furtum sui generis (imaš actio furti, ne condictio, ker condictio maš vedno lastnik) zravn maš pa še commodati contraria (reipersekutorna) -> sme d) Kle je možno očitat škodo, povzročeno zarad velike malomarnosti, tkoda lah A terja s contraria • razširi se na drugo živino: damnum extra rem (posledična škoda, škoda, ki nastane zunaj stvari same: zanjo odgovarja takrt, ko je v naklepu ali hudi malomarnosti prepustila drugi stranki stvar z napako in da je ta napaka povzročila škodo še na drugih stvareh) e) Sicer nižje naključje (tatvina), ampak ni prišlo do njega pri dogovorjeni uporabi, zato odgovarja A in B lah z directa terja na interes “razložte, kaj hočte z mišmi povedat” - normal rimsko pravo ura • vemo, da je species, ker je predmet posodbene vedno species f) Ker ma A korist, odgovarja za skrbnost gospodarja in tud za lažjo malomarnost: v klasiki bi odgovarjal za custodio, v Justiju pa za lažjo malomarnost, B lah Aja terja s commodati directa • 853: tožbo actio furti lah uperi tisti, čigar interes je bil, da stvar ne bi bla ukradena: kustodient (komodatar, ker je bil odgovoren za to) torej ma interes • actio furti ma torej komodatar, condictio furtiva ma pa komodant!!!!! • pr sovražni vojski gre pa skor za višjo silo (višjo silo) in stroške trpi B • v klasiki: komodotar odgovarja za vso skrbnost in za custodio • custodia je torej sam v klasični dobi!! • v Justinijanovem: sam še za skrbnega gospodarja

Answer 141

• Digeste, 12. knjiga, 1. naslov, 32. fragment (Celz pa je biu tud legat, ko en odposlanec, še drugi pomen besede legat je volilo) • po njemu se tud poimenuje responsio celsina: celzijanski odgovor, odgovor ki se dela norca iz strank • dejansko stanje: dva (en izmed njih je A, drugi Ticij) je prosu B za posojilo -> A je poslal svojega dolžnika, da naj ti obljubi, ti si pa mislil, da je Ticijev -> komu si ti zavezan? odgovor: • A je Xu naročil z mandatom, X pa se mora Bju zavezat in izročit (aktivna delegacija se zgodi v resnic. X postane upniku Aju, da mu bo izročil dnar kot posojilo) • ko mu pa dnar izroči, je X prost: B pa misl, da dolguje zdaj Ticiju • pr realnem kontraktu se mora skladati pa konsenz: tle ga ni, torej bistvena zmota in do posojilne pogodbe ubistvu ni prišlo, posojilna pogodba ni nastala • vendar: izročitev je bla veljavna, iusta causa traditionis je bila pa stipulacija/causa solvendi (izpolnitvena) -> torej veljavna tradicija je obstajala, B je postal lastnik denarja izvedeno • vendar: torej je pršlo do neupravičene obogatitve • pogoji za neupravičeno obogatitev: prehod premoženja + premoženje prišlo sine causa (ampak ne tradicijske: ekonomske, izhodiščno je šel B v posel kot posojilojemalec, manjka tukaj causa retinendi, kavza da bi obdržal) • zato bi blo nepravično, da bi obogatel: zato ma pa A condictio Iuventiana (oblika condictio sine causa, tega ne rabš tok vedt) • v condictio greš takrt, ko drucga ni (stricti iuris)

Answer 142

• posojilo: genus, mora postati lastnina drugega drugače ni lastnine, mora bit izročen, lah vzame tud sin pod očetovsko oblastjo ali suženj z izročitvijo, lah se obljub tud s stiopulacijoi • če si dal v tujem imenu, te drugi lah toži/dobi kondikcijo od tistega, ki je v njegovem imenu posodil (torej ti lah izročim) • naključno uničenje predmeta, ki ga daš, da ga drugi proda za posojilo: če si ga že prodajal gre potem škoda tebi, če pa nisem bil odločen si pa ti • če posodiš manj, kot ti more vrnt (posodš 9 hočš 10) lah izterjaš sam 10, če pa obratno (10 pa mora vrnt 9), pa isto lah terjaš nazaj sam 9 • posodil ti denar pobegli suženj: ni bil lastnik, ni se prenesla lastnina, zato gospodar lah ma rei vindicatio alpa predložitveno, če pa je blo porabljen v dobri veri pa kondikcijo

Answer 143

(actio ad exhibendum) • glej formulo na strani 252 • če porabš dobroverno dnar, ko ti ga posod tat, nastane kondikcija (z delno lah tat zahteva nazaj, če je bil opozorjen, da ni tuj in rab vrnt) • če suženj v solastnini da posojilo, je vsak od dveh solastnikov upravičen do pol, isto če ti en dnar v solastnini posod (bo vsak s kondikcijo lah zahteval sam 50 od 100) • podariš denar, da bi ti človk istga posodu: dobrohotneje je, če obstajata obe pogodbi, ampak dejansko ko ti posodš nazaj si samo izpolnil obveznost • delne izpolnitve ne rabš sicer sprejet, razen če je dnar, eni pa misljo, da je bl prou če jo, da zmanjšuješ spor • 451: če si tožen iz zadolžnice, čeprav je bla dana hipoteka, maš ugovor ex. doli pa ugovor neizplačanega denarja (exceptio non numerate pecuniae) in tožnik mora dokazat, da ti je dnar dal • 452: če se enmu zadolžiš za posojilo, pa ne pride, lah tud če ne terja zahtevaš zadolžnico nazaj z obogatitveno alpa daš ugovor neizplačanega denarja • primer 385 • 454: primer s pismom (dej preber ker je dejansk predoug)

Answer 144

treba zavrnt tud če je negotovo, ali je oče živ (če je recmo ujet), tud če je mancipiran in je vzel posojilo ko ni bil se šteje, tud če je konzul se uporab, razen če ma pekulij castrensis!! • če si se zasral in si mislu, da je nekdo pater familias pa ni bil in mu dal posojilo in je bla dejanska zmota, nau veljal sklep • če posod nedoleten, je veljavno in pomaga pretor, če je pa otrok pa posojilo sploh ne nastane in PF lah terja z rei vindicatio (tud če je pekulij) • če je oče vedel in dal soglasje se senatov sklep ne more uporabt • če je sin vzel posojilo in ga vrnil in ga je oče terjal z vindicatio, jo je dobu, če je upnik novce porabil pa kondikcija odpade • ne ovira pa te senatov sklep, če noviraš obveznost na sina pod očetovsko od enga ki ni bil • mora spoštovat tud država • če si sin sposod za sestrino doto lah tožš fotra iz de in rem verso

Answer 145

• tisto, kar je shranjeno zraven, ni shranjeno (recmo povodec za konja • če se kdo ponud da hran denar, potem odgovarja poleg naklepa še za malomarnost in varovanje • če stvar vmeš prodaš, boš ob naključnem uničenju brez naklepa vezan, ker si enkrat dolozno že ravnal • če zgubiš stvar brez krvide nč nis vezan, razen, če jo spet najdeš, pol si spet iz shranjevalne • ne morš lastne stvari shrant pr seb oz. nis zavezan iz shranjevalne • če se shran da ti nekdo vrne po smrti se lah tož dediča alpa direktno unga tud pred smrtjo (in tud, če je pogoj da jaz umrem, ker si lah premislm) • če dedič nevedno proda shranjeno stvar, pol mora vrnt izkupiček iz tega, drgač brez izkupička (prodal za manj, kot bi mogu, ni izterjal kupnine) pa sam dat svoje tožbe • če enmu daš dnar v hrambo, pol pa mu rečš da jih lah porab, se spremeni v posojilo in je zdj tvoj dnar in zdj ti lah terjaš nazaj, če kdo vzame, s kondikcijo, tud če se jih ne dotakneš - če pa od začetka je tko, da lahko porabš če hočš, pa ni posojen, doklr se ne dotakneš • če hranš denar in ga lah porablaš morš v zamudi povrnt z obrestmi iz shranjevalne

Answer 146

• prepusti se v uporabo lah tud nepremičnina, na posodo da pa sam premičnina • tožiš lah sam glede pekulija fotra pr hčerk/sužnji, pr sinu/sužnju pa lah tud direkt njega • čes meu sodobnega človeka za sužnja in mu posodu, isto ni problema in ga lah tožš iz posodbene

Answer 147

• včash tud tist ki pros stvar na posodo odgovarjal sam za naklep: če se dogovori alpa je samo v koristi tistga, ki daje, da se posod (recmo da bo žena lepš oblečena) • primer 493 (ni težk sam pisat se mi ne da) • če je nekdo vzel v odplačno hrambo ali dobu v uporabo in ga zarad protipravnosti drugih zadane škoda, ne odgovarjaš (ker kako naj bi protipravnost prepreču?) • če si poskrbel pa za varstvo/skrbnost za kšne zadeve, potem pa nosi škodo drugi, ti si naredu svoje

Answer 148

• če en stvar zgubi in da dnar shranjevalcu, pol pa shranjevalc stvar najde, lah zahtevaš dnar alpa stvar nazaj • če te je nekdo probou okrog prnest s tem da je shranu pr teb pol pa ukradu in terjou s posodbeno, nisi mogu prot nemu dat furit (ker je ukradu lastno stvar), ampak si s contrario iz shranjevalne tožu • ti si lah ukradu svojo stvar, če je nekdo pridržal jo brez razloga, če pa je drugi mel stroške, pa bo mel tožbo zarad tatvine • kar maš iz contrarie lah tud zahtevaš s pobotanjem, če ni mogoče pobotanje pa morš contrario

Answer 149

pri izroči impliciramo prenos lastnine (zastavna lah prenese samo izjemoma na lex comissoria) • nelastniško posest prenesemo samo pr sekvestraciji in zastavni • pr navadni hrambi in posodbeni pa je imetništvo • fiducija: nekateri sistemi tudi njo jemljejo kot realni kontrakt, gre za prenos fiduciarne lastnine

Answer 150

• dal si 10, soglasje pa je nastalo pri devet: pri realnem konktraktu ni samo realni del (je konsenzualni/consensus in realni del/datio) • konsenz in datio če se clashata: če je dal 10 9 pa zahteva, prevlada konsenz • pr tadrugmu kjer je pa 10 11 pa bi ble to v resnici obresti, v dvomu neodplačnost posojila in ne sme bit obresti brez posebne stipulacije in umri (ne gre za to, da bi posojilodajalec obogatel, ampak gre v izhodišču za pomoč)

Answer 151

a) Kupna pogodba je bila neveljavna zaradi začetne nezmožnosti izpolnitve -> ni bla stvar več v pravnem prometu, a ker je prodajalec vedel, se bo finigirala veljavnost prodajne pogodbe da bo lah B z actio empti tožil na interes (kupnina + 20HS sena) • če ne bi štel te izjeme: bla bi pogodba nična in dobil bi condictio sine causa (ampak ta se ni glasila na interes: tok kokr si dal tok si dobil nazaj) • temu se reče predpogodbena odškodninska odgovornost (culpa in contrahendo: krivda pri sklepanju pogodbe) •primer 531, 532, 538 b) • klasično: nič, ker je pričakovano, da kupec in prodajalec poskušata edn drucga prinest naokol • postklasika (Dioklecijan): prodana je bla pod polovično ceno, AMPAK je premičnina • obče: lahko izpodbija, al zahteva nazaj stvar pa vrne kupnino alpa se doplača kupnina c) • gre za razdorni dogovor lex comissoria (prodajalec je lah razdrl pogodbo, če kupnina ni bila pravočasno plačana -> s tem si lah izgovori tud razliko v ceni, če kasneje stvari ne more prodat za enako ceno), pactum adiectum -> drgač si pa tožu kupca • po Justiju: actio venditi, ko ugovarja s sklenjeno pogodbo daš exceptio na dogovor • obče al neko: nezvestemu se zvestobe ne dolguje, lah kot prodajalc odstopš d) • JA; perfektnost kupa prenese tudi nevarnost uničenja (periculum est emptoris perfecta emptione, ne velja casum senti dominus) • prodajalec odgovarja za custodio, tudi za tatvino, ker kupec odgovarja za naključje • perfektnost: ko se ve kaj, za koliko, brez roka in pogoja se prodaja; ni treba, da je bla stvar že izročena (edin pr generičnem kupu je treba še izločt iz zaloge) e) odvisno za obdobje in dogovor med njima in na to, če je A za to vedel; če A ni vedel, potem ne, če je vedl, potem pa ja (ker prodajalec mora omogočit nemoteno posest) • pravna sredstva skoz cajt: stipulatio duplae (dvojna kupnina, alternativa, če nekej ni blo mancipiran, stipulacija zapade po evikciji oz. ko je stvar vrnjena tožniku) -> stipulatio habere licere (interes) -> actio empti (na interes; tukaj morš pa prodajalcu dokazat dolus; trije pogoji, glej PPT) • pr stipulaciji odgovarjaš neodvisno od krivde!!! • evikcija: ko je stvar vrnjena tožniku (pr osebnih služnostih) ali pa delno vrnjena (zastavni upnik itd.) • kako je stvar vrnjena (primer 591): • možnost 1: toženec oz. kupec sledi restitutorni klavzuli • možnost 2: toženec kupi stvar z litis aestimatio v pravdi • možnost 3: posestnik je bil v tožbi oproščen (sporna stvar se ne nahaja več v posesti kupca, kupec lahko proti temu novmu posestniku da publicijansko in če zgubi je torej evikcija) • po RP: lahko torej tož za kravo, ampak samo, ko že pride do evikcije (ne, ko svojo kravo prodaš, ampak ti mora zagotovit mirno posest na kravi) alpa če je vedel • izjema: primer 610 (če je prodajalec vede prodal tujo stvar, ga pa lah iz evikcije tkoj) • klele v primeru litis denuntio ni, ker ga še ni tožu tadrug iz evikcije f) • lahko se gre litis denuntio: zdaj se mora prodajalec spustit v pravdo kot kupčev zastopnik, obsodba proti prodajalcu če pride do evikcije -> jo naj plača, kupec pa obdrži, če pa pride do evikcije pa • če se prodajalec ni hotu spustit v pravdo, je pa kupec ga lah tožu z actio auctoritatis, ki se je glasil na duplum kupnine, če mu je tretji stvar odvzel • če pa mancipacija ni bla uspešna: stipulacija habere licere (na interes namest na dvojno kupnino) • lah pa tud kupec sam plača in pol nardi cessio necessaria: odstop, h kateremu sili določena pravna norma, npr. beneficium cedendarum actionum (pravna dobrota odstopanja tožb -> B bo torej plačal, kupec pa ma lahko od zastavnega upnika ius offerendi) • primer 613 • bistvo: obveznost za pravne napake se vedno bolj objektivizira (v visoki klasiki z actio empti odgovarja tud, če ni vedu za pravne napake), podobno tud za pravne napake OD VITOTA ZA TA PRIMER: • • Prodajalec izve, da ima kupec opravka s tretjim, ki je začel evikcijsko pravdo. • ≇ Hermog. D. 21, 2, 74, 2 (PRP 613): prodajalec pomaga kupcu v pravdi zoper tretjega -> pravni prednik je bolje dokazno podkovan • ≇ Če se prodajalec ne bi pravdal skupaj s kupcem, bi prodajalec lahko uveljavljal ugovor slabega pravdanja in kupcu ne bi plačal odškodnine.

Answer 152

a) Kupoprodajno, ker A ni dal svojga materiala (519) b) Ne, ker je očitna napaka, kupec naj bo pozoren (caveat emptor) c) • prčakuje se, da ma stvar lastnosti, potrebne/navadne za uporabo A je smel za skrito napako (se pokažejo z uporabo) tožit: • actio empti: če je vedel, na začetk razvoja bl (razdor pogodbe pol pa znižanje kupnine alpa interes/škoda) • po kurulskmu ediktu pa gre lah tud na actio redhibitoria + quanti minoris (delujeta objektivno ne glede na prodajalčevo vedenje; na začetku delujeta sam za sužnje in živino, pol se pa tud razšir -> in s tem se razšir actio empti!!! • maš pravna sredstva na PPT (spet pot objektivizacije)

Answer 153

• 521: če je cena delno določena in delno določljiva, takoj učinkuje za določeno ceno, pol se bo pa še povečala če bo treba • 526: če prodajaš iz darilnega namena po nižji ceni, velja, samo ne sme bit celotna prodaja zarad darila oz. med možem in ženo 531: veljavna je kupna pogodba tud za stvari izven pravnega prometa, če je kupec dobroveren (čeprav je čudn kr pol 538 pa prau da ne) • 535: kupna pogodba glede lastne stvari velja če jo kupi lastnik zato da bi mel v posestnem sporu boljšo pozicijo • 537: če kupuješ od preklicanga zapravljivca ali dediča v deliberacijskem roku ne rataš lastnik, rataš pa če kupuješ od dolžnika, čeprav bojo upniki oguljufani in to ve • 539: razlika med kupom iz nade in iz kupa bodoče stvari • 541: primer z bajto, ki pogori (odvisno, al velja, od tega kdo ve in kok je je pogorel -> če oba vesta, se zvijačni prevari med seboj pobotata) • 542+543: pri generičnem kupu nastane prodajna ko se stvari odmerjo • 570: pr pogojni kupoprodajni če v času visečnosti kupec ali prodajalec umre prevzamejo dediči + v času visečnosti če prodajalec že da stvar ostane njegova, kupec ne more priposestvovat, plodovi so prodajalčevi, škoda kupčeva, uničenje pa prodajalčevo • 572: če prodajalcu pobegne suženj, ne odgovarja če se nista dogovorila za custodio, more pa dat kupcu lastninsko tožbo in condictio furtiva, actio furti, actio legis Aquillae • 578: prodajalčevo varovanje mora bit na ravni tistih, ki jim je stvar dana na posodo • 519: kupna je, če nekomu naročiš da ti nekej nardi in ne daš lastnih materialov • 599: če nočš opbljubt za odgovarjanje za evikcijo in te tožjo boš vseen z dvojnim zneskom odgovarjal • 610: prodajalc je zavezan iz evikcije, če je vede prodal mu tujo stvar • 625: če daš slabšo stvar odgovarjaš iz kupne, če povzroč škodo odgovarjaš na interes, če pa odgovarjanje ni sklenjeno, pa odgovarjaš za zvijačno prevaro • 629: tud, če ne veš, ne smeš bit lahkomiseln pr trditvah ko prodajaš ker pol odgovarjaš • 630: če prodajalec ti proda slabšo stvar in ni vedel, mora sam povrnt interes in doplačat, če pa si vedel, pa tud iz škode

Answer 154

• splošni pogoji za predmet izpolnitve: prva predpostavka je možnost, določenost in določljivost, dopustnost, možnost ocenitve v denarju • proda se lahko ne sam posamezna stvar, ampak lah tud skupnost stvari (npr. knjižnica: za kupoprodajno je lah samo ena pogodba, za stvarni prenos je pa za vsako posebej), nepremoženjska pravica (volilna), premoženje (v celoti)

Answer 155

• najbrž je bil ta reskript omejen na nepremičninske posle • prodaš za premejhno ceno, se obrneš na sodnika • pravica do izpodbijanja prodajne pogodbe zarad prenizke vrednosti kupnine nepremičninskega posla je možna, ko ni bla dosežena niti polovica resnične vrednosti • kaj prodajalc sme zahtevat: sme nazaj zahtevat zemljišče in bo kupcu plačal, lah pa kupec doplača do polne tržne vrednosti (facultas alternativa, možnost nadomestitve) • kašna konstitucija je uvedba laesio enormis: ni splošno pravilo, je reskript • klasika sploh ne razmišlja o primernosti, šele kle v postklasiki • institut prebija pogodbeno avtonomijo • domneva, zakaj je nastal: zarad hiperinflacije so ful prepocen prodajal • v postklasiki se lah spodbija samo za nepremičnine, šele v srednjem veku pa se razšir na vse sinalgamatske pogodbe, lah tud kupec izpodbija, ne rabš sam nepremičnin (omejitev instituta v RP)

Answer 156

a) • zakupno (locatio conductio rei) za določen čas • B nadomestila ni rabil plačat, ker je to stvar, ki izvira iz predmeta, ne pa iz zunanjih okoliščin (nevarnost nosi zakupnik) •primer 671/672 : kaj je višja sila (zakupodajalc nosi višjo silo ker je nefer dab odgovarjou zakupnik za nepridobitev plodov) b) • to je zakupnina v pridelku v obliki pars quanta (10 vreč) pars quota (20% pridelka) • to je zunanja okoliščina: škodo nosi A, ker je oblika višje sile (majno škodo bi B mogu potrpet, zdj pa lah zahteval znižanje zakupnine alpa clo odpiše oz. remissio mercedis in pol je zakupodajalec smel to poravnat z morebitnim večjim napredkom naslednjih let) • kako nosta: če je pa pars quota, si pa škodo delita (delni zakup), le je pars quanta, potem pa se mu lah oprosti/zmanjša • primer 673: pojasne to za pars quanta in pars quota • po našem pravu pa če probaš za zakup plačat del pridelka ali z delom je pogodba nična ker smrdi po fevdalizmu c) • ne; prišlo je do tihega podaljšanja zakupne pod istimi pogoji kot prej (relocatio tacita) • isto je danes v telekomunacijskih • odpovednih rokov v RP ni d) • če najemodajalec proda, se preneha (emptio tollit locatum: nakup ukinja najem) zarad nove stvarne pravice pridobitelja, ki je absolutna, najemna pa je obligacijska in inter partes • vendar: obligacijsko med A in B ne preneha (najemna pogodba nakljub evikciji še vedno obstaja; če je kupec pregnal najemnika, mu ukradu inventar, je Bju odgovarjal A za kršenje nemotene uporabe z actio conducti na interes, ker mu lokator ni omogoču tega) • B ne more nič (sam detentor), vendar: (tole dol) • ponavad se je odsvojitelj s kupcem dogovoru, naj do konca dogovorjenega cajta pusti najemniku, da je tm (poseben pactum adiectum ob kupni pogodbi, da naj tolerira Bja v stanovanju do izteka najema): če ga pol kupec prežene, odgovarja odsvojitelju iz sklenjenega dogovora (A lah pol Cja tož iz actio venditi ker se dogovora ni držal) • ker B sam ni mogu nč • primer 666: nakup ne ukinja najema: to načelo torej drži samo faktično, ker ga kupec lah fukne ven, ampak pravno pa ne!!! • Kauf bricht Miete nicht!

Answer 157

a) • gre za družbeno pogodbo tipa vesoljne družbe (omnium bonorum, vse premoženje), korporacije ni ker ni pravne osebe + zemljišče majo vsi trije v solastnini • razlike s korporacijo: preneha družba s tem da član umre ali pade v stečaj, korporacija pa s smrtjo člana ne razpade • korporacija: do Avgusta velja svobodno ustanavljanje, potem pa koncesijski b) • nenatančnost: nič, ker odgovarja za skrbnost kot v lastnih zadevah (diligentia quam in suis rebus), neplačevanje stroškov: actio pro socio (unič družbo) c) • načelo: communicatio lucri et damni (skupna sta izguba in koristi) • ker se jim ni ratal dogovorit za dolgove, nosjo vsi sorazmerno -> ampak pol ma C samo izgubo in gre za levjo družbo in ni veljavna (družbena pogodba je nična) • njegovega položaja v družbi ne more dedovat, ker je osebna, nastat bi modla druga družba d) • gre za delovršno pogodbo (locatio conductio operis); ker je bila napaka v materialu in je stranka pregovarjala, nosi stranka E uničenje, ampak hkrati bi moral gospodar skrbno pregledat material

Answer 158

a) • ne, lah jih še vedno zahteva • pretor pa lah da beneficium seperationis (da se loči masa zadolžniška od dediščinske) b) • začetno: za nabavo blaga ne, ker je prekoračil meje mandata in torej ga sploh ni izpolnil, tkoda tud ostalih ne more • razvito: lah zahteva ampak sam do višine 200 • v nobenmu pa ne: plačilo za opravljeno uslugo (ker je mandat neodplačen), škodo zarad ropa (ker je naključje) • konje lah zahteva ker gre za redne stroške • stroški ex causa mandati in stroški ex occasione mandati (kot razlikujejo v občem) • 60 HS v formularnem ne more v kognicijskem pa lah

Answer 159

formalna: digeste, 19. knjiga 2. naslov 13. odlomek in 5. paragraf, avtor je Ulpijan, knjiga k ediktu in torej responzna literatura (on je predvsem enciklopedist) vsebinska: • dejanski stan: pri locatio conductio operis (urjenje vajenca) useka gospodar vajenca po glavi, zdaj pa ali se lah zahtevajo stroški in kako • pravno vprašanje: katero sredstvo očetu pripada • pripada mu actio locatio (vajeniška pogodba, pogodba o izobraževanju; udarci so nekaznovani, če jih zada učitelj ali starš, izključena je protipravnost, če pa prekoračiš mejo pa se šteje kot malomarnost v izvajanju pogodbe) • lahko bi zahteval premoženjsko škodo, npremoženjske pa ne bi mogu • glasi se na interes • ne spada pa actio inuriana, ker se odgovarja samo za naklep (če bi bil suženj pa se že iz začetka ne da odgovarjat, ker je •ni tudi akvilijske (razširjena na ljudi pri svobodnem človeku z analogijo, actio aquillae utilis; tud se glasi na interes) • odpira se vprašanje kumulacije (reipersekutorna in penalna, litis diskrecija al neki; akvilija ima. penalni element, ker če zanikaš plačaš dvoje) • mogoče si lah in locati in akvilijsko, mrbit pa me

Answer 160

• 671: če pride škoda od znotraj stvari (plevel, črvi, vino se skisa) odgovarja zakupnik, če od zunaj (vojska, plaz, škorci v jatah) potem odgovarja zakupodajalec • ampak: škoda od višje sile se začne nost na gospodarja, ko za zakupnika ni več znosna • 672: znižanje zakupnine zarad slabe letine; če je znižou pol je blo pa naslednje leto obilje, lah izterja polno zakupnino tud za leto, ko je dovolu znižanje, če popusti zadnje leto in so bila prejšnja obilna ga ne sme pozvat k poračunanju • 666: če si dobroverno dal tujo stvar v najem in ti je evicirana, morš še vedno zagotovit naje najemojemalcu (lah mu tud ponudš enako dobro stanovanje) • 683: maš tožbo iz delovršne tud za to, da ti edn vajenca izuri, dobi akvilijo injurijo?? mau je čudn napisan • 684: mojster lah prevzame nevarnost za uničenje snovi, v kermu primeru ga lah tožš tud če pride iz napake v snovi uničenje • 692: odgovarjaš samo, če nisi storil vse, kar bi najbolj skrben človek (tud za lažjo malomarnost) • 697: če kapitan pomeče vse blago, še vseen lah terja od potnikov • 698: odkupnino od piratov si porazdelimo, kar pa odnesejo pa se ne porazdeli • 699: pravica zahtevat plačilo za storitev, ki ni podjemna (retoriki, gramatiki, zdravniki, babice) -> izključeni so učitli filozofije in civilnega prava • 703: tud če je družbena za en sam posel so obsojen sam na tist kar zmorejo, ker so bratje • 726: ker nastane mandat s soglasjem, lah nastane tud po slu ai s pismom • 727: mandat je lah v interesu mandanta, tujem, mandantovem in tujem, mandatarjevem in mandantovem, mandatarjevem in tujem, ne sme pa bit sam mandatarjev, ker je pol to bl nasvet • 729: če enmu dam prodat svojo hišo in jo on proda za manj, kokr sm reku, lah terjam hišo nazaj, razen če mandatar izpolni ostanek (ker se ne šteje, da je bla stvar odsvojena, ne bo uviral ugovor izročene in prodane stvari) • 731: če pa kupuješ za drucga in kupš za manj, maš mandatno do mandanta, če pa za več ma pa on do tebe • 733: lah tožš za obljubljen honorar po kognicijskem • 751: vrnt more mandant stroške iz mandata, iz naključja pa ne • 755: če en umre se iz mandata ne da več tožt, razen če je mandatar izpolnil, ne da bi vedel, da je tadrug umrl, pol lah od dedičev zahteva nazaj

Answer 161

a) V teoriji s tožbo iz poslovodstva brez naročila (actio negotiorum gestorum contraria), a tukaj ne bi mogel zahtevati ničesar oz. bi bil zavrnjen, saj se je koristnost opravljenega posla presojala po subjektivni koristnosti za gospodarja b) Bo, ker je ne glede na uspeh pomembno, da je začel s koristnim namenom

Answer 162

a) pravno nedopustno je ravnala in ona in prejemnik, tako da ne bo ničesar mogla zahtevat s condictio, čeprav je bla neupravičena obogatitev (condictio ob turpem causa; nemoralnost povzroči ničnost, datio ni sporen) • klele je tradicija veljavna (iusta causa traditionis), to je blo kul b) darila med možem in ženo so načeloma neveljavna in ne prenesejo lastnine, vendar je s pomešanjem ratal lastnik izvirno mož in RV žena nima več -> žena lahko nazaj zahteva nazaj s condictio ob iniustam causam (protipravno, ker causa ni iusta!) c) gre za darilo med zaročencema, je vse veljavno, ampak je blo narjeno s pričakovanjem poroke, zato se lah nazaj terja s condctio causa data, causa non secuta • provincialno zemljišče: podobna pravila glede prenosa • ta stvar se sme z inominatnimi kontrakti (s praescriptio verbis se ne bi glih mogla it could it now; iz zaroke ne izhaja sklenitev ZZ, lah pa odškodninski zahtevki) d) lah zarad nehvaležnosti ded prekliče darilo (posebej akt) in s condictio causa finita (namen odsvojitve je končan) zahteva nazaj e) lah zahteva nazaj obogatitev, ampak samo 70, ker je bil toliko B obogaten -> podlaga je bila lažna, zato se zahteva nazaj s condictio indebiti (zmota o obstoju kavze) f) • dobroverno: condictio sine causa (ireverzibilna predelava, je pa kruh Ajev) • zloverno: condictio furtiva? -> ampak ni sigurno, da gre za tatvino, kruh stvarnopravno uresnic zdaj Bjev -> vsekakor pa je poškodovanje stvari, actio legis Aquiliae (dvakratnik povzročene škode) • lah pa na gmoti hlebov, če se pomešajo z drugimi hlebi, nastane solastnina ker je oboje, lah se pa nazaj zahteva z RV utilis (ker ni več žito ampak kruh)

Answer 163

• stol: bil v najemu od Dja, Dju bo za uničenje tuje stvari A odgovarjal z actio legis Aquiliae (dvakratni znesek) • stol v najemu: D ga je uničil v trenutku jeze, lah bi rekl da je to huda malomarnost alpa clo naklep -> lah toži Aja iz actio locati ker je stvar uničil in mu je zato ne more verjet, ima pa iz uničenja actio legis Aquiliae (povrnitev škode kokr je vredna v 30 dneh po uničenju, če bi zanikal bo duplum) • poškodovanje za zadetek: • za sam to je vrgu (actio de deiectis vel effusis) ne odgovarja za nič, ker je ograjen vrt in nista onadva mela kej bit tm, neb mogu tega pričakovat • uboj sužnja: prvo poglavje lex Aquilia in actio legis Aquiliae (njvečja vrednost stvari v prejšnjem letu) • poškodovanje Bja: actio legis Aquiliae (zadošča najmanjša malomarnost) + actio iniuriarum, če lah dokaže naklep, ampak to bi zlo težko • dejstvo da sta kradla: tatvina (dnevna tata), za 5 zeljnih glav bo meu prot Bju A condictio furtiva (RV ne more ker jih je konj pojedel, ampak to ni važno) in pa actio furti (najbrž nec manifestum, odvisno če je videl) • poškodba s strani Ajevega konja: bi lahko odgovarjal A za škodo, ki jo povzroči žival z actio de pauperie, ker ga je poškodoval konj brez krivde: lah zahteva povrnitev nastale škode (stroški oskrbe + izgubljeni dobiček ko ni mogu delat) alpa izročitev konja od Cja (ker je pasivno legitimiran trenutni lastnik živali) • C do Aja: C ima torej zdj do Aja zahtevek, ker mu je vede prodal stvar s pravno napako, zdj če zve s tem da mu B da zahtevek lah reče Aju za litis denuntiatio in ga če noče tož z actio auctoritatis (duplum kupnine) • če zve pred evikcijo, če sta se zmenla lah stipulatio duplae (duplum) alpa habere licere (interes), nazadnje pa lah tud z actio empti (lah mejbi tud tožbi iz kurulskih, ker ni napovedal napak stvari) • actio auctoritatis, ampak odpade, ker ni bil mancipiran konj

Answer 164

• 776: actio praescriptio verbis boš za neupravičeno obogatitev vzel, če imaš interes, condictio pa, če interesa nimaš 792: samo za naklep odgovarjaš, če je bla sila • 799: če je mama upravljala sinovom premoženje ne iz materinske ljubezni ampak iz namena zahtevat nazaj, je lah tožila na poslovodstvo brez naročila • 801: za kondikcijo lah odgovarjata tud nedorasli in ženska, ker ni pogodba • 806: če nedorasli obljubi in izpolni upniku, lah zahteva z obogatitveno, ker ne dolguje niti naturalno • 809: če si obljubil dati, ko boš umrl, in izpolniš pred, tem, ne morš zahtevat nazaj • 810: un primer, ko je dolžnik od enga posodu v napačnem imenu (sam preber če že hočš se hit spomneš) • 813: povsod je nesprejemljivo, da sta in dajatelj in prejemnik nenravna, lahko samo če je prejemnik nenraven ali prostitutka (ker je sam normaln, da hoče plačilo) • 847: pomočnik pri tatvini (lahko samo z naklepom, ali iz sovraštva ali da bi se nardila kraja) • 861: za rop se da dati noksalno če je ropal suženj • 864: lahko je bla neočitna če te nihče ni prijel ko si odnašal, drgač očitna • 965: tud če pred tožbo vrneš oropano stvar ti to ne koristi • 866: očitne tatvine ne morš kombinirat z ropom, lahko pa neočitno, dokler zahtevek s tožbo iz zneska ne preseže štirkratnika • injurija: telo, dobro ime, dostojanstvo • 878: nočnega tatu lah ubiješ sam, če mu ne morš prizanest brez nevarnosti zase (drgač odgovarjaš po lex Cornelia) • 882: poškodovanje živali se štejejo zravn tud psi, merjasci, levi, ostale divje zveri • 888: rokoborba (če si enga ubil nisi odgovarjal z akvilijsko ker ubijaš za čast) •889: brivec (tožba iz akvilijskega zakona; kriv brivec, če je blo to znano prometno mesto, ampak nekaj je krivde tud na teb, če si se na takmu mestu šeu brit) • kaj vse je akvilijska: pokvariš vino, udarš sužnjo da splavi, za govedo ki je na preozkem prostoru in pade s pečine ma lastnik in factum, prerezana vrv ladje ki se pol uniči je isto in factum • 896: če je pot, boš odgovarjal če nekaj fukneš dol, če ni poti ne boš •899: lex Cornelia (ureja v resnici umor, glej primer če hočš) •902: lex Iulia repetundarum (podkupnine) •908: lex Cornelia de falsis (ponarejene oporoke, dokumenti, pečati, izgon za svobodne in smrt za sužnje)

Answer 165

• govori o tem, da tožbe ne bo imel poslovodja • posel se mora koristno začet (obligacija prizadevanja), kokr če zastopaš kot odvetnik ko ti ni treba zmagat (razen pactum de quota litis, torej to da si plačan sam če zmagaš ker dobiš del zmaganega)

Answer 166

• A prevzame brez naročila in proti prepovedi poroštvo; zdaj se pa vpraša, kaj je regres, kaj je razmerje med Ajem in glavnim dolžnikom, ki mu je prepovedal - običajno je tm mandat, pa ni, poslovodstvo tud ne pride tožba v poštev • prepovedana gestija/poslovodstvo: negotiorium gestiorium odpade

Answer 167

• a lah mama na neki točki uveljavlja poročilo stroškov, da je bla poslovodkinja brez naročila, s tem da je preživljala svoje otroke • ne, če si vzgajal v materinski ljubezni -> razen če dokažeš da nekaj ni blo iz ljubezni ampak z namenom da kasneje zahtevaš nazaj • ljubezen je torej izpodbojna domneva

Answer 168

• verzija: neupravičena obogatitev ne glede na pravni posel (sadiš sadike na sosedovi zemlji in postanejo njegove sadike -> spojitev pa ni pravni posel, kle bo pa za nazaj in factum!) • kondikcija: neupravičena obogatitev glede na PP (obstaja v odzadju nek PP)

Answer 169

• svoje stvari če ne preide lastnina ne morš kondicirat, ker je RV -> izjema pa je tatvina, kjer pa maš oboje (razlog je odio furum) • stvar vindiciraš, če obstaja, če je naključno uničen species pa je tat vedno v zamudi in odgovarja • pr tatvini maš dve penalni tožbi (actio furti nec manifesti, actio furti manifesti; vse ne- direktno-udeležbene oblike, pomagač, svetovalec bojo neočitni tatovi) • zakaj je očitna višja: ker to preprečuje, da bi ga ubiu (da ma motivacijo dnarja)

Answer 170

lol nevem če to sem spada • zakaj dela mancipacijsko: ker bi izredna oblika mela veljavo samo eno leto, zato zdj dela na orng • imenuje dediča • dve premoženjski masi: kastrenzijska masa (sin pod oblastjo ga ma lah in samo zase ga ma, ne pridobi ga za očeta; ker kle pa je premoženjsko sposoben, dela lah oporoko glede njega) + premoženje doma (kar pomeni, da je svojepraven: zna bit moč navade lmao) • razdedini: pomen da nima moških, najbrž je torej imel samo moškega potomca • naj pridobi s krecijo: najbrž ni domač dedič, torej je biu emancipiran (ker drgač bi mu pripadu takoj s smrtjo) -> ima pa deliberacijski rok (ker je pridobitev posebna za volilojemnike, zapuščinske upnike, potencialne dediče) • pol nasledna je z Antonijem Rjem vulgarna substitucija (navadna nadomestitev: maš pa še pupilarno, fideikomisarično in kvazipupilarno, ključna razlika je v temu da pri ostalih prej pripade drugim, pol pa umre in pol se substitut nardi) • pupilarna/kazipupilarna: pred doraslostjo se določ dediča, da ne bi pršlo do testatnega • vulgarna: sploh ne deduje • če ne bo dedič, mu da in voli 750: do lego (vindikacijsko), torej če piše ‘do lego’ je vindikacijsko -> kle pa ni dediča, torej bi pršlo do testatnega dedovanja, zato bi blo volilo neveljavno ker ne more bit delno po testatnem in po intestatnem, ampak je zdaj vojaška oporoka in se to sme • ženska je bla konkubina (žena nižjega ranga): naj shrani premoženje, vesoljni fideikomisar (fiduciarna lastnica premoženja, ki ga more pa ob pogoju torej doraslosti prepustit svojmu sinu) • Hieraks je grk, nima pasivne oporočne, ampak je vojaška in se mu sme zapustit • razlika med fideikomisom in volilom: za volilo morš bit pasivno oporočno sposoben, za fideikomis pa ne rabš bit •pol je pa manumissio testamento (boljša zanga kokr fideikomisarična, ker ga tm osvobodi fiduciar in se vzpostav patronatsko razmerje)

Answer 171

a) • ta oporoka je relativno neveljavna (formalne predpostavke so ok, so omenjeni vsi zato so tudi formalni nujni dediči, zato ni absolutno neveljavna -> je pa izpodbojna, ker posega v materialni nujni delež) • intestatno: tretjino (žena ne deduje ker je zunanji dedič, vnuka mata pa reprezentacijsko) • po klasičnem: nujni delež je četrtina zakonitega (dvanajstina), izpodbijal bo z querelo inofficiosi testamenti • ostali: uvede se intestatno dedovanje in se tko prilagodi, razen če tož po Justiju, pol se mu pa sam dopolne do nujnega -> zato dobi eno tretjino • po Justiju: oporoka neveljavna ker ni dal razloga, izven tega pa dopusti dopolnitev do nujnega deleža b) • zunanja dedinja: transmisija hereditatis (podedovanje dednega pripada), je upravičen • bila je na državnih poslih, tkoda je opravičljiv razlog (kokr pr zamudi) • iztožil bi lah s hereditatis petitio, če oporekata (dediščino se zahteva, telesne in netelesne stvari)

Answer 172

a) • volilo sinendi modo bi blo, ampak je problem da je imenovan dedič po navedbi in se bo zato štela kot nezapisana b) • štel se bo kot konkretizacija dednega deleža • po Justiju: bi bil pa volilojemnik v resnici (glej skoz cajt) c) • rok je neupošteven (semel heres semper heres) • sinova ne bosta vstopila (reprezentacijska pravica, dobita njegovo tretjino): vstopne pravice pri oporoki NI, ampak gre za AKRESCENCO, torej da sorazmerno priraste k obema!!!!! d) • vesoljni fideikomis: fideikomis pridobi ponavad volilojemnik, dedič alpa fideikomisar (prepusti fideikomis fideikomisarju, lah je ena stvar in gre za singularni fideikomis, drgač je pa vesoljni) • razlika med volilom in singularnim fideikomisom: • brezobličnost • temelji na dobri veri (fideikomisar do avgusta ni iztožljiv, nima tožbe, ki jo volilo ma) • fideikomisar ne rab met pasivne oporočne (tud incapax, torej neporočen) • rodbinski fideikomis: v novem veku pride za ohranjanje premoženja znotraj rodbine (vloga v srednjem in drugem veku) -> vezana lastnina, nisi se smeu odselit ali odsvojit ker nisi smeu (Liechtenstein)

Answer 173

pr vstopni umre pred prednikom dedič (omejena na zakonito), pr transmisiji pa je vezana na oporoko (ker je zunanji) in umre po predniku, a preden bi pridobil zarad opravičljivih razlogov

vaje Flashcards

(220 cards)