#3 Flashcards

(52 cards)

1
Q

vloga posameznika v njegovem socialnem okolju

A

• najstarejše obdobje: v ospredju rodovna skupnost (gens), ki ji posameznik pripada in ne posameznik
• postopoma: 1) država, kot skupnost državljanov in 2) posamezne familije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

družina

A

familia = temelji na očetovski/moževi oblasti in ne sorodstvenih vezeh
• pater familias = družinski oče
• osebe pod njegovo oblastjo (otroci, žena, sužnji)
• familia tudi izraz za družinsko premoženje
• 2 značilnosti:
1) skupno bivanje in
2) podrejenost očetovi oblasti
• temelji na agnatskem sorodstvu
- sprva izrazito gospodarski pomen (poljedelstvo kot edini način preživljanja)
- familija temeljna gospodarska enota
• temeljna skralna enota (čaščenje hišnih bogov)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

sorodstvo

A

• pomembno za dedovanje, kazensko pravo, zakonska zveza (incest), davščine na darila (med soroniki nižji davki)

agnatsko = pripadnost oblasti istega družinskega očeta
• agnati = tisti, ki so pod oblastjo istega družinskega očeta
• zgodje rim. pravo

kognatsko = krvno sorodstvo
• to uvede pretorsko pravo

gentilno = zelo oddaljeno sorodstvo (zelo oddaljeni agnati, ki so pod isto oblastjo)

! sodobno pravo ne pozna več agnatskega sorodstva => obstaja samo poimenovanje sorodstvo in ne krvno sorodstvo (pazi pri družinskem pravu)
• zakonca nista sorodnika

Oddaljenost sorodnika => Kako računamo?:
1) sorodstvo v ravni črti: tisti, ki izhajajo eden iz drugega (oče – sin, dedek – vnuk, dedek – pravnuk … )
2) sorodstvo v stranski črti: sorodnika izhajata iz skupnega prednika (brat – sestra, bratranec – sestrična … )

Koleno = stopnja sorodstva
• TOT GRADUS, QUOT GENERATIONES = toliko stopenj kolikor rojstev, generacij => prešteješ glave in eno odšteješ
• oče – sin: 1. stopnja sorodstva (1 rojstvo oz. 2 glavi – 1 glava = 1 glava)
• oče – vnuk: 2. stopnja sorodstva
• sestra – brat: 2. stopnja (3 glave (sin, oče, hči) – 1 glava = 2 GLAVI)

Kje pride to v poštev?
• zakonska zveza (prepoved poročanja)
• dedovanje => delitev na:
– ascendenti = predniki (sinovi predniki so oče, dedek … )
– descendenti = potomci (sinovi potomeci so njegovi otroci, vnuki … )

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

očetova/ moževa oblast

A

DRUŽINSKI OČE (očetovska in moževa oblast)
• polna oblast nad ljudmi in premoženjem
• svojepraven (sui iuris) = povsem pravno sposoben
• osebe pod njegovo oblastjo lahko le omejeno poslovno sposobne (nimajo premoženjske sposobnosti = imeti lastno premoženje)
• oblast nad otroki: z rojstvom ali posinovitvijo (adoptio)
- *poseben obred: otroka položijo pred očeta, ta ga dvigne in s tem sprejme v družino
• oblast nad ženo (manus): z ZZ ali priposestvovanjem (po 1-letu)
- *žena se je lahko izognila priposestvovanju, če je 3 noči v letu izostala z moževega doma

Prvotno oblast neomejena (pravica nad življenjem in smrtjo), potem omejena:
1. z življenjem in smrtjo (otroka se sme ubiti)
• ZXIIP že omejitve: oče ne sme otroka ubiti brez utemeljenega razloga – zloraba pravice
• kasneje: izrecna prepoved umora
2. omejena tudi z običaji prednikov (pravila, ki določajo način izvrševanja obasti)
• prepoved odvzema prostosti
• izvršuje neke vrste javno sodstvo
- če oseba pod njegovo oblastjo stori kaznivo dejanje, ga mora oče raziskati in kaznovati storilca, da se izogne maščevanju
• lahko proda otroka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

prodaja otrok

A

• s prodajo podobna oblast kot nad sužnjem, le da ostane otrok svoboden
• polprosto razmerje, ki se lahko konča z manumisijo (pride nazaj pod očetovsko oblast)
• 3x proda => dokončna izguba očetovske oblasti
- že v ZXIIP
- *za emancipacijo hčerke in ostalih potomcev zadošča 1x (navidezna) prodaja
• gospodarska kriza (4. st.): prodaja novorojenih otrok

Oče lahko prodanega otroka odkupi nazaj (vrniti mora kupnino ali dati sužnja) => če mu ga noče izročiti ima na voljo:
1) tožit z vindikacijo (uveljavljanje LP na stvari – weird, ker otroci niso ravno stvari) - podobna vindikacijski tožbi za LP na stvari
2) ugotovitveni postopek - kjer se ugotavlja če je njegov otrok (to se razvije v KLASIČNEM)
a) interdikt de liberis exhibendis (ugotavljanje ali je otrok res tožnikov - tako da je toženec pripeljal otroka)
b) interdikt de liberis ducendis (uporaba, če se ugotovi, da je otrok njegov - da si ga lahko odpelje)
• če oče zahteva otroka od matere ima mati na voljo ekscepcijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

pravna sposobnost

A

sposobnost postati in biti pravni subjekt; da lahko nekdo postane in je subjekt pravic in pravnih dolžnosti

Pomemben element pravne sposobnosti je premoženjska sposobnost (je del pravne sposobnosti) = sposobnost imeti premoženje/biti subjekt lastninske pravice/lastnik.

Pravni red priznava pravno sposobnost fizičnim in pravnim osebam.
• fizična oseba = vsak posameznik
• pravna oseba = skupek posameznikov ali premoženja, ki ga pravni red šteje za pravni subjekt
- po pravu je subjekt pravic in obveznosti (lahko ima svoje premoženje, zavezana je plačevati davke … )

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

kdaj nastane fizična oseba

A

• začetek: z rojstvom
• prenehanjem: s smrtjo

Rimljani imajo dodatek:
1) naravno rojstvo in smrt
2) civilno rojstvo in civilna smrt = nanaša se na vprašanje svobode (sužnjelastništva)
– suženj ni bil pravni subjekt, je objekt (v premoženjskem pravu izenačen s stvarjo)
– civilno rojstvo = nekdo, ki je bil nesvoboden se je osvobodil
– civilna smrt = nekdo, ki izgubi svobodo (dolžniško suženjstvo, obsodba na smrt)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

koristi še nerojenega otroka
+

Primer: Imamo par, ki pričakuje otroka. Oče umre pred otrokovim rojstvom. Kdo deduje?

A

RP je varovala koristi še nerojenega otroka (zarodka)
• nasciturus = tisti, ki naj bi se rodil (zarodek)
• Kako ga varujejo?
- fingirajo njegovo pravno subjektiviteto = čeprav še ni rojen in to vejo, štejejo, da je rojen
• NASCITURUS PRO IAM NATO HABETUR, QUOTIENS DE COMMODIS EIUS AGITUR = nerojeni se šteje za že rojenega, kolikor gre za njegove koristi
- še nerojeni otrok, lahko ob smrti očeta deduje, pod pogojem, da se rodi živ
• fikcija mora imeti: pomemben politični razlog (varstvo/koristi še nerojenega otroka)

Če je sužnja vsaj en dan v času nosečnosti svobodna => otroci svobodni

Primer: Imamo par, ki pričakuje otroka. Oče umre pred otrokovim rojstvom. Kdo deduje?
• deduje mati kot fizična oseba
• dedoval bo tudi otrok, pod pogojem, da se bo rodil živ => otrok še ni rojena oseba, zato njegova subjektiviteta fingira
• ta fikcija velja še danes

• Kdaj je dobil pravico do dedoavanja?
- ob očetovi smrti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

3 statusi za pravno sposobnost

A

Kdaj lahko govorimo o subjektu, ki mu pripisujemo dejstvo, da je lahko subjekt pravic in obveznosti?
• RP je veljalo po osebnem načelu – pravni položaj posameznika je bil odločilno odvisen od skupnosti, ki ji je posameznik pripadal – vsaka skupnost je presojala pravni položaj posameznika po svoje.

Pravna sposobnost v RP je odvisna je od trojnega statusa/položaja (oseba mora imeti vse 3 statuse)
1) status libertatis = status svobodnega (imajo svobodni državljani)
- delitev na svobodne in nesvobodne (suženj le pravni objekt in ne subjetk)
2) status civitatis = status državljana (imajo rimski državljani)
- delitev na rim. državljane in tujce - subjekt po rimskem status so samo cives romani (rimski državljani oz. Kviriti), tujci pa NE
3) status familiae = status družinskega očeta (ima ga tudi družinski oče – pater familias)
- delitev na svojepravne (sui iuris) in tujepravne (alieni iuris)

S tega vidika pravno sposoben samo pater familias => oče (je hkrati rimski državljan, je svoboden in glava družine).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

po katerem načelu velja RP

A

• RP je veljalo po osebnem načelu – pravni položaj posameznika je bil odločilno odvisen od skupnosti, ki ji je posameznik pripadal – vsaka skupnost je presojala pravni položaj posameznika po svoje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

status svobodnega

A

status libertatis

= imajo svobodni državljani
• pravniki pa se zavedajo, da je suženjstvo nasproti naravnemu pravu, vendar opravičujejo suženjstvo z izbruhom vojn
- po NP se vsi rodijo svobodni
- izbruh vojn: namesto, da jih ubijejo sledijo ujetništva in sužnosti
• v nekem obdobju št. sužnjem preseže svobodne ljudi (nekatere domneve 40 % celotne družbe sužnjev - novejše 15-20%)
• v času velikih osvajanj narašča: sprememba odnosa (suženj postane predmet, številne zlorabe)
• ni nujno, da se sužnjem godi slabše kot svobodnim => potrebno ločiti med pravnim in dejanskim položajem sužnjem
- nekateri sužnji vseeno živeli bolje kot nekateri svobodni proletarci, saj so živeli pri bogatih družinah

Krščanstvo => prinese obrat v odnosu do sužnjev: začeli sprejemat omejitve o odnosu do sužnje, a suženjstvo kljub temu obstaja.

Osebni odnos sužnjev zunaj osebnega prava (v premoženjskem pravu) že pred krščanstvom:
• na eni strani v civilnem pravu: vsi se rodijo svobodni
• na drugi strani v sakralnem pravu, ki vpliva na premoženjsko pravo: zemljišče v katerega pokopljejo truplo postane locus religiosus = posvečen kraj
- tega se ne da prodati, tudi v primeru sužnja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

suženj, sužnja in sužnji (prevedi)

A

servus, serva, servi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

pravni položaj sužnjev (in njegovo spreminjanje skozi čas)
+ kaj je pekulij

A

Pravna in poslovna sposobnost
1) nimajo pravne sposobnosti, tudi ne premoženjske
- nima pravne subjektivitete => je zgolj objekt izenačen s stvarjo
- niso subjekti, nimajo pravic niti obveznosti, NE morejo zastopat gospodarja v postopku
- suženj ne more ničesar dolgovati, niti ni mogoče dolgovati sužnju - lahko nastopa v pravnem prometu, ne more pa biti stranka v pravdnem postopku
- tudi suženj, ki je trdil da je svoboden ni mogel tega sam v postopku uveljavit (lahko je sprožil le svobodni ki je nastopal kot tožnik - adsertor in libertatem —> postopek: vindicatio in libertatem)
- šele po Justiju je lahko sam sprožil
2) imajo pa poslovno sposobnost (sklepati PP, pekulij)
3) ZZ med njimi ni mogoča, tudi otroci niso v nobenem pravnem razmerju => le dejanska skupnost
- otroci prirast gospodarjevega premoženja

Njihov pravni položaj se spreminja.
• ZXIIP: bistveno boljši kot kasneje
- ista skupina kot svobodni (različna višina kazni ne pa tudi delikta)
• Lex Aquilia (287 pr. Kr.): ureja odšk. odg. za protipravno poškodovanje tuje stvari
- sužnji kot del gospodarjevega premoženja (govoreče stvari)
- umor/uboj/poškodba sužnja = zmanjšanje premoženja
- sužnji niso pravno sposobni - nimajo pravic… (otroci prirastel, ZZ ni mogoča)
• civilno pravo: ukrepi cenzorjev zoper gospodarjevo izživljanje
• principat: predpisi, ki omejujejo kruto ravnanje s sužnji, skrb za sužnje v stiski
- sužnji se lahko zatečejo v svetišče ali h cesarjevemu kipu
- na podlagi krščanstva
• gospodarja, ki je grdo ravnal je bilo mogoče prisiliti k prodaji (po reskriptu Antonina Pija)
- Hadrijan - poslan v izgnanstvo za par let

PEKULIJ (peculium) = gospodarjevo premoženje, ki ga da v prosto upravljanje osebam pod njegovo oblastjo (sinovom ali sužnjem).
• de iure od gospodarja
• de facto od sina/sužnja => z njim ravnal kot s svojim premoženjem
• ni se mogel iztožljivo zavezati, ker nima pravne sposobnosti in zato ne more nastopati v postopku
• vse kar pridobi postane gospodarjeva last

Gospodar je iz sužnjevih PP zavezan adjekticijsko.
• poslovne obveznosti sužnjev naturalne (neiztožljive), mogoče jih je veljavno izpolniti
- naturalna zaveza = neiztožljivo (obveznost obstaja, ni je možno iztožit => zastarana obveznost je naturalna obveza)
- civilna zaveza = iztožljivo
• za deliktne obveznosti odgovarja gospodar neomejeno (kot, da bi jih sam storil)
- gospodar plača odškodnino ali sužnja/sina noksalno izroči
• spremembo prinese pretorsko pravo => pretor dovoli dodatno (adjekticijsko) tožbo v zvezi s poslovnimi obveznostmi, ki jih ustvari oseba pod oblastjo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

dejanski položaj sužnjev

A

Odnos do sužnjev se spreminja v Rimu:
• položaj relativno ugoden (suženj ni imel osebne svobode je pa imel položaj skoraj da lastnikovega sina)
• kasneje se položaj sužnjev zelo poslabša v času vojn, ko pritekajo iz drugih krajev in postanejo vojni ujetniki
• suženj, ki je živel pri bogati družbi je lahko živel tudi bolje kot kak proletariat

Sužnjev dejanski položaj je bil odvisen od: narave dela, ki ga je opravljal; razmer v katerih je živel; odnosa gospodarja…
• boljši položaj so imeli:
- državni sužnji => priviligirani, lahko celo naredijo oporoko; sužnji mestnih občin, svetišč (slabši: sužnji v zasebni lasti)
- izobraženi sužnji
- hišni sužnji (slabši: sužnji na latifundijah)
• najslabše so živeli sužnji, ki so delali v kmetijstvu, rudnikih in kamnolomih
• pogosto tudi žrtve prostitucije
• socialna mobilnost (nekdo lahko preide od sužnja do cesarja)
- nekateri s svojim delom tako uspejo, da dosežejo ogromno bogastvo in se lahko odkupijo od svojih gospodarjev
• sužnji so pomemben statusni simbol
• krščanstvo: proti krutemu ravnanju s sužnji, vendar ne proti suženjstvu (zavzemanje za prijazen odnos do sužnjev)

domneve da jih je blo 40% - novejše 15-20% prebivalcev

neredko meli sužnji lastne sužnje

nihče ni resno podvomil o upravičenosti sužnjev. Npr. stoili, ki naj bi se zavzemali za boljši položaj - v resnici jih je zanimal vpliv sužnjelastništva na moralne kreposti njihovih gospodarjev.
Tudi krščanstvo ni blo proti - le kao naj se lepše ravna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

poslovna sposobnost sužnja

A

• načeloma je bil poslovno sposoben, a ni bil pravno sposoben => vse kar je pridobival je pridobival za lastnika
• lastnik je postal nujno neposredno upravičen iz takega posla
• suženj NI direktni zastopnik
1) za zasopanje se zahteva volja – suženj vse kar pridobiva, pridobiva vse za lastnika ne glede na svojo voljo (tudi, če bi želel zase pridobitil ne more)
2) iz takega pravnega posla lastnik ni neposredno zavezan (iz PP, ki ga je sklenil suženj načeloma sužnjev lastnik ne more biti tožen)
• ker sužnja nasprotna stranka ni mogla tožit (če npr. ni plačal kupnine), pretor intervira z adjekticiskimi tožbami => (obravnavamo kasneje)
• pretorski osvobojenci ne postanejo državljani, temveč imajo položaj prebivalcev nekdanjih kolonij => tako nimajo oporočnih sposobnosti (živijo kot svobodni, umrejo kot sužnji)
• suženj je lahko veljavno izpolnil obveznost, drugi ga ni smel tožit => suženj je bil naturalno zavezan in nastala je naturalna obveznost (ni bil zavezan lastnik ampak suženj zgolj naturalno
• naturalno je lahko izpolnil, stranka ga ni mogla tožit => ker ni moral

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

nastanek suženjstva

A

Nekdo je lahko postal suženj z:
1) z rojstvom
• poseben institut v prid prostosti: favor libertatis = otrok se rodi kot svoboden, če je bila sužnja v času nosečnosti vsaj kratek čas svobodna
2) vojni ujetnik
• tudi premoženje vojnih ijetnikov je postalo last vojnih zmagovalcev - stvar okupacije
• uvedena fikcija: Rimljan, ki je padel v vojno ujetništvo je umrl kot svoboden => torej se je njegovo premoženje normalno dedovalo => ! če se je vrnil pa je oživela njegova oporoka in nekdanje pravice (ta zakon - 80 pr kr - čas Sule)
3) tisti, ki je obsojen zaradi hudega KD na delo v rudnikih, na boj z divjimi zvermi ali na smrt
• obsojeni postane suženj države + njegovo premoženje postane last države + obsojeni = brez gospodarja (kar pomeni da ga noben ne more osvobodit)
4) dolžnik, ki ga je upnik prodal na tuje (osebno dolžništvo)
• zaradi neplačila dolga
- najstarejše rimsko pravo!
5) postklasično pravo: svobodni Rimljan, ki je bil starejši od 20 let in se je pustil prodati kot suženj, da bi sodeloval pri guljofiji
• Gre za zrežirano prodajo, kjer eden od pajdašev drugega proda kot sužnja, tretji pa nastopi kot tožnik zoper kupca (adsertor in libertatem) in dokazuje, da je prodani svobodna oseba. Kupec mora svobodno osebo seveda takoj izpustiti in lahko zahteva odškodnino od prodajalca, vendar ta med tem izgine. Tako priigrano kupnino si pajdaši med seboj nato razdelijo in s tem obogatijo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

prenehanje suženjstva

A

• suženjstvo načeloma trajno.
• preneha se s smrtjo ali z osvoboditvijo
• z osvoboditvijo:
1) preneha LP
2) predvsem sprememba statusa (postane prost človek in s tem pravno sposoben)
• gospodar sužnja osvobodil z manumissio
1) PP med živimi 2) z oporoko

MANUMISIJA (manumissio) = suženj postane svoboden (osvobojenec = libertus), tisti, ki ga osvobodi pa postane patron (lastnik je sužnja prijel v roke, ga zavrtel okrog sebe in ga izpustil)
• več različnih svobodnih statusov (stopenj), odvisno od manumisije
• manumisija ni nujno podarila vseh pravic svobodnega človeka
• več vrst manumisije, več vrst osvoboditve (omejijo št. osvobajanj)

manu mitere = izpustiti iz roke => simbolični akti osvoboditve izpod lastnikove nadoblasti: sužnja zavrteli in ga izpustili ??

1) Manumissio vindicta = navidezna pravda
• *vindicta = palica s katero se dotakne tožnik stvari, ki jo zahteva
• nastopita gospodar sužnja in nekdo kot tožnik v navidezni pravdi (adsertor in libertatem) (uveljavlja sužnjevo prostost) => tožnik se sužnja dotakne s palico in zatrdi, da gre za svobodnega človeka, gospodar pri tem molči, torej se strinja —> pretor nato uradno ugotobvi da gre za svobodnega človeka (addictio - prisoditev)
• kasneje poenostavitev: gospodar se s palico dotakne sužnja in reče, da ga osvobaja

2) Manumissio censu = cenzorja ga z gospodarjevim privoljenjem vpišeta v knjigo rimskih državljanov

3) Manumissio testament = oporoka
DIREKTNO —> a) postane osvobojec zapustnika, kar je zanj zelo ugodno, saj je moral sicer osvobojenec patronu opravljati določena dela
POSREDNO —> b) zapustnik naroči dediču, ki mu zapusti sužnja, da ga mora osvoboditi (fideikomisarična osvoboditev, s PP med živimi)
==» rimski oporočitelji hotli se prikazat kot velikodušne in bogate (račun pa plačali dediči)
- omejitve
- min starosr osvoboditelja (20 let)
- min starost osvobojenca (30 let) - za obe starosti izjeme obstajale
- omejili število osvobojenih
- prepovedali osvoboditve v škodo upnikov

Tradicionalne civilne oblike osvoboditve: manumissio vindicta, manumissio censu, manumissio testament
=> pri teh postane suženj državljan

Poleg naštetih civilnih osvoboditev, še druge v pretorskem pravu: med prijatelji, s pismom, pri mizi
• po civilnem ne veljajo, zato pretor osvobojenca zaščiti => če ga gospodar zahteva nazaj, mu zavrne tožbo
• pretorski osvobojenci ne postanejo rimski državljani => položaj prebivalcev nekdanjih kolonij
– nimajo oporočne sposobnosti => živijo svobodni, umrejo kot sužnji
– to ukini šele JP

Od Konstantina naprej: možna osvoboditev pred škofom
– Konstantin živi cca l. 300 (je prvi cesar, ki sprejme krščanstvo)
— manumissio in ecclesia

Cesarsko pravo: osvoboditev po zakonu
• pri prodaji sužnja: npr. suženj je prodan pod pogojem, ki ni izpolnjen – postane svoboden
- npr da reče kupec da ne bo silil sužnje v prostitucijo pa jo pol vseeno sili
• pri prodaji je določeno, da bo kupec sužnja po preteku dol. časa osvobodil

PATRONAT= razmerje med bivšim lastnikom (patronom) In osvobojencem
• patron = bivši lastnik sužnja
• sužnja ponavadi osvobodi za nagrado in zahteva plačilo
• suženj je pred osvoboditvijo prisegel:
a) po sakralnem pravu (po verskem pravu)
b) po rimskem pravu pa ne, ker suženj ni bil pravni subjekt => zato je moral po osvoboditvi prisego ponoviti => IURATA OPERARUM PROMISSIO = suženj priseže, da bo za patrona opravljal določene naloge
• suženj se je v želji, da dobi prostost tudi teko zavezal (preveč), da v bistvu ni bilo velike razlike s prejšnjim položajem suženjstva => takemu osvobojencu so dali posebno exceptio libertatis exonerandae causa = ugovor za razbremenitev prostosti (pretor na podlagi tega ugovora osvobojenca razbremeni)

Z osvoboditvijo se vez torej ne prekine.
• patron: sme še vedno kaznovati osvobojenca, je njegov zakoniti varuh (tutor legitimus) in tudi dedič (če osvobojenec nima potomcev) ter dolžnost pomagati, ko pride v stisko
• osvobojenec: dolžen opravljati določena dela (za njih se zaveže s posebnim PP – verbalnim kontraktom), mora izkazovati pripadnost (ne sme tožit patrona)

Osvoboditev praviloma dokončna
• v postklasičnem pravu: možnost preklica (dokaz osvobojenčeve nehvaležnosti)
• pomembni v družbenem življenju => povzpetje po lestvici na položaje v državni upravi
• od Hadrijana naprej omejujejo, od Dioklecijana osvobojeni ne smejo opravljati več javnih funkcij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

status državljana

A

= samo rimski državljan je lahko sklepal posle
• rimski državljani : tujci
• prekrivanje pravic svobodnih in rim. državljanov => pravice svobodnih v veliki meri iz državljanskih
• personalno načelo => zato državljanstvo pomembno za sklepanje PP:
– rim. drž. po ius civile (npr sklepanje obličnih PP)
– tujci po ius gentium (sprva pe brezpravni)

Na status rimskega državljana se vežejo določene pravice in obveznosti => na zasebnopravnem in javnopravnem področju
• zasebno pravo => sklepanje (obličnih) PP po ius civile:
– sklepal ZZ, dedoval, sklepal oblične PP premoženjske narave, v primeru obsodbe v kazenskem postopku smel pritožit na zbor državljanov
• javno pravo => politične pravice:
– aktivna in pasivna volilna pravica, sodelovanje na skupščini …
• obveznosti => plačevati davke, vojaška obveznost in dolžnost poskrbeti za vojaško enoto
• tujci želijo pridobiti rim. državljanstvo, saj prinaša pomembne pravice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

razvoj pridobivanja državljanstva in teh pravic za tujce

A

najprej posameznikom za usluge, potem skupinam ljudi iz praktičnih razlogov (commercium in conubium, ponavadi mestne državice, iz čist praktičnih potreb: commercium da lah sklepaš PP po RP, lahko nastopal v postopku kot stranka, conubium: pravica sklepat ZZ po RP)
• na začetku le mestni pretor, potem praetor peregrinus oz. tujski pretor!
• zaščito vidmo tud v t.i. fiktivnih tožbah (tožba, pri katerem pretor sodniku naroči, da neko dejstvo fingira, da lah pride do postopka in izreka sodbe) -> si civis romanus esec oz. če bi bil rimski državljan (stranka v postopku tujec, zdj ga pa sodnik more furat, kot da je tujec rimski državljan, da lah nastopa v postopku)

začetek patron, pol commercium in conubium, potem pa podelejevanje rimskega državljanstva

patron - gostitelj (po sakralnem pravu ga je kot patron dolžen varovati na podlagi zaupanja)

sklepanje pogodb s sosednjimi državami - zagotovijo obvarovat tujce tudi če nimajo patrona

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

pridobitev državljanstva

A

1) z rojstvom
2) z osvoboditvijo (po CP ne tudi pretorjevi osvobojenci)
3) z naturalizacijo: npr nagrada za zavezništvo Rimu (predvsem vojakom)
4) s sklenitvijo meddržavnih pogodb

Suženj je lahko z osvoboditvijo pridobil status rim. državljana. Podeli se mu kot da bi bil rojen svoboden => status fikcije.

212 cesar Karakala vsem svobodnim prebivalcem imperija podeli državljanstvo.
• najprej podelili zavezniškim mestom na polotoku, na koncu pa Constitutio Antonina = cesar s konstitucijo podeli rim. državljanstvo vsem svobodnim na ozemlju
• želja, da vsi plačajo davke ne pa dobrosrčnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

izguba državljanstva

A

• posledica izgube prostosti
• ali obsodbe za določeno hudo dejanje
• izgon iz države (sprva milejši in ne pomeni tudi izgube državljanstva)

kaj pa suženjstvo?? ni to tudi - to je ig obsodba na hudo dejanje

22
Q

status familiae

A

= status v rimski familiji, družinski status
Popolnoma pravno sposoben v rim. družbi je pater familias = družinski poglavar/družinski oče (najstrejši moški v družini).
• pod oblastjo ima ženo: s priposestvovanjem ali ZZ (manus)
• otroke: rojstvom, posinovitvijo ( adoptio - tujepravne, arrogatio - svojepravne, legitimatio – nezakonske)
• sužnje

Rimska družba je izrazita patriarhalna družba => temeljna figura je moški, ki stoji na čelu družine (pravno in socialno gledano).
• odnos med spoloma: ženska ima javnopravno (vedno in povsod) in zasebnopravno (se spreminja) podrejen položaj
– javnopravno – formalno: ženska ni subjekt, ne more volit …
– neformalen položaj: cenjene ženske (Grki), ženska kot socialna, družinska vloga zelo cenjena => vplivajo na vladarje (matere, žene)
• izenačevanje: ko žensko postane premoženjsko močnejša => zadeve se korenito spremenijo šele v 20. st. (ko ženske držijo pokonci celotno družbo => delajo, medtem ko so moški na fronti)

23
Q

očetova oblast

A

Samo pater familias/pater familie ima oblast patria potestas = očetova oblast (nad otroci in ženo)
• otroci morajo brezpogojno ubogati
• pravica življenja in smrti (oče odloča o življenju in smrti otrok)
• oče je lahko otroka prodal – lahko nuja za preživetje (ampak samo 3x => potem je postal svoboden)
• filius = sin, filia = hči, uxor = žena
• učinkuje le na zasebnopravnem področju (npr X ZZ brez privolitve) => nima vpliva na politične pravice
– v funkciji magistrata ali varuha sin pod oblastjo kot družinski oče
• agnatsko sorodstvo kot razmerje med osebami pod oblastjo se prenaša le preko moških (učb str 298)
– preneha skupaj z oblastjo (pomembno za dedovanje)
– sin se osvobodi, mati pod očetovo in ne moževo oblastjo, hči pride pod moževo oblast
– postopoma pri dedovanju izrine krvno sorodstvo

24
Q

oblast nad ženo

A

OBLAST NAD ŽENO (manus) SPRVA POPOLNA
• pravica kaznovanja, odslovitve in pravica nad življenjem in smrtjo
• samovoljnost omejena sakralnim pravom (od nekdaj) in z običaji (prepovedana sleherna zloraba oblasti) => pravice ni smel zlorabljati
– nadzorujeta cenzorja v času republike
• o kaznovanju soodločajo sorodniki (tudi ženini) oz. neke vrste družinski svet
– če tega ne upošteva se lahko kaznuje očeta (npr. izključitev iz senata, ker je brez soglasja odsvojil ženo … )
• razvezo zakona lahko zahteva tudi žena => ZZ kot življenjska skupnost na temelju pristanka obeh zakoncev
– nedopustno siliti zakonca, da jo sklene in prepovedati njegovo razvezo
• v klasičnem pravu ni najdit sledi o kaznovanju žene

Zakonska zveza
1) MANUS zakon = žena pride pod oblast svojega moža
2) SINE MANU zakon = žena pod oblastjo družinskega očeta => ostane podrejena svojemu družinskemu očetu (ostala je v svoji rodbini)
• ženska ostane v svoji družini in ni sorodnica svojih otrok (ti so podrejeni svojemu očetu)
• v svoji družini pod očetovo oblastjo je agnatinja, v razmerju do otrok in moža pa ne (ni bila v sorodu)

25
oblast nad otroki + pekulij
• ni smel zlorabljati • oblast nad življenjem otrok iz časov brez državne sodne oblasti => sme kaznovati otroka, če zagreši zločin (izognitev maščevanju) • lahko ga je prodal => ko se zadolži, gospodarska stiska • odsvoji z mancipacijo proda drugemu: – oblast podobna kot nad sužnjem, a je svoboden (skleni ZZ) => polprosto razmerje – prepoved izživljanja – preneha lahko z manumisijo, oče pa se lahko ob prodaji s kupcem dogovori, da ga odsvoji nazaj (tega ne sme zlorabljati => max 3x) • emancipacija = pot do prenehanj očetove oblasti (3x navidezno proda sina, ki postane svojepraven oče pa izgubi oblast) • odgovarja za delikte sina => odškodnina ali noksalna izročitev (v času Justinijana le še sužnje in ne več svobodnih oseb) noksalna izročitev - polprosto razmerje POSINOVITEV = nekdo pride pod oblast družinskega očeta • posinoviš/posvojiš lahko a) svojepravnega (nima družinskega očeta) => arrogatio = posinovitev svojepravnega b) tujepravnega (izpod oblasti enega očeta pride pod oblast druge osebe) => adoptio = posinovitev tujepravnega PEKULIJ (peculium) = očetovo premoženje, ki je prepusti sužnju ali sinu v opravljanje • de iure => očetovo premoženje • de facto => otrokovo in sužnjevo – imajo v upravljanju • podrejene osebe pridobivale za očeta • načeloma sin nima premoženjske pravice • ! glede premoženja, ki ga pridobi kot vojak ali državni uradnik, mu začnejo priznavat (sinu) premoženjsko sposobnost (kasneje) Dvojna narava pekulija: 1) pekulij, premoženje, ki ga oče podeli sinu 2) peculium castrense/quasi castrense = premoženja, ki ga sin pridobi kot vojak ali državni uradnik in mu začnejo priznavat premoženjsko sposobnost
26
premoženjska sposobnost
• samo pater familias je popolnoma prem. sposoben • svobodni se ločijo na: a) sui iuris = svojepraven (tisti, ki ni pod oblastjo družinskega očeta) – sinovi postanejo svojepravni: 1) oče pater familias umre 2) oče jih izpusti izpod svoje oblasti z emancipacijo (postane svojepraven) b) alieni iuris = tujepraven (tisti, ki je pod oblastjo družinskega očeta)
27
izguba statusa
capitis deminutio = »zmanjšanje za eno glavo« (dobesedno) => gre za izgubo zmanjšanja (v knjigi)/izgubo statusa (Kambič) 1) maxima = najhujša izguba statusa, ko nekdo izgubi svobodo in s tem vse tri statuse • s tem je zgubil tudi državljanstvo in družinski status – svobodni pade v suženjstvo, preneha obstajat kot subjekt - če rimljan v suženjstvo - fingira se da je umrl svoboden (oporoka še v veljavi) 2) media = srednja, ko nekdo izgubi državljanstvo • izgubi tudi družinski status (svojepravnost), ohrani pa svobodo – rim. državljan obsojen na kazen izgnanstva 3) minima = spremeni se agnatska pripadnost (pod/izpod oblasti družinskega očeta) - • ohrani pa svobodo in državljanstvo • ne gre toliko za izgubo kot spremembo agnatske pripadnosti – nekdo, ki je pod očetovsko oblastjo postane svojepraven – lahko pa obratno: nekdo, ki je svojepraven pride pod očetovo oblast (posvojitev svojepravnega ali tujepravnega) – s posinovitvijo, prepustitvijo v polprosti položaj (noksalna izročitev), hči sklene ZZ, z emancipacijo, s sklenitvijo ZZ manu/priposesdtovavnjem žene Pravni položaj posameznika ni dokončen: • pridobitev: osvoboditev sužnja, naturalizacija tujca, emancipacij izpod očetovske oblasti (postane svojeprave) • izguba: posameznik izgubi enega izmed statusov (capitis deminutio)
28
KAJ SE ZGODI PRI CAPITIS DEMINURIO MINIMA S PREMOŽENJEM?
• Če je oseba sui iuris postala alieni iuris, njeno premoženje preide na novega pater familias (glavo družine). • Če pa je šlo samo za spremembo znotraj podrejenosti (npr. z enega patra na drugega), se njeno lastno premoženje ni ohranilo, ker ga kot alieni iuris sploh ni imela – premoženje je že po pravu pripadalo pater familias. • če je bila oseba prej alieni iuris → ob prehodu v samostojnost začne svojo novo premoženjsko zgodbo “iz nič”, razen če ji je bilo kaj posebej dodeljeno,
29
kaj je pravna oseba
= skupina fizičnih oseb ali na določen namen vezano premoženje, ki jo/ga pravni red priznava za samostojni pravni subjekt z od svojih članov neodvisno pravno sposobnostjo. • skupek ljudi ali premoženja, ki jim pravni red priznava pravno subjektiviteto in je poseldično lahko nosilka pravic in dolžnosti ustanove in korporacije v RP
30
zasliševanje sužnja
*sužnja se lahko (z mučenjem) zasliši le v korist, ne pa breme gospodarja
31
teorije o pravni osebi
Z izoblikovanjem pojma pravne osebe RP doseže nepredstavljivo stopnjo abstrakcije. Iz čutnega/zaznavnega sveta v svet pojmov. • izoblikuje pojem in značilnosti, ne ukvarja pa se s teoretično umestitvijo in razlago • resničen razvoj predvsem kasneje v 19. in 20. st. • sodobniki => različne teorije TEORIJE O PRAVNI OSEBI (19,20 st - RP se ne ukvarja s teoretično umestitvijo in razlago samega koncepta) 1) teorija fikcije = pravna oseba ne obstaja, pravni red njen obstoj fingira in s tem omogoča njeno pravno sposobnost 2) teorija dejanske osebe = pravna oseba kot nekaj dejanskega (celovita oseba z lastno celovito voljo) 3) teorija uživalcev = resnični nosilci pravic in obveznosti so tisti, ki stojijo za pravno osebo (koristniki njenega obstoja) 4) uradna teorija = dejanski subjekt p. in o. njen predstojnik Ne morejo v celoti in dokončno pojasniti, a se tudi ne izključujejo. Poudarjajo zgolj drugačne vidike
32
korporacije
= skupek fizičnih oseb (njenih članov), ki fingira kot pravna oseba • pravni subjekti se povežejo med seboj in ustvarijo nov pravni subjekt • samostojna pravna sposobnost pravne osebe kot novega subjekta • ima lastno premoženje, ki ga pridobiva prek svojih organov in sužnjev javnopravne = ustanovljene po javnem pravu • mestne, podeželjske občine, rimska država • fiskus = enako državi oz. V ožjem smislu pomeni državno blaginjo • najstarejše pravne osebe zasebnopravne • društva (collegia) obrtnikov, davčnih zakupnikov, pogrebcev • sprva prosto ustanavljanje društev – ZXIIP (ustanavljali, če s tem niso kršili zakonov) • cesar August => lex Iulia de collegiis: potrebno dovoljenje (concessio) • člani: za ustanovitev vsaj 3 člani; zamenjava članov ne vpliva na obstoj; ostaja dokler ima vsaj 1 člana – TRES FACIUNT COLLEGIUM = trije so potrebni za ustanovitev družbe • ločenost premoženja p.o. od prem. njenih članov • ! izjema: ob ukinitvi si njeno premoženje razdelijo člani
33
ustanove
= skupek premoženja, ki fingira kot pravna oseba • sprva: premoženje prepuščajo fizičnim osebam/korporacijam fiducirano (na zaupanje/poštenje) z nalogom, da ga uporabijo v predpisan namen – ustanavljanje sirotiščnic, bolnišnic ... • od Konstantina tudi prem. kot ustanova določeno za dobrodelne namene • nima članov, imajo koristnike/destinatarje = tiste, ki jim je premoženje naklonjeno (velikokrat konkretna izbira destinatarjev prepuščena organom ustanove) – določi jih ustanovitelj z ustanovnim aktom za poimenovanje ustanov RP ni oblikovalo posebnega izraza
34
poslovna sposobnost pravne osebe
Pravna oseba ima svojo pravno sposobnost (biti subjekt pravic in dolžnosti), sama pa ni zmožna delovati. • zakoniti zastopniki nastopajo v pravnem prometu v imenu in za račun pravne osebe => organi • organ sklene PP med pravno osebo in 3. osebo • organi korporacije praviloma posamezni člani – javnopravne: magistrat (v sodnem sporu hkrati zastopnik korporacije (države) in sodnik) – zasebnopravne: člani (opravlajli funkcijo kot je predvideno v pravilih korporacije) • organ odgovarja, če zaradi njegove krivde nastane škoda pravni osebi (če nastane koris pa pravna oseba) – mestna občina zavezana iz posojilne poodbe, če je denar porabljen v njeno korist, sicer pa tisti, ki jo je sklenil
35
deliktna sposobnost pravne osebe
V RP NI imela deliktne sposobnosti! • za delikte zagrešene s strani članov/organa ni odgovarjala • morala pa je povrniti morebitno premoženjsko korist, ki jo je pridobila z nedovoljenim ravnanjem članov/organov – zaradi zvijačne prevare mestnih svetnikov dana tožba Proti korporaciji je bilo mogoče naperiti i* de vi in tožbo a* quod metus causa. – interdikt, če ustrajuje ljudstvo, društvo, korporacija ... – interdikt zoper mestne svetnike, če preženejo koga na silo v imenu skupnosti meščanov in kaj pridobijo
36
način ustanovitve pravne osebe
• pri javnopravnih osebah ni problema • pri zasebnopravnih interes širše skupnosti po nadzoru in omejitvah – sprva prosto (ZXIIP), potem z dovoljenjem (August) NAČIN USTANOVITVE RP: • prost sistem (po ZXIIP) • koncesijski sistem = potrebna koncesija/dovoljenje (za čas cesarja Avgusta) – organ, ki o tem odloča ima proste roke obstajajo še: • prijavni sistem/sistem registracije = prijava pristojnemu organi, ki registrira ob izpolnjevanju vseh z zakonom predpisanih pogojev – društvo: pravico zahtevati registracijo – pristojni organ pa odloči v predpisanem času – pridobitev pravne sposobnosti z registracijo • normativni sistem = zahteva se vpis v sodni register – pravne osebe gospodarskega prava (podrobnejše urejanje notranje zgradbe osebe in pogojev za opravljanje dejavnosti) pravna oseba mora imeti organe in pravila potreben je tudi direktni zastopnik POMEMBNO • ustanovitev • pravila • organi • zastopnik • pravilo trest facium collegium = za ustanovitev pravne osebe morajo biti vsaj 3 člani • prenehanje => deluje, dokler vsaj en član
37
pravna sposobnost pravne osebe - lol kak se začne pa konča
• začetek: z ustanovitvijo (prosto, s koncesijo/dovoljenjem, registracijo ali vpisom v sodni register) • konec: ne umre, ampak preneha – dejanske okoliščine: ostane brez članov – pravne: nedopustno ravnanje, neizpolnjevanje pogojev => ukine jo pristojni organ – pod določenimi pogoji se sama ukine
38
pravna sposobnost fizičnih oseb (začetek in konec
FIZIČNA OSEBA: • nastanek: z rojstvom • prenehanje: s smrtjo ! izjema še nerojeni otrok => fingiralo, da je pridobil omejeno pravno sposobnost Rimljani imajo dodatek: 1) naravno rojstvo in smrt 2) civilno rojstvo in civilna smrt = nanaša se na vprašanje svobode (sužnjelastništva) – civilno rojstvo = nekdo, ki je bil nesvoboden se je osvobodil (osvoboditev sužnja) – civilna smrt = nekdo, ki izgubi svobodo (dolžniško suženjstvo, obsodba na smrt)
39
psolovna sposobnost
= sposobnost (z lastno voljo in ravnanjem) sklepati veljavne PP oz. pravna dejanja, iz katerih izvirajo pravice in obveznosti. pravna sposobnost = neko upravičenje, ki ga pravni red daje/odreka poslovna sposobnost = sposobnost sklepati veljavne PP • Ali lahko nekdo veljavno izrazi poslovno voljo in s tem doseže želene pravne učinke? • sposobnost, ki temelji na določenih psihofizičnih lastnostih => zmožnosti presojanja posledic svojega ravnanja • ni omejena na svobodne, poslovno sposobni tudi sužnji Načeloma poslovno sposoben duševno zdrav odradsel človek: • osebe za katere se je domnevalo, da ne morejo pravilno presojat svojih ravnanj in njihovih posledic niso bile poslovno sposobne • v starejših obdobjih tudi ženske ne • odvisno od: – starosti/mladosti – spola – duševne bolezni – preklica zaradi zapravljivosti (nerazsodno gospodarjenje s premoženjem, ki ogroža družino)
40
pravna vs poslovna sposobnost
upravičenje vs dejanska sposobnost
41
omejitve poslovne sposobnosti : starost
• ko je razum otroka dovolj razvit, da se zaveda posledic svojega dejanja, mu priznajo poslovno sposobnost => zrelo in odgovorno razsojanje • pravo ne presoja konkretne zrelosti in razsodnosti => domneva (presumptio iuris): zrelost in razsodnost nastane z določeno starostjo – RP navezuje na doraslost = določeeno starost • v zgonjih obdobjih s 17. letom (ko dobi aktivno volilno pravico), republika (v konkretnem primeru), klasično pravo (konkretna presoja le izjemoma, v primeru priznavanja še pred dopolnitvijo te starosti) • sabinijanci: za konkretno presojo (ko spolno dozorijo, če so neplodni pa z doraslostjo), • prokulijanci: po letih (prevlada!) - to je blo od nekdaj za deklice Starostna meja za doraslost (polnoletnost): • spolna zrelost, doraslost: deček z 14, deklica s 12 • naveza na poslovno sposobnost, možno izpodbijati (zaradi duševne bolezni/nerazsodnega ravnanja) • varuštvo preneha • 7-letno obdobje simbolni pomen: na 7 let vtisne poseben pečat v življenju (filozof seneka) – otrok (do 7) => razije razum (7-14) => telesna zrelost, da lahko ohrani rod (14 – 25) impuberes - nedorasli (infantes -> impuberes infantia maiores) puberes (minores -> maiores)
42
infantes
otroci do 7 leta (0 - 7) • poslovno popolnoma nesposobni (kao še nimajo razuma) • ne morejo izrazit svoje poslovne volje, sklenit veljavnega PP, ni pravnih učinkov • infantes = ki ne morejo govoriti (ne morejo veljavno izreči besed obličnega PP, »nemi«) • lahko je postal nujni domači dedič ipso iure = po samem pravu dobi dediščino - z zapustnikovo smrtjo in ni potrebna poslovna volja • lahko je postal zavezan iz ravnanja poslovodje brez naročila (njemu) - torej če je zanj opravil kakšen posel • posest: sprva NE niti z varuhovo avtorizacijo (tudi v KLASIČNEM!!!), potem s pomočjo varuha lahko (mnenja NEKATERIH klasikov - varuhova avtorizacija dopolni razsodnost otroka), v postklasičnem pravu pa tudi direktno (če mu nekdo stvar podari in izroči) • Papinijan: »tudi starejši nedorasli so poslovno povsem nesposobni« • vse pravne posle sklepa tutor impuberis = varuh nedoraslega • NI deliktno sposoben, ne odgovarja za prepovedano ravnanje - varuje ga »nedolžnost« namena (če koga ubije ne odgovarja) - ne odgovarja za škodo - kot dedič pa lahko odgovarja za vrnitev ukradene stvari (npr. če jo zapustnik ukrade) => lahko so toženi na vrnitev ukradene stvari (čeprav jih sicer ni mogoče tožiti zaradi tatvine) ODZ - pravni posel ki ga sklene nedorasli otrok - veljaven z učinkom za nazaj ko ga otrok izpolni (za malenkosti vsakdanjega življenja - take PP)
43
impuberes infantia maiores
starejši nedorasli - 7 – 12/14 letom • so omejeno poslovno sposobni => brez sodelovanja varuha lahko pridobivajo, NE morejo pa se zavezati - ne morejo napisat oporoke in sklenit ZZ (še niso spolno zreli) - niti z varuhom, lahko pa se zaročijo • velja za otroke, ki že imajo določeno stopnjo razumevanja (so: doli capax sit) - Gaj: ne pa tisti, ki so blizu otroku pod 7 let => prevzame Justinijan (sklepamo, da gre za splošno sprejeto stališče in ne zgolj mnenje sabinijancev) - kako so to presojali ni jasno, najbrž za vsakega posebej • starejši nedorasli lahko sklepa PP iz katerih je zgolj upravičen/se njegov položaj izboljša - sprejetje darila, si da obljubi določeno dajatev/storitev s stipulacijo Pri PP sodeloval TUTOR IMPUBERIS = varuh nedoraslega • dati mora svoj formalni pristanek = avtorizirati PP (prvo formalna pol tudi neformalna potrditev PP) - če nastane obveznost (kupna pogodba, najem posojila), - določena pravica preneha (osvoboditev sužnja) ali - obremenitev (zastava stvari) - *tutor impuberes = množina • auctoritatis interpositio = avtoriziran pravni posel z varuhovo avtoriteto => PP je bil polno veljaven, zavezoval je tudi starejšega nedoraslega – poznejša avtorizacija ni učinkovita (mora avtorizirat ob sklenitvi PP) – ko starejši nedorasli sklepa PP mora zraven stati varuh in avtorizirati (soglašati) PP in s tem je PP polno veljavno sklenjen • šepav PP = negotium claudicans = PP, ki je sklenjen brez varuhove avtorizacije velja, a je nedorasli le upravičen, ne pa tudi iztožljivo zavezan - zavezan je naturalno - nasprotna stranka je civilno zavezana (od starejšega nedoraslega ne mora zahtevati izpolnitve) - v praksi starejši nedorasli ne more zahtevati izpolnitve, če tudi sam ne izpolni svoje - reskript Antonina Pija: tožba zoper nedoraslega na toliko, kolikor je bil obogaten • sprva neomejeno deliktno sposobni, v klasičnem pravu pomisleki - Gaj: odgsovarja tisti, ki je blizu doraslosti - tudi v J. Institucijah (sklepamo, da je splošno sprejeto načelo)
44
Razlika med varuštvom za nedorasle in varuštvom za ženske
• varuštvo za ženske (tutor mulieris): ne ustvarja obligacijskih razmerji => posreduje samo pri najpomembnejših slovesnih, civilno obličnih PP (premoženjskih) • varuštvo za nedorasle (tutor impuberis): med varovancem (nedoraslim) in varuhom ustvarja posebno obligacijsko razmerje = varuh upravlja celotno varovančevo premoženje, skrbno mora varovati, zavezan je z izgubo => po koncu varovalništva pa mu mora neopraviče ženske same sklepajo PP - varuh nedorasleha sklepa posel za nedoraslega (izjema direktnega zastopanja)
45
puberes
dorasli - nad 12/14 • de iure polno poslovno sposobni = sklenil katerikoli PP in optsvljal javno funkcijo - politična kariera načeloma vezana na cursus honorum = vrstni red javnih funkcij • vendar pri sklenpanju PP nastane ena teževa v praksi => mladi in neizkušeni večkrat ogoljufani 1) MINORES (nedoletni): 12/14 – dopolnjenega 25. leta = tisti, ki so že dorasli, niso pa še dopolnili 25 let • lahko se sklicujejo na Lex Laetoria • de iure => postane polno poslovno sposoben s 12/14 letom • de facto => pa šele z dopolnjenim 25 letom Lex Laetoria (200 pr. Kr.) = zakon, ki skuša zavarobati nedoletne pred zlorabami • določal, da se lahko tudi tisti, ki je poslovno sposoben starejši od 12/14 let obrne na pretorja, če je sklenil zase neugoden PP in se sklicuje na svojo neizkušenost • neizkušeni 12/14 – 25. leta • restitutio in integrum = povrnitev v prejšnje stanje (preden je sklenil PP) • a* legis Laetoriae = zahteval povrnitev, če je že izpolnil zase neugoden PP - ima jo na voljo nedoletni proti tistemu, ki zlorabi njegovo neizkušenost in ga oguljufa • exc* legis Laetoriae = ko se je neugodno zavezal in še ni izpolnil - zoper tožbo sobogodbenika, ki zlorabi njegovo neizkušenost dovoli ugovor • ta pravna sredstva lahko uveljavlja še eno leto po dopolnitvi 25. leta • pomoč nedoletnim tudi v sodnih postopkih - povrnitev v prejšnje stanje, da se jih ne vznemiri s pravdami in stroški • nedoletni se lahko sklicuje na pravno varstvo letorijskega zakona in ga izpodbija => tipičen primer izpodbojnega PP - s časom konvalidira ⬇️ CURATOR MINORIS = skrbnik nedoletnega Varstvo letorijskega zakona omaje sklepanje PP z nedoletnimi, zato pri PP sodeluje skrbnik = nekdo, ki je bolj izkušen • nedoletni prosi pretorja za skrbnika, ki odobri sklenjeni PP • nedoletni se ni moral več sklicevati na Lex Laetoria oz. svojo neizkušeost • vse več jih prosi za skrbnika, čeprav ni obvezen • cesar Mark Avrelij dovoli postavirev skrbnika brez navedbe konkretnega posla • Dioklecijan: tisti, ki ima skrbnika ne more veljavno odsvajati brez odobritve • Konstantin: dovoli spregled starosti ob 18. (ženske) oz. 20. (moške) letu - ne morejo se več sklicevati na letorijski zakon - ! izjeme: razpolaganje z zemljišči • postklasično pravo: razlikovanje med starejšimi nedoraslimi in nedoletnimi se zmanjša, JK še ohrani, danes pa ne več • consuenses curatoris (iz vaj) 2) MAIORES (doletni): nad 25 let • polno pravno sposobni, nimajo skrbnikov in se ne morejo sklicevati na neizkuđenost • ! 1 leto po dopolnjenem 25. letu je nedoletni še lahko uveljavljal našteta pravna sredstva
46
omejitve poslovne sposobnosti: duševna bolezen
= tisti, ki je tako duševno bolan, da nima poslovne sposobnosti (tisti, ki se jim je nekako na prvi pogled videlo, da niso pri »zdravi pameti«) • furiosus = duševno bolen – štejejo samo hude in očitne duševnje motnje, zaradi katerih se prizadeti ne zaveda svojega ravnanja – Vivijan: lunaticius/demens = tistih, ki imajo ke manjše duševne motnje in pomanjkljivosti, ni šteti za dušenvno bolne (nanaša se na sužnja, ki stresa z glavo in izreka prerokbe, a ga je mogoče šteti tudi na splošno) šteje – Pavel: nekako enači hudo in manj duševno bolnega => enake pravne posledice • NI poslovno sposoben • NI deliktvno sposoben CURATOR FURIOSI = skrbnik duševno bolnih, ki opravlja njihovo premoženje • ZXIIP: pod skrbstvom agnatskih sorodnikov • v Rimu jim dajo skrbnike mestni prefekt/pretor, v provincah provincialni namestnik => na podlagi preiskave • umobolni lahko postal zavezan tudi brez skrbnika, če nekdo zanj opravi poslovodstvo brez naročila – skrbnik ima na voljo tožbo zoper poslovodnjo brez naročila • posli predenj je zbolel - veljavni - tudi ZZ; po RP umobolni obdržal očetovsko oblast nad otroki Posli umobolnih • PP sklenjeni pred boleznijo ostanejo v veljavi (sklenjena ZZ, očetovska oblast) • poznali so svetel trenutek (intermisso) = trenutek, ko duševno bolni nima znakov duševne bolezni, ko je razsoden – klasično: veljavnost PP presojali od primera do primera – cesarsko: v svetlih trenutkih lahko duševni bolnik dobi poslovno sposobnost (npr. napiše oporoko, izreče sodbo) • ko se mu »um potemni« pa je ponovno nima več • po trenutnem zdravju presoja tudi veljavnost uradnih dejanj – če je postavljen za sodnika bo sodba veljavna, če je priseben, ko jo izreče
47
omejitve poslovne sposobnosti: spol
Položaj žensk enakopravnejši kot v Grčiji: • lahko deduje (enak delež kot oddaljeni moški sorodniki), ohrani doto ob sklenitvi ZZ, lahko odslovi moža • ženska = krhka bitja, zato potrebuje moškega, ki je racionalen in bo poskrbel za ženske • ženska gospodinja (notranji posli), mož skrbi za njeno preživetje (zunanji posli in trgovina) • vtis neenakopravnosti daje varuštvo za svojepravne ženske (rim posebnost, ki ni odvisna od starosti) • niso polno poslovno sposobne (varuštvo) • polno deliktvno sposobne Odnos do žensk se začenja počasi na področju zasebnega prava spreminjati • postanejo sposobne, vodijo posle, bogatijo (po Kambičevem mnenju je to osnova za mancipacijo) • problem tega: padec rodnosti • če ženska ni svojepravna: PP zanjo opravlja pater familias ali mož • če je ženska svojepravna (ni pod moževo/očetovo oblastjo) je morala imeti svojega varuha - postavljen z oporoko al je pa najbljižji agnatski sorodnik (namen - poskrbet da premoženje ni šlo iz rodbine, zato tudi za ZZ rabi dovoljenje) TUTOR MULIERIS = varuh za ženske, ženskih varuh • rimska posebnost (pri tujcih ženske niso pod varuštvom) • sodeloval je s svojim soglasjem, odobritjvijo pri najpomembnejših (slovestnih, civilnih obličnih PP) - npr mancipacija, in iure cessio - npr.: tudi za sklenitev ZZ rabi soglasje (skrbnik agnatski sorodnik), ker se s tem zmanjša premoženje rodbine • vse ostale posle lahko sklepa sama (gre po kruh) • razlika od curatorja, ki sklepa vse PP za duševno bolnega • razlika od varuha nedoraslega: ženska sama sklepa PP, tudi upravlja s svojim premoženjem in ne nastane obligacijsko razmerje (med varuhom in varovanko) • dodeljen ob: 1) oporoki (oče ali mož določita) 2) najbljižnji agnartski sorodnik (če ni postavljen v oporoki) 3) dodeli pretor ( tutor dativus = podeljen varuh) V varuštvu vse manj smisla. S časoma se to spreminja, a rim. tradicionalisti institut varuha ohranjajo. • spreminja pa se položaj s tem, da lahko pretor na zahtevo ženske prisili varuha, da sklene PP • dejanski položaj v času republike bolj enakopraven (pretorjeva prisila na zahtevo ženske) - cicerova žena Terencija - ni pod moževo oblastjo (torej niso vse ženske mele varuhov al pa so bli ti dani le pro forma • republika in principat: ženske pomembno gospodarsko vlog, dejanski samostojnosti sledi tudi pravna • Avgustov čas: ženska, ki kot svobodna rodi 3/kot osvobojenka 4 otroke je oproščena varuštva – cesarja Honorij in Teodozij II. (410) podelita privilegij vsem ženskam • postklasično pravo: ženska varuhinja svojih otrok • JP (vpliv krščanstva): ni več razlike v pravnem položaju Ž & M
48
omejitve poslovne sposobnosti: preklic zaradi zapravljivosti
Pravna domneva: šteje se, da je dorasli zrel in mu zato podelijo poslovno sposobnost. Če se to izkaže za zmoto => možnost odvzema ali omejitve. • nekdo zapravljivo opravlja družinsko premoženje => s tem škodovale bodočim dedičem • zato se tisti, ki imajo na tem interes (sorodniki, ki bi dedovali) obrnejo na pretorja => ta omeji sposobnost subjekta samo na PP s katerimi pridobiva • sama zapravljivost ni zadosten element, mora biti kvalificirana = zapravljaš pretirano druž. premož - razlog: malopridnost zapravljivca (brez razloga je odsvajal/se zadolževal) • do odvzema pride z individualnim pravnim aktom preklica • po preklicu ima skrbnika: ne more odsvajati, prevzemati odgovornosti, veljavno priseči ali napraviti veljavno oporoko - oporoka ki jo je nardil prej ostane v veljavi • še vedno polno deliktno sposoben • lahko postane znova polno poslovno sposoben (najbž kak preklic) Danes: polni in omejeni odvzem ter različni razlogi. • polni preklic: huda duševna bolezen/slaboumnost => v celoti zgubi poslovno sposobnost • omejeni preklic: lažje duševne motnje, primer zapravljanja premoženja, odvisnosti od alkohola/mamil RP pozna kot razlog le preklic zaradi zapravljivosti. • pretor odvzame sposobnost opravljati premoženjske PP • določi skrbnika => brez njega ne mora odsvajati/prevzemati obveznosti (podobno kot starejši nedorasli) - lahko le pridobival • najdemo v Pavlove Sentence: prepove mu zadolževanje in opravljanje pemož. PP Primer: Nekdo zapravljivo opravlja družinsko premoženje. Tisti, ki so imeli interes (sorodniki, ki bi lahko dedovali) so pred pretorjem zahtevali preklic te sposobnosti, pretor je sposobnost omejil in subjektu preklical zapravljivost. • lahko je sklepal PP s katerimi je pridobival, (omejitev:) ni pa moral sklepati poslov s katerimi bi odsvajal • *V zgodnjem obdobju je namreč življenje družine odvisno od premoženja – če ga nimajo imajo slabe šanse za preživetje => cilj, da se ohranja družinsko prem. v rodu
49
pravni pomen časti
= čast je pravna dobrina, pravo jo ščiti (je varovana) • čast = vrednotenje posameznika v družbi, občutek lastne vrednosti (ki je pogosto odvisen od tega kako te presoja družba) • čast ima lahko tako formalen kot neformalen vpliv na različnih področjih neokrnjena čast posameznika igra veliko vlogo • v različnih obdobjih vpliva različno • izgubo časti ureja pretorski edikt • Justinijan prevzame: »o tistih, ki so zaznamovani z infamijo« • rimsko pravo z vidika časti pozna dva pojma: iniuria, infamia Zmanjšanje časti lahko povzročij/o • priča ne želi pričati (ZXIIP) • častno odpuščen iz armade • nekoga po krivem obsodi • ne žaluje za umrlim (sklene ZZ prej kot po 10ih mescih smrti) • opomini cenzorjev • kot igralec nastopal na odru (ali recitator) • se ukvarjal z zvodništvom • v pravdi zaradi ropa, žalitve, zvijačne prevare Sankcije • prizadeti: uvrščen v nižji razred, prepovedano kandidiranje za javno funkcijo, izključitev iz senata ... • prepoved nastopanja za drugega v pravdi/kazenskem postopku (razen za varovanca ali skrbljenca) • prepoved sprožitve popoularne tožbe
50
371,372,383 primeri
51
injurija
= delikt, protipravno ravnanje, ki pomeni poseg v tujo telesno in osebnostno integriteto, na podlagi tega se subjekt čuti prizadet, prizadeta je njegova čast; poseg v čast • če nekdo zlomi roko sužnju, uporabi tožbo actio legis Aquiliae • če nekdo poškoduje svobodnega človeka, RP trdi da telo svobodnega ne pozna celitve, dovoljuje pa tožbo na podlagi injurije – a* inuriarum
52
infamija
(infamia)= izguba časti 1) infamia facti = dejanska infamia, ki je posledica slabega glasu o določeni osebi • človeka ne cenijo zaradi dejanskih življenskih okoliščin (prostitucija, igralci, pevci), taki ljudje niso uživali zaupanja • obstaja še danes 2) infamia iuris = pravna infamia (zmanjšanje časti, ki je posledica določene tožbe oz. obsodbe iz dol. tožbe); • če je rimljan kršil medsebojno zaupanje, • če naredi kaj narobe v razmerju, ki ga štejejo za posebej zaupno (nekatera dejanja so posebej podla – zloraba zaupanja nasprotne stranke), • če priča ne želi pričati (ZXIIP) • če pride do tožbe iz tega razloga pa bi moral sodnik toženca obsodit in sta se tožnik in toženec sporazumno dogovorila, da pred obsodbo rešita spor, je v nekaterih primerih kljub temu, da ni bilo obsodbe, sledila infamija • določene infamije pa so take, da pride do njih po obsodbi – teh primerov je največ • prizadeti je lahko uvrščen v nižji razred, ima prepoved kandidiranja za javno funkcijo, je izključen iz senata Oseba postane infamna, njena čast je zmanjšana, ima neposredne pravne posledice, takšna oseba ne more postolirat za drugega, ne more začeti pravdnega postopka za drugega, ne more biti priča pri pravnih poslih in taka oseba ne more naperit popularne tožbe. • Infamia iuris spada med pravne posledice obsodbe • Tudi današnji red to pozna, na področju kazenskega prava je to pomembno. – npr. sodnik je oropal banko in poškodoval varnostnika, ne bo smel več opravljati določeno funkcijo