#4 Flashcards

Question

pridobitev posesti

Answer 1

Posest po RP se je načeloma pridobivala corpore et animo = telesno in z voljo. Posestnik je postal tisti, ki je pridobil dejansko oblast (corpus) nad stvarjo in imel voljo stvar posedovati/posestno voljo (animus). • praviloma oba elementa uresniči ista oseba • lahko pa dejansko oblast pridobi in izvaja posestnik preko druge osebe (posredna posest) • pridobitev posesti ima pravne posledice – dolžnik izroči dolgovano stvar upniku v posest => dolg ugasne – začne teči rok za priposestvovanje – roki za uveljavljanje stvarnih napak ... • pomembno: KDO in KDAJ posetane posestnik/KAJ je potrebno za pridobitev posesti

Answer 2

Po RP je lahko pridobila posest le poslovno sposobna oseba, ki je zmožna oblikovati posestno voljo. • umobolni in nedorasli ne moreta posedovati brez varuhove avtorizacije • tudi, če nekdo spečemu položi nekaj v roke NE poseduje klasično prepričanje: ključna prvina posesti je dejanska oblast • menijo (nerva, pavel), da lahko začne posedovati tudi nedorasli (če je take starosti, da je zmožen razumnega dojemanja) - ker je kao ključna prvina torej dejanska oblast • sporno => na splošno velja, da pridobi, če je zmožen oblikovati posestno voljo – verjetno tudi nedorasli blizu doraslosti in ženska • gotovo pa NE umobolni Pri osebah pod oblastjo, se šteje, da oče/gospodar pridobi posredno posest • ko oseba z njegovo vednostjo/na ukaz pridobi dejansko oblast • če gre za pekuliarno stvar pa vednost ni potrebna – postal posestnik, ne da bi za to vedel – posedujejo po njegovi volji, ker jim je dovolil pekulij Gospodar poseduje pobeglega sužnja, dokler ga v posest ne vzame kdo drug • klasiki: preko pobeglega sužnja pridobiva tudi posest na stvareh, ki jih je ta pridobil IZJEMA: posest lahko pridobiš tudi prek svobodnega človeka, če ga zmotno poseduješ kot sužnja ali pa tujega sužnja • poseduješ v dobri veri JA, v slabi veri NE • kljub temu, da je tuja last/svoboden • posedovani (svoboden) pa ne pridobiva niti za (dejanskega) gospodarja niti zase

Answer 3

IZVIRNA in IZVEDENA PRIDOBITEV Za posestnika se je na splošno štel tisti, ki je stvar dejansko obvladoval. • ni se štel tisti, ki je ni mogel obdržati • klasiki: glede pridobitve ni splošnega pravila, rešujejo kazuistično • posestna volja navzven ni zaznana, dejanska oblast pa – vidnost dejanske oblasti navzven odvisna od pridobitve posesti od prejšnjega lastnika (izvedeno) ali nikogaršnjo posest (izvirno)

Answer 4

IZVIRNA = pridobitelj vzame v oblast stvar, ki je bila prej v lasti nikogar ALI to stori brez sodelovanja prejšnjega lastnika • nastane novo posestno stavnje • ključno: da je pridobitev dejanske oblasti opazna navzven, sa j e tak lahko dokazal - potrebno dokazati dejansko oblast (dokaz, da poseduje) a) na premičnini: dokončen odvzem (aprehenzijski akt) • ujameš, zapreš b) na nepremičnini: • obhod, obdelava, obgraditev zemljišča (da dokaže oblast)

Answer 5

IZVEDENA = pridobitelj pridobi posest od prejšnjega posestnika • posestno stanje se nadaljuje, spremeni se le oseba posestnika • NI postrebno posebej poudariti dejanske oblasti – izročitev: dovolj je simbolično nakazana oblast (v nekaterih primerih) • kot posestna volja NE zadošča samo hotenje imeti stvar zase => za nastanek civilne posesti je potrebna tudi podlaga (kavza), na kateri temelji izročitev stvari CORPORE ALI ANIMO

Answer 6

1) CORPORE = telesno (pridobitev na stvari) V RP bogata kazuistika o pridobitvi posesti: • na nepremičninah: – treba zemljišče obhoditi ali stopiti nanj z voljo, da ga vzame – rimski klasiki v določ primreih dovolj samo z nakazano dejansko oblastjo nad zemljiščem: – Celz: pokazati meje z razgledne točke (dovolj je samo nakazana dejanska oblast) – Scevola: dovolj brez, da pokaže (stari posestnik se novemu umakne, ta pa posest samo nadaljuje => izroči izpraznjeno, bremen prosto posest) => pridobitev včasih dokaj simbolična • na premičninah: ni nujno dejansko prijetje stvari => prodajalec lahko stvar samo: – dostavi v hišo kupca (prodajalec po naročilu) – preda ključe (skladišča, vinske kletu) => Papinijan: izročeni morajo biti pred skladiščem – ukaže izročitev (prodajalcu ukaže naj izroči oskrbniku, dolžniku naj izroči drugemu ... ) – ali pa pridoitelj posest pridobi s sporazumom (stvari, ki jih je zaradi teže in velikosti težko premakniti) – pridobitelj k stvari postavi čuvaja (na drvih, vrčih z vinom) – pridobitelj stvar označi (na tramovih, *zapečatenje vinskega sodu => sod sporno, bolj razločevanje kot označitev posesti) — ko sin pustil stvari pri očetu po tem ko mu je oče dal srebro/zlato, to ne pomeni da je darilo postalo neveljavno Čeprav je dejansko vzetje v posest lahko bilo samo nakazano, ga NI mogoče nadomestiti z listino o izročitvi. • listina izkazuje, ne pa nadomešča resnično izročitev a) dejanska izročitev (traditio) • corpore et tactu = telesno in z dotikom (ko stopi na zemljišče, obhodi meje vzame stvar fizično v oblast) b) izročitev na dolgo roko (longa manu traditio) = simbolna pridobitev oblasti nad stvarjo (ni bil tehničen izraz z jasno opredeljenim pomenom) • ni potrebna fizična izročitev, dovolj, da samo pokažeš (pokaže meje zemljišča z razgledne tožke) • oculis et affectu = z očmi in z voljo (stvari, ki jih je bilo zaradi velikosti težko premikati => štejemo za izročene, če pride do sporazuma glede stvari) • klasik Javolen: izročitev dolgovanega zneska/premične stvari, ki jo izročitev položi na naročeno mesto (stvari se ne dotakne, pridobi posest na dolgo roko) • obče pravo: pomeni vzpostavitev gospodarske oblasti nad stvarmi ki niso primerne za dejansko izročitev • danes: primer prenosa posredne oblasti (ko je posredni posestnik obveščen o prenosu LP)

Answer 7

2) ANIMO = z voljo c) izročitev na kratko roko (brevi manu traditio) - na zunaj vse enako • posestna volja nastane pozneje kot fizična oblast nad stvarjo • z golo voljo lastnika => pridonitev s PP, ki utemeljuje prenos posesti in LP (torej potrbna je ustrezna pravna podlaga) • prehod iz imetništva v posest • dejanska izročitev ni potrebna, pridobitelj ima stvar v oblasti, manjka mu le še posestna volja – NUDA VOLUNTAS DOMINI SUFFICIT AD REM TRANSFERENDAM = gola lastnikova volja brez izročitve zadošča za prenos stvari • obstajati mora ustrezna podlaga (kavza)/zunanja okoliščina => zavezovalni PP (kupna, darilna, posojilna) – NEMO SIBI IPSE CAUSAM POSSESSIONIS MUTARE POTEST = nihče ne more spremeniti temelja svoje posesti (za izročitev na kratko roko je potrebna zunanja pravna okoliščina/podlaga) • proda stvar, ki jo posodi/da v najem/jo je shranil • shranjevalec, ki si prilasti shranjeno stvar, položniku pa reče, da so mu jo ukradli (tat) =/= brevi manu traditio - tat se mora stvari dejansko polastiti; če je ne premakne in samo namerava utajiti, ni dovolj za pridobitev posesti - misel na tatvino namreč še ni tatvina: SOLA COGITATIO FURTI FACIE NDINON FACIT FUREM = sama misel, da bi nekdo zagrešil tatvino, ne napravi tatu => brevi manu traditio je mogoča le na podlagi dobrovernega posestnika (na Žepičevih slajdih) Primer: lastnik A da v najem svojo hišo najemniku B; A je posestnik, najemnik je zgolj imetnik! Najemnik potem kupi hišo pride do sklepa kupno-prodajne pogodbe, na podlagi katere postane posestnik (fizična oblast je že obstajala, dodali so mu še voljo) – preko posesti dobi tudi LP. d) posestni konstitut (constitutum possessorium) = nov posestnik pridobi posredno posest • ravno obratno od izročitve na kratko roko: prehod iz posesti v imetništvo • posest se pridobi samo z golo voljo (nudo animo) => novi posestnik samo z voljo, dejansko oblast zanj izvršuje dosedanji posestnik, ki postane imetnik • Ulpijan (nastane izraz): temeljna razlika med posestjo in LP – LP ne preneha zgolj z lastnikovo odločitvijo, da ne bo več lasnik => za prenehanje pravice je treba nekaj storiti (stvar odsvojiti, uničiti, zavreči = derelinkvirati) – za prenehanje posesti zadošča zgolj volja => kdor izroči posest z namenom, da se mu kasneje vrne, preneha posedovati Primer: prejšnji lastnik ostane v prodani hiši kot najemnik => s tem postane iz posestnika imetnik, ki ima stvar v dejanski oblasti za kupca Prek oseb pod oblastjo lahko nekdo pridobiva posest: • corpore alieno, animo proprio = s tujo fizižno oblastjo in lastno posestno voljo – sin/suženj pridobiva po naročilu/z vednostjo nosilca oblasti - mandat • animo et corpore alieno = s tujo fizično oblastjo in s tujo posestno voljo (lastnik NE ve, oseba pod oblastjo pa ima posestno voljo) – sužnju/sinu je podeljen pekulij (=gospodarjevo premoženje, ki ga podeli sužnju/sinu v upravljanje) • ! osebe pod oblastjo NISO neposredni zastopniki 1) nimajo pravnoposlovne volje 2) zastopani ni zavezan izključno, temveč zgolj dodatno

Answer 8

Izjemoma prenos brez dejanske izročitve. e) tiha izročitev (traditio tacita) • vse stvari, ki so last družbenikov v vesoljni družbi postanejo takoj skupne, ne da bi bla dejansko stvar izročena • posest dediščine preide na domačega dediča z zapustnikovo smrtjo – domači dediči dedujejo ipso facto = z zapustnikovo smrtjo in ne morejo odkloniti dediščina => nujni dediči (heres necessarius) – zunanji dediči pa morajo še posebej pridobiti posest na dediščini • za prenos posesti na darilih, ki ji da oče svojepravnemu otroku Nista redni pridobitvi posesti po RP, čeprav nekateri menijo, da sta v postklasičnem nadomestili dejansko izročitev (vulgarizacija): prihajalo je do primerov nista pa nadomestili: f) simbolična izročitev (traditio ficta) • štejemo, da je stvar fizično pridobljena, da subjekt dobi posest in pridobi na njej LP g) izročitev z listino (traditio per chartam)

Answer 9

animo proprio, corpore alieno (svoha volja, tuja fizična oblasr) - sin ali suženj po naručilo ali z vednostjo nosilca oblasti animo et corpore alieno (tuja volja in tuja fizična oblast) - sin ali suženj pridobita za pekuliarno premoženje brez vednosti nosilca oblasti

Answer 10

- vse kar pridobijo nujno pridobijo za nosilca oblasti na temelju svojega statusa in ne pravnoposlovne volje - njihove obveznosti po civilnem pravu ne zavezujejo nosilca oblasti, po pretorskem pravu pa je nosilec oblasti z adjekticijskimi tožbami zavezan zgolj dodatno, ne pa izkjlučno torej - nimajo pravnoposlovne volje - pri neposredni postane zavezan samo zastopani, tu pa je primarno zavezan sin , oče pa je samo dodatno

Answer 11

1. klasično pravo - neposredno za drugega ni mogoče pridobiti niti posesti niti pravice izjemi: - vesoljni oskrbnik - varuh nedoraslega 2. justinijanovo pravo - svobodni ali suzenj sme za drugega neposredno pridobiti posest, prkeo nje tudi LP 3. možnost pridobivanja pravic in obveznosti z neposrednim učinkom za drugega (=neposredno zastopanje) prizna šele racionalistična naravnopravna šola začenši z Grotiusom (17 st)

Answer 12

Predmet posesti: stvar. • stvar dejansko/pravno preneha, preneha tudi posest • posest preneha tudi s smrtjo - ker more dedič (razen domači) na stvareh šele pridobit posest - (ne preneha, če umre imetnik, ki je imel stvar za posestnika v dejanski oblasti) PO VOLJI POSESTNIKA • corpore et animo, prostovoljno - oba elemnta morta prenehat hkrati (volja in dejanska oblast) - (corpore et animo) • posest je prenehala, če je posestnik stvar zavrgel, jo uničil, izročil drugemu – NI pa prenehala, če jo je založil in pozabil kje se nahaja • posest lahko preneha z izročitvijo, tudi če pridobitelj ne postane posestnik - če je bila stvar izročena umobolnemu, ta ni postal posestnik, zato je posest prenehala • nedorasli brez varuhovega sodelovanja NE more prenehati posedovati (ker se za to zahteva prenehanje posestne volje, ki je nedorasli nima) PROTI VOLJI POSESTNIKA • zgolj corpore, neprostovoljno – neprostovoljno se posest lahko izgubi zgolj corpore • zadošča izguba zgolj fizične oblasti (dejanska izguba oblasti nad stvarjo) – stvar izgubim, nekdo mi jo ukrade ali odvzame na silo, pregnan si z zemljišča a) izguba na nepremičninah: STATIČNA • izgubi posest, če je pregnan z zemljišča • ! izjemoma ohrani posest nad stvarjo, kljub izgubi dejanske oblast, torej samo s posestno voljo – npr. zemljišča, ki so dostopna le določen del leta (travniki, ki so del leta poplavljeni; visokogorski pašniki) – SPORNO: kdaj preneha posest na zemljišču, ki smo ga posedovali le z voljo, če se ga je dejansko polastil nekdo drug => posest preneha šele v trenutku, ko vsiljivec dotedanjemu posestniku prepeči dostop na zemljišče (nekater: že v trenutku ko tretji pridobi posest) b) izguba posesti na premičninah: DINAMIČNA – dejansko oblast nad stvarjo lažje izrazimo, vendar jo težje vzdržujemo (npr. knjigo odložim na polico, sem še posestnik?) – Nerva pravi: posedujemo tisto premično stvar, ki jo lahko kadarkoli hočemo vzamemo v dejansko oblast! (če nekaj izgubimo tako, da ne moremo več najti, prenehamo posedovati) * JP je klasični koncept skušalo razširit v smer posebne pravice, zato je bolj od klasičnega povdarjalo posestno voljo (nekateri zato menijo da so odlomki, ki govorijo o tem, da je mogoče kljub izgubi dejanske oblasti ohraniti posest samo z voljo interpolirani) po našem pravu preneha neposredna posest s prenehanjem izvrševanja dejanske oblasti (izguba neposredne posesti ima za posledico tudi izgubo posredne oblasti, ki pa ne preneha, če prejšnji neposredni posestnik postane posredni) - HA? založiti (posest NE preneha) ≠ izgubiti (posest preneha)

Answer 13

Interdikti (interdicta) = zapovedi in prepovedi, s katerimi pretor varuje relativno neviciozno posest pred neupravičenim motenjem ali odvzemom. Varstvo posesti najbolj vidna in (najbrž) najpomembnejša pravna posledica posesti (bistvo posesti). • posest ni varovana s tožbami, ampak s pretorjevimi interdikti (zapovedmi in prepovedmi) - sprva v upravnem postopku, ob koncu republike v civilnem postopku • obstaja poleg pravice posestnika do SAMOPOMOČI (vim vi repellere licet = silo je dovoljeno zavrniti s silo) - mogoče vzpostaviti le dejansko posestno stanje => v interdiktnem postopku pa se ugotavlja katera od strank ima prav/čigav zahtevek je bolj utemeljen - spodbuja nasilje (uporabo še močnejše sile), spodkopava avtoriteto pravnega reda • pretor želi preprečit uporabo sile, interdikti se končujejo s klavzulo »prepovedujem uporabo sile« (VIM FIERI VETO) • glavni vir spora najbrž nedovoljena samopomoč => ne nudi posestnega varstva relativno vicioznemu posestniku (pridobi posest na silo, skrivaj ali na prošnjo do preklica) - če mu nasprotna stranka lahko očita, da jo je pridobil na viciozen način POSESTNI POSTOPEK Posestno varstvo namenjeno varovanju posesti, posredno pa LP (posestnik je pogsto tudi lastnik). • v postopku se LP ne upošteva/ugotavlja, prav tako ne upravičenost do posesti 1) pri varstvu posesti je bistvena hitrost (da se zaustavi spor) - parva scintilla saepe magnam flamam excitat (v opombi) = majhna iskra pogosto zaneti velik požar - zato dokazni postopek omejen le na ugotavljanje dejstev, neposredno povezanih s posestjo in neupravičenim poseganjem vanjo - postopek na ravni dejanskega in ne glede utemeljenosti posesti s pravico 2) izid posestnega spora ne vpliva na obstoj LP ali druge stvarne pravice - če lastnik izgubi posestni spor, lahko uporabi lastninsko tožbo (rei vindicatio) - isto dedni zakupnik, zastavni upnik, tudi nedobroverni posestnik • lahko zaščiti tudi nedobrovernega posestnika. • od svojega varstva izvzema le RELATIVNO VICIOZNO POSEST (relativno = glede na nekaj, v odnosu do nečesa) => relativno viciozni posestnik = tak, ki mu nasprotna stranka lahko očita, da je od nje pridobil posest na silo, na skrivaj ali na prošnjo do preklica Varstvu posesti namenjeni 2 skupini interdiktov: 1) prohibitorni (interdikta retinendae possessionis) = za ohranitev posesti 2) restitutorni (interdikta recuperandae possessionis) = za vrnitev posesti - vzpostavitev posestnega stanja, ki je blo viciozno prekinjeno Posestni interdikti služijo kot uvod v lastninsko pravdo. • vloga toženca v lastninski pravdi ugodnejša, zato skušajo pred začetkom sprožijo posestni spor • vloga posestnika se 1) opredeli (pri i* retinendae possessionis) ali 2) ponovno vzpostavi (pri i* recuperandae possessionis – toženec more nasilno pregnanemu posestniku povrniti odvzeto posest) • Tisti, ki je bil uspešen v posestnem sporu je imel bistveno boljše izhodišče v kasnejši lastninski pravdi. *predavanja LP zaščitena s tožbo rei vindicatio. Če kdo izgubi posest, lahko s tožbo zahteva stvar od nedobrovernega posestnika. • domneva: possessor ergo dominus => posest kaže na LP, če želiš izpodbiti to domnevo, moraš dokazati, da si ti lastnik, kar je težko • problem pri dokaznem bremenu, saj je na strani tistega, ki zahteva nazaj posest oz. želi/mora dokazat svojo LP - zato kot dokaz sestavljajo listine, priče (pri mancipaciji, ki je gospodarsko najpomembnejša) • pretor: dokazovanje težko, postopek dolgotrajen => olajša s tem, da uvede varstvo posesti • želi pospešiti reševanje sporov, zato namesto LP ščiti dejstvo posesti • Čigav položaj v reivindicatio je bolj ugoden? - položaj posestnika/toženca (possessor ergo dominus) - pasivno legitimiran: posestnik Pretrojeva intervencija • LP = pravica • posest = dejstvo => dejstvo lažje dokazovati kot LP • ideja za tem: zaščita lastnika (običajno posestnik tudi lastnik) • če lastnik ne dobi pravične pravde lahko naperi lastninsko tožbo => mora pa dokazat svojo LP • dokazuje se samo dejstvo posesti ne pa LP • sam posestni spor/odločitev v sporu pa ni pomembna za vsebinsko odločanje v sami stvari (če lastnik izgubi spor lahko vseeno vloži tožbo) Pretor je varoval posest s svojimi zapovedmi in prepovedmi => pretorjevi interdikti => varstvo posesti zato imenujemo tudi interdiktno varstvo.

Answer 14

(prohibitorna interdikta retinendae possessionis) Prepovedni (prohibicija = prepoved) = tisti interdikti, ki prepovedujejo motenje posesti in uporabo sile za spremembo posestnega stanja • interdicta retinendae possessionis = interdikti za ohranitev posesti • varstvo v primeru motenja posesti (moteččega poseganja po predmetu posesti) • zapovedana ohranitev obstoječega posestnega stanja in prenehanje motečega poseganja + 4prepovedana uporaba sile za spremembo posestnega stanja (da bi se obstoječe posestno stanje nasilno spremenilo) • posebna varščina (cautio de amplius non trubando), da ne bo prišlo do nove motnje (prizadeti lahko zahteva znesek varščine, če pride) • 2 interdikta: a) za nepremičnine (i* uti possidetis) b) za premičnine (i* utrubi) => posest se menja hitreje kot na nepremičninah I* UTI POSSIDETIS - “kakor posedujeta” • na voljo kadar nekdo moti posest na nepremičnini • pred pretorjem zahteva prepoved motenje posesti (ta, ki mu nekdo posega v posest) • interdikt ohranja posest => »tako kot posedujeta, tako posedujta« => posest ohranja tisti, ki poseduje posestno varstvo • pretor prepoveduje uporabo sile za pridobitev posesti I* UTRUBI - “pri komer od vaju” • namenjen varstvu posesti na premičninah • npr.: ko je predmet varstva posesti suženj • prepoveduje uporabo sile • posestno varstvo: tisti, ki sužnja poseduje večji del preteklega leta, šteto od dne izdaje interdikta • razlika: posestno varstvo tisti, ki sužnja dlje časa poseduje in ne glede na tistega, ki ga trenutno poseduje - večji del preteklega leta (računamo od dne izdaje interdikta) - šteje se zraven če je stvar posedoval pravni prednik (stranka stvar posedovala, kupila, pridobila na pravno neoporečni način) - accessio temporis - le neoporečna in neviciozna stranka • (zato rahlo nasprotuje temu, da gre za »ohranitev posesti« dobesedno => ampak naj te med učenjem ne zmede, vseeno spada pod prohibitorne i.) • JP - tisti ki je v trenutku ko je postopek se začel posestnik ==> Oba interdikta vsebujeta dostavek, ki izključuje varstvo relativno viciozne posesti. Pretor se ne sprašuje kako je bila posest pridobljena => na koncu lahko dobi zaščito tudi nedobroverni posestnik. od posestnega varstva pretor izvzame relativno viciozne posesti ⬇️ interdikta sta DVOJNA interdikt naslovljen enako na obe stranki - interdikt se lahko obrne protu stranki ki je sprožila postopek - torej če se izkaže da je rel viciozen - se posest prizna nasprotni stranki

Answer 15

(restitutorna interdikta recuperandae possessionis) = zapovedujejo ponovno vzpostavitev posestnega stanja, ki je bilo viciozno prekinjeno • restitutorno => zahteva se povrnitev • viciozno prekinjeno = nekdo odvzame posest na silo (vi), na skrivaj (clam) oz na prošnjo do preklica (precario) • recuperandae possessionis = interdikte za pridobitev posesti nazaj • namen: da se pridobi nazaj odvzeta posest I* DE VI = i. na voljo, kadar je posest na silo odvzeta (posest na silo odvzeta => posestnik pregnan z zemljišča) • zahteva povrnitev posesti - samo za nepremičnine - nasilni odvzem premičnine se šteje za delikt (vrnit + plačat ocenjeno vrednost) in ne motenje posesti (če je tuja stvar) + lastnik tudi ne sme svoje stvari odvzet ker je to NEDOVOLJENA SAMOPOMOČ (kazen = izguba LP) a) i* de vi cottidiana => če je posestnik pregnan z navadno silo – zastara v 1 letu (če se posestnik ne pobriga v enem letu, zastara) – možnost ugovora rel. vic. poses. - pregnani ni smel bit rel viciozen tistemu ki ga je pregnal - ni več možno v postklasičnem pravu – možnost zahtevat odškodnino (zraven povrnitve posesti) • toženec je decient (tsti, ki ga je vrgel ven) tud če to nardi oseba pod njegovo oblastjo b) i* de vi armata če je posestnik pregnan z oboroženo silo (npr. s sulico) - klasiki besedo arma (orožje) razlagali zelo široko (da bi čim bolj zajezili uporabo) – oborožena sila: ščiti, meči, čelate + tudi krepela in kamni (Gai) – ni zastaralnega roka – ni možnosti ugovora rel. vic. poses. - ker “uporaba orožja pomeni napad na samo bistvo prava in avtoritete države” — mogoče zahtevat povrnitev škode • primer interdictum duplex: obrača se lahko zoper obe stranki (recimo če B prežene Aja, pol pa A s silo prežene Bja, potem se lah obrne na niju obadva) • z navadno silo: posest bo ohranu A, ker je bil B do njega viciozen • z oboroženo silo: posest bo zaščitu Bja, ker ni upoštevanja viciozne sile (logika: spori se lah rešujejo z navadno silo, z oboroženo pa bo zaščil tistega, ki ga bo pregnal) • Justi teh interdiktov ne pozna več, ampak je samo actio, obravnava ga kot javno kaznivo dejanje -> torej ni ekscepcij, tudi z navadno silo ne smeš (razen takojšna samopomoč) I* DE PRECARIO • precario dans zahteva vrnitev stvari nasaj (posest) od prekarista, ki mu je stvar prepustil v prekarij • proti precario dansu je prekarist relativno viciozen => prekarist mu bo moral prepustiti v posest stvar, ki jo je od precario dansa dobil v uporabo PREKARIJ = večji del pravnega razvojo je zgloj neko dejansko stanje (in ne pravno? i guess) rimljani uporabljali svoje stvari na prošnjo do preklica • nekaj dejanskega (in ne pravnega): ta, ki prekarij prepusti na voljo nima tožbe; od prekarista pa lahko zahteva kdorkoli nazaj • pogosto v Rimu => sisgtem klientalizma = bogati Rimljani svoj družbeni kapital, moč krepijo s tem, da nase vežejo druge ljudi (prepuščajo jim svoje stvari v uporabo). Socialni kapital v Rimu zelo pomemben. • precario dans = tisti, ki da svojo stvar v prekarij • precario accipiens = prekarist = tisti, ki je stvar dobil v prekarij – prekarist je nelastniški posestnik – na voljo ima posestne interdikte: PRIMER: Nekdo potrebuje konja in bogati mu konja prepusti v uporabo (gre za dejansko razmerje in ne pravno). Lahko ga ima do preklica. *danes: prekarij nekaj kar imaš, ampak ti je lahko vsak trenutek vzeto => negotovost => izhaja iz rim. prekarija (nekaj kar imaš in lahko zahtevaš nazaj) PREKARIST = tisti, ki je stvar dobil v prekarij • prekarist je nelastniški posestnik • na voljo ima posestne interdikte: vse razen interdicta de precario (tega nima) => IZPIT!! PAZI => ta interdikt ima na voljo precario dans (z i. zahteva stvar nazaj) - kot posestnik je varov an proti vsem, razen proti precario dansu, ki mu je dal rekarij dodatno interdikt de preccario: ta interdikt pravzaprav ni bil namenjen varovanju posesti. z njim je lahko tisti, ki je dal stvar v uporabo na prošnjo do preklica, zahteval stvar nazaj. s prepustitvijo stvaru med njim in prekaristom namreč ni nastalo pogodbeno razmerje, tako da ni imel na voljo nobenega oravnega sredstva, s katerim bi lahko zahteval stvar nazaj. pretor ga je varoval z interdiktom, saj je bil prekarist nasproti njemu relativno viciozen. POSEBNOST tega interdikta je bila v KLAVZULI ”ali si s hudobnim naklepom prenehal imeti”. z njo je pretor omogočil zasledovanje stvari tudi nasproti prekaristu, ki se je nalašč znebil stvari, da mu je ne bi bilo treba vrniti. v takem primeru je moral plačati njeno vrednost. Na enak način je pretor omogočil lastninsko tožbo proti FIKTIVNEMU POSESTNIKU, ki se je prav tako dolozno znebil stvari, da bi se izognil lastninski pravdi. interdikt je izgubil svoj praktični pomen v postklasični dobi, ko so prekarij v veliki meri izenačili z najemno oz zakupno pogodbo v Justinijanovi kodifikaciji so odlomki v zvezi s prekarijem uvrščeni med INOMINATNE KONTRAKTE, tako da ga je bilo mogoče tožiti s tožbo A* PRAESCRIPTIS VERBIS. S tem je interdikt de precario izgubil svoj praktični pomen v občem pravu se je posestno varstvo bistveno spremenilo. Iz tradicije interdikta uti possidetis so razvili redni postopek posestnega varstva. Izhodišče za razpravo je postala STAREJŠA IN NA MOČNEJŠI PRAVNI NASLOV OPRTA POSEST. To pa pomeni, da so upoštevali tudi PRAVICO DO POSESTI. S tem je posestni spor izgubil svojo temeljno kakovost - hitrost Iz interdikta de vi se v kanonskem pravu razvije načelo SPOLIATUS ANTE OMNIA RESTITUENDUS = OROPANEMU JE TREBA PRED VSE, DRUGIM VRNITI, KAR MU JE BILO NA SILO ODVZETO. Po tem načelu je smel tisti, ki mu je nekdo nekaj na silo odvzel, zavrniti, da bi se spustil v pravdo, dokler mu nasilno odvzeto premoženje ni bilo vrnjeno. Ta ugovor (EXC* SPOLII) se je razvil v tožbo (A* SPOLII), s katero je bilo mogoče zahtevati nazaj nasilno odvzeto stvar od SPOLIANTA, tj. tistega, ki jo je nasilno odvzel, pa tudi od tistega, ki jo je pridobil od spolianta in je vedel, da je bila pridobljena s silo. Pri spoliantu je praviloma šlo za dejanje nedovoljene samopomoči. Tožba je bila uporabna tudi glede premičnin. Tožnik je moral dokazati svojo starejšo posest. posestno varstvo v SODOBNEM SLOVENSKEM PRAVU je v temeljnih potezah dokaj podobno rimskemu klasičnemu posestnemu varstvu. Danes ne poznamo več interdiktov, ampak ”motenjsko” tožbo

Answer 16

ja • posest se lahko izgubi, tudi če je nihče ne pridobi (npr. baterije vržem v koš za smeti) • stvar je lahko v NIKOGARŠNJI POSESTI

Answer 17

Latninska pravica (dominium, proprietas) = stvarna pravica na stvari, na temelju katere sme upravičenec to stvar posedovati, uporabljati in jo (če je plodonosna) uživati ter z njo razpolagati. • posest => gotovo dejstvo • LP => pravica Rimljani LP ne definirajo. Po sodobnem pravu je sestavljena iz več stvarnopravnih upravičenj: 1) posedovati 2) uporabljati in uživati njene plodove (naravne – jabolka in civilne – obresti, najemnina) 3) s stvarjo dejansko in pravno razpolagati (uničiš, zavržeš, odsvojiš, obremeniš) • definicijo oblikuje francoski pravnik Hotomanus: »pravica stvar uporabljati in jo porabiti, kolikor to dopušča smisel prava« (*DOMINIUM EST IUS UTENDI ET ABUTENDI RE SUA QUATENUS IURIS RATIO PATITUR) absolutna in ekskluzivna in enotna stvarna p =/= lastninska p

Answer 18

omejitve - lastnik (nardi užitek) - javni interes (ne moreš kr tak porušit bajte) - interes sosedov (gradnja na odmiku od meje)

Answer 19

Najstarejše obdobje: • LP predstavlja del oblasti družinskega očeta • verjetno edina stvarna pravica, tudi 4 poljske služnosti bolj delne LP kot stvarne pravice na tuji stvari • ni razlikovanja med LP in posestjo (ta zgolj zunanji izraz LP in ne samostojen institut) • ne ve se ali obsega samo pemične ali tudi nepremične - ker se ne ve do kdaj kolektivna oblast (gentes-rodov) nad obdelovalno zemljo - legenda: Romul da vsakemu del zemlje kot dedino (heredium) Ob koncu republike • pojem LPse oblikuje kot jasno opredeljen pravni institut • dominium oz. proprietas

Answer 20

Resnična LP zgolj ena – civilna LP. • dominium ex iure Quiritium = lastnina po kviritskem pravu • pidobivala se je z obličnim PP, samo za rimske državljane Poleg civilne pretor varuje dejansko stanje, ki nastane s formalno pomanjkljivo pridobitvijo res mancipi kot, da bi šlo za LP. • bonitarna lastnina (in bonis habere = imeti v premoženju) • Gaj: sprva ena LP, potem delitev na civilno (LP po kviritskem pravu) in bonetarno (v premoženju) Na provincialnih zemljiščih (niso zasebna last ampak last države) pravica do uporabe in posesti, ki spominja na LP. Srednji vek uvede deljeno LP, v RP je lastnina enotna. • RP pozna civilno in bonitarno lastnino. • Ta delitev se je uredila kasneje, na podlagi pravnega razvoja RP oz. pravnih sredstev, ki jih je RP omogočalo

Answer 21

Po klasičnem pravu se imenuje dominium ex iure Quiritium = kviritska lastnina (kviriti = rimski državljani) • pridržana rimskim državljanom • predmet: premične stvari in italska zemljišče • civilna lastnina = LP po rimskem civilnem pravu, kjer je posebnost v tem, da je možna LP zgolj na premičnih stvareh in italskih zemljiščih (torej ne samo res mancipi) • provincialna zemljišča = zemljišča, ki stojijo v provincah, na katerih ni mogoča zasebna lastnina - zasebnik ni mogel imeti LP na provincialnem zemljišču, lahko pa je imel pravico do uživanja in rabe Lahko se je prenašala med živimi le z obličnim in slovesnim pravnim poslom (za res mancipi) 1) mancipacijo 2) in iure cessio Z izročitvijo se prenese le posest in ne LP (na res mancipi) • izročitelj: civilni lastnik (še vedno lastnik, a stvari ne more zahtevati od pridobitelja) - ima na voljo rei vindcatio • pridobitelj: bonitarni lastnik (postane posestnik) - na voljo nima tožbe (ni lastnik), ampak ugovor prodane in izročene stvari = e* rei venditae et traditae zoper lastninski zahtevek civilnega lastnika - LP lahko pridobi s priposestvovanjem (postane civilna lastnina: ima tako v premoženju kot v po kvirintskem pravu) Razvoj trgovine, obrti (na veliko se trguje, kupuje) => ti stari mehanizmi postajajo zastareli (klicati tehničarja, 5 prič, izgovarjati določene besede je zamudno). Poenostavljanje, privede do izročitve • izročitev je problem, ker se ne prenese civilna pravica (res mancipi še vedno zahteva obličnost)

Answer 22

= pretorska lastnina • RP ne govori teoretično o njej, lahko pa jo ugotovimo iz pretorjevega sredstva • bonitarni lastnik jo ima in bonis = v svojem premoženju - in bonis habere = imeti v premoženju • pretor priznava civilno lastnino z mancipacijo in in iure cessio, vendar zaščiti bonitarnega lastnika s pravnimi sredstvi - razlog: edina pomanjkljivost je formalne narave (nepopolna obličnost) - varstvo zato kot ideal pravičnosti • bonitarni lastnik je na podlagi pretorjevega varstva (exc*) močnejši od civilnega lastnika in lahko stvar obdrži Stvari, ki se štejejo za res mancipi so se prenašale z obličnim PP, če je bila taka stvar samo izročena, se na pridobitelja ni prenesla lastninska pravica. • na eni strani imamo tako lastnika, ki stvari nima v posesti, na drugi pa posestnika, ki na stvari nima LP • za preprečitev posegov tretjih v bonitarno lastnino, pretor varuje »nastajajočo pravico« bonitarnega lastnika s posebno publicijansko tožbo • Pretor je bonitarnega lastnika zaščitil, kot da bi bil civilni lastnik, na voljo mu da 2 vrsti pravnih sredstev: 1) e* rei venditae et traditae in 2) a* publiciana in rem Bonitarna lastnina ni trajna. Bonitarni lastnik po določenem času postane civilni lastnik oz. stvar priposestvuje. JP pozna eno samo, enotno LP • ukinjena delitev na civilno inn bonitarno lastnine (ker se ukine delitev na res mancipi in res nec mancipi)

Answer 23

- odg.: ne, ker gre za res mancipi in je potreben oblični PP - izročitev = pridobitni način prenosa LP

Answer 24

1) exc* rei venditae et traditae = ugovor prodane in izročene stvari = ugovor bonitarnega lasnika, če civilni lastnik zahteva prodano stvar nazaj z rei vindikacijo (lahko tudi exc* doli!!) • civilni lastnik proda in izroči stvar bonitarnemu lastniku => civilna lastnina se ne prenese • civilni lastnik lahko zahteva vrnitev stvari z rei vindicatio, čeprav je bonitarni lastnik za stvar plačal in mu je bila izročena • pretor zato uvrsti ugovor exc* rei venditae et traditae (rei vendite et tradite) = ugovor prodane in izročene stvari - če se to dokaze, lahko na podlagi exc* bonitarni lastnik stvar obdrži Primer: prodal in izročil sem vam konja, niste postali civilni lastnik, ker bi moral mancipirati. Civilni lastnik sem jaz, zahtevam konja nazaj, naperim rei vindicatio, dokazal bom svojo LP. Ni pošteno, da bi morali zdaj konja izročiti nazaj. => Pretorjeva ideja je omiliti civilno pravo, zato je dovolil ugovor, rekli so, da je bila stvar prodana in izročena, na podlagi tega bo pridobitelj oproščen, kar pomeni, da bo obdržal stvar. V tem primeru je bonitarna lastnina močnejša od civilne. 2) actio publiciana in rem = publicijanska tožba (tožba BL proti 3. osebi/civilnemu lastniku, ki posega po njegovi bonitarni lastnini) • uporabi se, kadsr bonitarni lastnik izgubi posest stvari • tožba prevzeta po rei vindikaciji => temeljna razlika: legitimiran je bonitarni lastnik - aktivno legitimiran: bonitarni lastnik - pasivno legitimiran: vsakokratni posestnik (lahko tudi civilni lastnik, če poseduje) • fikticijska tožba = možno jo je naperiti/ uresničiti s pomočjo fikcije (fingira se, da je priposestvovalni čas že pretekel in je bonitarni lastnik že postal civilni lastnik) - na temelju posesti ni tožbe, ker posest ni pravica => rešitev: fikcija, da je priposestvovalni čas že potekel in je pridobitelj že postal lastnik - pridobitelj nasproti 3. varovan kot, da bi bil lastnik • na voljo tudi proti civilnemu lastniku, če posega vanjo - BL publicijanska tožba (a* publiciana in rem) => CL ugovor lastnine (e* dominii) => BL replika prodane in izročene stvari (replicatio rei venditae et traditae) ali zvijačne prevare (replicatio doli) - močnejši položaj pridobitelja (BL) zaradi nepoštenega ravnanja odsvojitelja, in ne na temelju fikcije priposestvovanja • restitutorna klavzula Primer: konj bonitarnega lastnika pobegne k tretji osebi/civilnemu lastniku • pridobitelj (BL) nima na voljo rei vindikacije, ker ni lastnik • pretor mu da na voljo publicijansko tožbo in fingira, kot da je že priposestvoval in je lastnik 3) replicatio rei venditae et traditae (replika BL na CL, ki se brani proti publicijanski tožbi) • replika = ugovor na ugovor - Situacija, ko bo bonitarni lastnik s publicijansko tožbo zahteval stvar (suženj) od civilnega lastnika. Stvar pobegne nazaj k civilnemu lastniku – bonitarni lastnik uveljavlja bonitarno lastnino s publicijansko tožbo. • CL se brani z exceptio domini (ugovor LP) => na ta ugovor pa BL uveljavlja replicatio! - ugovarja: stvar si mi prodal in izročil • Tako bo bonitarni lastnik s tožbo uspešen tudi proti civilnemu lastniku

Answer 25

• Odg.: exc* civilni lasnik trdi da je lastnik, je ampak mu je stvar izročil

Answer 26

• Odg.: publicijansko tožbo, e* rei venditae et traditae in r* rei venditae et traditae

Answer 27

• LP posameznika ni mogoča, ker je lastnica rimska država (senat/princeps) => posamezniki imajo lahko na teh zemljiščih le posest ali užitek - zakupnina za uporabo kot nek zemljiški davek (stipendium = v senatovih provincah, tributum = v cesarjevih provincah) • pravica do uporabe in uživanja spominja na psest in LP - opisovali z: uti fruti habere possidere = uporabljati, uživati, imeti in posedovati - s tem so pogosto označevali lastnino tujcev + jamstvo za nemoteno posest pri prodaji • obstoj tega upravičenja je nujen za mirno sožitje med sosedi - dejanska oblast ni zadoščala, zato priznavali uživalcu neke vrste pravico (prevlada in konča spor) - ravnotežje in stabilsnot omogoča skladnost med pravnim in dejanskim • možnost »priposestvovanja« z ugovorom dolgotrajne posesti/časa (longi temporis praescriptio) • možnost posedovanja in uživanja pravzaprav predstavlja pravico, ki jo je mogoče nasproti tretjemu: 1) uveljavljati s tožbo 2) prenesti s tradicijo 3) priposestvovati po načelih longi temporis praescriptio

Answer 28

= LP nerazdeljene stvari na kateri ima več upravičencev isto LP (LP nerazdeljene stvari je razdeljena med več upravičencev). • nerazdeljena stvar, LP ena sama (LP je namreč dovoljena le na posamezni stvari), več upravičencev • solastniki imajo na njej miselne/idealne deleže, ki niso nujno enaki (ker fizično stvar ni razdeljena) • če se stvar fizično razdeli se lahko razdeli tudi LP in nastane več novih LP na prej nerazdeljeni stvari Najstarejše RP: soloastnina v obliki podedovanega premoženja (erecto non cito) • skupnost (sinov) dedičev => solastniki • sodediči nimajo deležev, zato vsak razpolaga s celotno stvarjo (osvobodi sužnja, odsvoji skupno stvar) • to izgine že v zgodnji klasčni dobi • vsekakor lahko sodedič z a* familiae erciscundae zahteva delitev skupnega premoženja Poleg skupnosti sinov, poznajo tudi solastnino v sodobnem pomenu: • redno nastane s: 1) pogodbo (npr. družbena pogodba – societas) ali 2) po naključju (stvar voljena/podarjena več osebam) => naključna premoženjska skupnost (communio incidens) • več subjektov si deli lastninska upravičenja, stvar pa ostaja nerazdeljena • solastniki imajo miselne/idealne deleže (pars pro indiviso) ne nerazdeljeni stvari - deleži enaki/različni (20 %, 30 %, 50 %) - če kdo opusti se sorazmerno povečajo - fizično nerazdeljena stvar, zato v lasti nimajo fizičnih delov Iz miselnega/idealnega deleža postane realni del => če lastnik stvar razdeli in jo da drugim => prej so vsi solastniki, sedaj pa vsak lasnik svojega dela.

Answer 29

• posameznik prosto razpolaga s svojim deležem (odsvoji, obremeni) – lahko prodaš samo svoj delež stanovanja • obligacijskopravne posledice solastnikov: delitev stroškov in izgube, lahko pa zahtevajo donose • posega v deleže solastnikov (služnost, osvoboditev sužnja), potrebno soglasje vseh solastnikov • soglasje tudi za odsvojitev/obremenitev celotne stvari => če to stori brez soglasja: - klasiki: s tem odpove svojemu deležu, ki priraste ostalim deležem - Justinijan (milejši ukrep): ostalim solastnikom mora plačati vrednost njihovih deležev (suženj ostane svobode, odsvojitelj pa povrne solastnikom) Soglasje za dejanske posege: • izrecno ali tiho • pravica prepovedati (ius prohibedi) ali preprečiti dejanske posege - preprečitev => dovoljena samopomoč - če sta 2, je močnejši položaj tistega, ki prepoveduje • klasično mnenje: dovolj soglasje večine oz. ni potrebno, če je v korist skupne stvari - morebitni zahtevki v okviru (analogne) delitvene tožbe (zahteva povrnitve škode) - mogoče sprožiit v času obstoja družbe - kljub temu, načeloma soglasje vseh

Answer 30

Solastnik lahko zahteva prenehanje solastnine z delitveno tožbo 1. actio familiae erciscundae – delitev podedovanega premoženja (dediči podedujejo in zahtevajo delitev) 2. actio communi dividundo – splošna delitvena tožba (zahteva se delitev solastnine) —> tudi kot analogno v primeru ko je več osebam pripadla stvarna pravica na tuji stvari 3. actio finium regundorum – ugotovitev poteka meja med zemljišči Dve ravni delitvene tožbe: a) stvarnopravnaraven: prenehanje solastnine z delitvijo ALI prisoditvijo enemu od solastnikov, ki mora ostalim izplačati sorazmerno vrednost njihovih deležev b) obligacijskopravna raven: uveljavljanje morebitnih zahtevkov med solastniki • delitvene tožbe vsebujejo prisoditveno (adjudikacijsko) klavzulo na katere podlagi potem sodnik ustvari novo LP na stvari ali njenemu delu, ki ga prisodi nekdanjemu solastniku PARS PRO DIVISO • solastniki imajo skupno stvar v SOPOSESTI => stvar smejo uporabljati in pridobivati njene donose sorazmerno s svojimi lastninskimi deleži • SPZ: ureja solastnino na enak način kot RP - solastnik lahko prosto razpolaga s svojim deležem in sorazmerno pridobiva njegove donose - sorazmerna s solastninskim deležem so tudi bremena stvari

Answer 31

skupna lastnina - lastninska pravica več oseb (skupnih lastnikov) na nerazdeljeni stvari - s tem da deleži niso vnaprej določeni - skupni lastniki lahko stvar uporabljajo in z njo razpolagajo - za obveznosti ki nastanejo v zvezi z njo odgovarjajo SOLIDARNO solastnina - ko je lastninska pravica nerazdeljene stvari razdeljena med več upravičencev (stvar pa ostaja nerazdeljena - oni majo pa lastninska upravičenja) - majo miselne deleže - lastninska pravica je še vedno ena sama!! (več jih nastane ko se stvar dejansko fizično razdeli)

Answer 32

• izhodišče: LP je absolutna in neomejena, vnaprej omejena LP ne obstaja • v praksi: omejitve zelo pogoste na: - dejanski ravni (izvrševanje) - pravni ravni (zmanjšanje obsega lastnikovih upravičenj) • omejena že s samo naravo pravice (X zlorabljat), s pravicami drugih (X kršit tuje pravice) in s širšim interesom skupnosti • pogosto prinaša tudi bremena, odgovornost Primer: nekdo podeduje zemljišče, tam želi zgraditi hišo, a zemljišče NI zazidljivo. Vsako leto moraš plačati davek. Če greš npr. tja taborit, parcela pa se nahaja v Triglavskem narodnem parku, dobiš kazen. Če pride vetrolom, dobiš kazen, ker nisi poskrbel za odvoz. ZLORABA PRAVICE • izvrševanje v skladu s splošnimi načeli prepovedi zlorabe pravice - Gaj: na sužnjih (MALAE IURE NOSTRO UTI NON DEBEMUS = pravice ne smemo zlorabljati) • Justinijanove Institucije umeščajo prepoved zlorabe pravic v širši družben kontekst - za državo je koristno, če nihče NE zlorablja svoje stvari (EXPEDIT REI PUBLICAE, NE QUIS RE SUA MALE UTATUR) Posege v LP v interesu skupnosti narekujejo: 1) nesmotrno ravnanje s stvarjo (nesmiselno ubijanje, pohabljanje sužnjev, uničenje stvari pomemnih tudi za druge) 2) poseganje v pravice drugih (svojo pravico izvršuj tako, da ne kršiš tuje = ITA UTERE TUO UT ALIENUM NON LAEDAS) 3) širše socialno in 4) gospodarsko okolje LP je OMEJENA: 1. glede na voljo: na svoji stvari ustanoviš pravico v korist 3. osebe (npr. na sadovnjaku ustanovi užitek, kar izvotli LP) • lastnik lahko dopusti ustanovitev stvarne pravice na tuji stvari => s tem se zmanjšajo njegova upravičenja na stvari • stvar neobremenjena stvar: vsa lastninskopravna upravičenja lastniku • stvar obremenjena stvar: lastnik ima le del upravičenj • lahko PA zmanjša možnost dejanskega poseganje tudi brez formalne omejitve pravice - s pogodbo => zgolj obligacijskopravno zavezan (zemljišče da v zakup – zavezan glede izpolnitve obveznosti, a ne stvarnopravno) 2. ne glede na voljo imamo teoretično 3 situacije: a) glede na naravo same pravice b) s pravicami drugih c) v interesu skupnosti

Answer 33

- ! Gajeve Institucije => najdene 1933 v Egiptu

Answer 34

= brez ali proti volji lastnika, po volji zakonodajalca Najstarejše rimsko sakralno in profano pravo ter pravni običaji: že omejitve • že ZXIIP plošč ima razne omejitve sanitarne, varnostne narave - omejitve gradnje, odsvajanja oz. obvezni normativi • omejitve izvirajo tudi iz običajev ( nadzor cenzorjev) - omejitve ki jih je narekoval socialni interes in običaji - npr. negospodarno ravnanje s premoženjem; zanemarjanje obdelovanja polja; predvsem nepotrebni izdatki in luksuzi (visoke najemnine, dragocen pribor, potratnost) - npr “ob sleherni uri svetil z baklami” - cenzorja dajeta opomine, kazen kot izguba socialnega položaja ... Principat: večja navzočnost dr. institucij • lastnik mora trpeti posege na svojem zemljišču (vodovod, vzdrževanje cest, javnih zgradb) • javna korist > zasebna korist • UTILITAS PUBLICA PRIVATAE PRAEFERRI DEBET (rek iz občega prava) = javna korist mora imeti prednost pred zasebno Cesarsko pravo: • razlastitev kot skrajni poseg v LP - predvsem v zvezi z zemljišči za javne gradnje, v zvezi s hrano v času lakote - razlaščeni upravičeni do odškodnine - razlagali kot prisilni kup *podobna razlastitvi - odvzem in prisilna dodelitev neobdelanih zemljišč novim obdelovalcem, na katere so prešla tudi davčna bremena • št. gradbeni predpisi (kazen za neupoštevanje teh, celo zrušitev zgradbe ali KONFISKACIJA) - Pomembna omejitev lastninske pravice v javnem interesu, če je zemljišče ne zazidljivo nanj ne moremo graditi, tudi ne moremo graditi točno na zemljiški meji, predpisali tudi kako visoke so bile lahko stavbe – medsosedsko pravo Postklasična doba: poveča se št. prepovedi in omejitev —> odsvajanja, pridobivanja in obremenjevanja stvari • obveznosti povezane z lastnino določenega objekta (vzdrževanje obzidja), • omejitev LP na določeno skupino ljudi (zemljišča ob meji so lahko imeli le vojaki) Primer: omejitev v javnem interesu V Rimu veliko požarov, zato začenjajo LP omejevati tako, da določijo pravila gradnje (višino stavb, meje), ki je lastnike pri gradni omejevala zaradi javnega interesa.

Answer 35

• do št. posegov je prihajalo v sosedskem pravu => namen omejitev je zagotoviti mirno sožitje med sosedi • večina teh posegov/omejitev mogoče iztožiti => v posetklasičnem pravu zato razlagajo kot zakonske služnosti • ni sistema, kazuistične rešitve • gradnja na odmiku od meje parcele, trplenje imisij omejeno 1. veje drevesa (korenine) 2. sadeži 3. nujna pot 4. imisije 5. sprememba teka vode 6. grožnja zrušenja stavbe 7. moteči gradbeni posegi na sosednjem zemljišču 8. škodljive spremembe na zemljišču 9. zabris meje med zemljišči

Answer 36

• ki so segale v sosedov zračni prostor je moral lastnik posekati do višine 15 čevljev, če tega ni storil je veje lahko posekal sosed (iz ZXIIP) – čevelj = rimska dolžinska mera (30 cm), korak = 2,5 čevlja, dvojni korak = 5. čevljev • enako za korenine • kasneje samopomoč ni dopustna => nadomesti jo interdikt, ki ga ima na voljo sosed, če lastnik ne poseka

Answer 37

• ki padejo na sosednje zemljišče lahko pobere lastnik drevesa vsak drugi dan • že v ZXIIP: uveljavljanje z interdiktom de glande legenda (za vsak plod lahku uveljavlja) <— to ni služnost poti/ prehoda (če bi hodil po sosedovem zemljišču ko ne bi blo plodov, bi šlo za motenje posesti) • po sodobnem pravu je ravno obratno: sadeži, ki padejo na sosednje zemljišče so last soseda – razlog: preprečitev sajenja ob meji in potencialnih sporov

Answer 38

v civilnem pravu • do nje je upravičen lastnik zemljišča, ki nima neposrednega dostopa do javne poti ali ceste (to zagotovi najbližnji sosed) • pravica poti do groba: dana po zakonu, pravica do nujne poti: uveljavlja se v upravnem postopku

Answer 39

= škodljivi vplivi, ki prihajajo na zemljišče s sosednjega zemljišča in motijo lastnika v izvrševanju njegove pravice (smrad, svetloba, hrup, tresljaji...) => vpliv od zunaj = tiste za sosede moteče posledice izvrševanja LP na nepremičnini, ki so presegale običajno mero • do kod dopustiti te škodljive vplive? - določene imisije mora trpeti lastnik - ko so prekomerne, je možnost ukrepanja - *prekomerna => vpliv, ki presega določen standard/običajno mero in upravičuje lastnika do pravnega varstva LP - predklasik Alfen - sosed ne rbi trpet pare, dima iz sosedove sirarne; drobcev iz sosedovega kamnoloma • to se določa glede na sam kraj (mesto, narodni park...) - prekomerno glede na običaje/konkretno situacijo na določenem kraju • Kako se lahko ukrepa? 1) z negatorno tožbo => ko nekdo neposredno in neupravičeno posega v LP drugega (zoper soseda, ki trdi, da ima služnost) 2) s posestnim interdiktom uti possidetis • Ali se lahko po RP ustanovi pravica, da nekdo sme izvajati prekomerne imisije? - DA, z ustanovitvijo služnosti - služnosti => bistvo, da dopušča, da daje pravico do prekomernega poseganja v LP z imisijami oz. ki vzpostavlja lastnost lastnika stvari, da trpi prekomerne imisije

Answer 40

• lastnik zemljišča ne sme spreminjati teka vode, ki teče čez njegovo zemljišče - ne sme usmerit k sosedu ali k sebi (na sušnih območjih) • sosed na voljo: tožbo a* aquae pluviae arcendae (nvm, če rabiš znat) = tožba za odvrnitev deževne vode - lastnik je moral vzpostaviti prejšnje stanje - če sprememb ni sam nardil (je nardil npr zakupnik) je mogel trpet vzpostavitev v prejšnje stanje

Answer 41

sosed se lahko brani s prepovedjo nadaljne gradnje (že ZXIIP) • razlogi: služnost prepovedi gradnje nad višino, nevarnost za soseda, v nasprotju z gradbenimi predpisi (prepoved v javnem interesu) • posledica: obveznost graditelja, da poruši vse (ne glede na upravičenost njegovega ravnanja), kar je zgradil po dani prepovedi - prepoved da: lastnik, pol tudi: emfitevta, superficiar ali zastavni upnik - gradnjo na javnem zemljišču, da lahko prepoved vsak državljan => zato da ni zlorab more nuntians (sosed ki je dal prepoved) priseči da ne prepoveduje s šikanoznim namenom • prepoved je mogoče dati vsak dan (ni vezana na čas ali posebno obliko) • prepoved lahko dana tudi lastnikovim sužnjem, otrokom ... • sosed, ki je dal prepoved je lahko zahteval porušitev z interdiktom - v postopku se ni gledla utemeljenost prepovedi ampak le vpr če je kljub tej prišlo do gradnje • graditelj lahko kljub prepovedi gradi naprej: 1) če je prepoved preklicana (če X - more gradnjo dokončno ustavit) 2) če da varščino, da bo porušil vse, kar bi po prepovedi neupravičeno zgradil - tisti ki da prepoved (nuntians) more v postopku dokazat svojo pravico ali razloge ki so utemeljevali prepoved - če uspe - more graditelj dokončno gradnjo ustavit JP določil za izdajo take sodne odločbe v taki pravdi rok 3 mesece (zato da ne bi blo zlorab)

Answer 42

• sosed, ki je bil ogrožen, da se bo zrušila stavba na sosednjem zemljišču je lahko od lastnika stavbe zahteval varščino za povrnitev škode, ki bi nastala ob zrušenju (zahtevati mora pred dejansko zrušitvijo) - kasneje ne more dobit odškodnine (ker se je zrušla sama od sebe) - zahteva jo pod prisego, da ne »nagaja« - cautio damni infecti • varščino lahko poleg lastnika zahtevajo še: dobroverni posestnik, emfitevta, superficiar, zastavni upnik, užitkar ali najemnik stavbe - zahteva pa se lahko od vseh teh, razen od najemnika • varščine noče zagotoviti => lahko ogroženi na sosedovem zemljišču pridobi imetništvo (tako lahko zagotovi potrebna popravila) • če sosed v določenem roku ne povrne stroškov => ogroženi pridobi na zemljišču enako pravico kot jo ima tisti, ki noče dati varščine (če je to npr. lastnik, sosed pridobi LP) • zoper soseda, ki ogroženemu ni dal varščine + ni dovolil popravit stavbe - posebna tožba ki se je glasila na vrednost varščine (na polno odškodnino)

Answer 43

do katerih je prišlo na silo (vi) ali na skrivaj (clam) • sosed lahko uveljavlja interdikt quod vi aut clam, ki učinkuje restitutorno - ni dopustno sklicevanje na pravico - Ulpijan - nihče se ne more branit z upravičevanim ugovorom zoper tisto kar je blo storjeno s silo / na skrivaj - storilec je dolžan povrniti prejšnje stanje + kriti stroške, ki nastanejo s povrnitvijo (penalni elementi) - lastnik ali imetnik (če nista storilca) pa morata trpeti odstranitev posledic => to je lahko prizadeti zahteval • prpeoved ni bla vezana na nobeno obliko - po mnenju klasikov je zadoščalo že, če je prizadeti vrgel kamenček proti kraju, kjer je sprememba nastajala (torej če je on po kamenčku (kao prepoved) nadaljeval pomeni da je delal s silo) • i* možno uporabiti tudi za škodo, ki nastane na javnem zemljišču - npr. skopljejo jarek vanj pade žival in se poškoduje • prvi primeri varstva okolja - i* se lahko uporabi če nekdo onesnaži vodo v vodnjaku ali odvrže gnoj na zemljišče (postane slabše rodovitno)

Answer 44

zabrisanje 5 čevljev široke meje • razmejitvena pravda: če ni mogoče določiti točnega poteka meje ga določi sodnik s prisoditvijo/ adiudicatio (s pomočjo zemljemercev) - a* finium regundorum • tisti v čigar škodo je bila določena meja je upravičen do odškodnine

Answer 45

• Odg.: ko je ustanovljena stvarna služnost, ker služnosti omejujejo lastnika v izvrševanju LP

Answer 46

Upravičenec mora dobitiLP na način, ki ga priznava pravni red. Tudi dokazovanje LP temelji na dokazih, da smo LP pridobili na podlagi veljavnega pravnega temelja . temeljni pogoj -> konkretna stvar + pravni način pridobitve DVA PRIDOBITNA NAČINA: 1) izvirni (originarni) ) = nastane nova LP • ne glede na voljo/sodelovanje morebitnega lastnika • pridobitelj dobi LP neodvisno o od tega, ali je imel kdo pred njim stvar v lasti • neposredni in enostranski • prilastitev (okupacija), najdba zaklada, pridobitev LP na plodovih, spojitev, pomešanje in predelava 2) izvedeni (deprivativni) = LP se prenese iz pravnega prednika na pravnega naslednika • po volji s sodelovanjem prejšnjega lastnika • ne nastane nova LP, obstoječa se le prenese • pridobitelj ne postane lastnik, če ni lastnik odsvojitelj • NEMO PLUS IURIS AD ALIUM TRANSFERRE POTEST, QUAM IPSE HABERET = nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam – še danes, a obstajajo izjeme, ko na podlagi zakona postane izvirno lastnik, čeprav dobi stvar od nelastnika – 64. člen SPZ (pogoji: v trenutku izročitve v dobri veri, premična stvar iz odplačnega PP, izpolnjeni drugi pogoji deprivativne pridobitve => premičnina prodana na javni dražbi, premičnina v prometu, prenostnik dobi premičnino v posest po volji lastnika) • posredni in dvostranski • mancipacija, in iure cessio, izročitev (traditio), prisoditev (adiudicatio) in vindikacijsko volilo Predjustinijansko pravo delitev na: 1) civilne pridobitne načine = z njimi mogoče pridobiti civilno LP in so pridržani rimskim državljanom • po ius civile za rimske državljane (npr. mancipacija) 2) naravne = niso specifično rimski, poznajo jih povsod in izvirajo iz prava narodov/iz narave • po ius gentium za tujce ali rimske državljena (npr. tradicija) • JP ne razlikuje več med civilno in bonitarno lasnino (ne pozna delitve na res mancipi in res nec mancipi), ne ohrani te delitve. - tudi med naravnimi in civilnimi pridobitnimi nčini ne razlikuje Danes še druge delitve: 1) neposredni = pri kateri je stvar v trenutku pridobitve brez lastnika posredni = stvar pred pridobitvijo je v lastni nekoga drugega 2) enostranski = LP nastane samo z dejanjem pridobitelja dvostranski = prenos LP z odsvojitelja na pridobitelja Po našem pravu pridobitev LP: • s PP, dedovanje, zakonom ali odločbo državnega organa • ne omenja razlikovanja med izvirnim in izvedenim, pravna teorija ga vseeno pozna

Answer 47

okupacija najdba zaklada pridobitev LP na plodovih spojitev pomešanje in zmešanje predelava

Answer 48

okupacija (occupatio) = nekdo vzame v posest stvar brez lastnika z namenom, da postane njnen lastnik (LP nastane s xpridobitvijo posesti) • okupant = ta, ki vzame nikogaršnjo stvar z okupacijo • potrebna 2 elementa: 1) stvar treba vzeti v posest z namenom postat lastnik, 2) vnaprej določene situacije, s katerimi je možno izvajati okupacijo • okupacija stvari, ki nima lastnika - RES NULLIUS CEDIT PRIMO OCCUPANTI = nikogaršnja stvar pripada tistemu, ki jo prvi vzame v posest (okupnatu) • res nullius = nikogaršnja stvar, nima več lastnika in je lahko predmet okupacije • razlika med: – zavržena = ko lastnik opusti voljo biti lastnik stvari (je predmet okupacije) – odvržena (res iactae)= npr. ladja je pretežka zato stvari vržejo v morje, stvari naplavi na obalo (niso predmet ookupacije) – izgubljena stvar (niso predmet okupacije) • naše pravo: predmet okupacije le premičnina brez lastnika Možno okupirati 3 skupine stvari (nikogaršnje): 1. stvari, ki derelikvirajo (so zavržene) – res derelicta (zavržena stvar) = stvar na kateri je nekdo upostil posest z namenom, da opusti LP – derelikvirana stvar je res nullius 2. stvari v prosti naravi - pridobitev stvari z lovom, ribolovom - gobe, školjke, biseri in kamni na morski obali; otok, ki nastane v morju - divje živali po RP (divjad, ribe, ptice)=> kdorkoli jih lahko pridobi z okupacijo => stvar prevzame v posest in ima voljo 3. stvari sovražinika (res hostiles), ki se nahajajo na Apeninskem polotoku in niso vojni plen (vojni plen pripade rimski državi) • stvari, ki NISO nikogaršnje: zmečejo iz ladje v morje (odvržejo), na potopljeni ladji, nasedi ladji v brodolomu - vzetje štejejo kot tatvino (tožbo na 4x povrnitev, po 1 letu le 1x vrednost) - npr.: vzeto v požaru, zrušitvi stavbe, brodolomu, zajeti ladji, splavu • pomembno kdo VZAME v posest Okupacija živali: • možna le na divjih živalih, ki se prosto gibljejo v svojem naravnem okolju (PRP 78) - sprva mnenje: v posesti lovec, ki jo smrtno rani (pa ni nujno, da jo je ujel) - prevlada drugo: tisti, ki žival vzame v posest (jo ujame) - če jo udomači: žival ima nekdo v posesti, dokler se k njemu vrača (animus revertendi = volja, da se k njemu vrača) • domače živali: če pobegne/se izgubi ne pridobi naravne prostosti => NI predmet okupacije Primer: Kolegica vrže lonček v smeti (stvar zavrže = namen opustitve lastninske pravice). Stvar je DERELINKVIRALA – res derelikta (zavržena stvar). Taka stvar je nikogaršnja = RES NULLIUS (nihče nima lastninske pravice). Stvar, ki nima lastnika je možno okupirati. slo - premičnina brez lastnika = stvar okupacije

Answer 49

= neke vrednosti, dragoceni predmeti, ki jih je nekdo spravil ali skril in na njih pozabil = Pavel: ”neka stara shranitev denarja na katero se je že pozabilao, tako da nima več lastnika” (+ more bit zakopana v zemljišču - mislim da tega ne reče on) • bistvo: 1) denar/dragocenosti, 2) nekdo spravi/skrije (v nepremičnino) 3) lastnik ni znan oz. se nanj pozabi 4) najditelj najde naključno • po RP: neka vrednost skrita v nepremičnini, ki nima več lastnika (zakopana v zemljišču) - Rimljani so skrili denar v nepremičnino (zazid v steno) => samo po sebi še ni zaklad => zaklad postane, ko lastnik ni znan oz. se nanj pozabi • Papinijan: lastnik poseduje kljub pozabi, dokler se zaklada ne polasti kdo drug • ali je nekaj zaklad se dokazuje (če ustreza definiciji Razlika z okupacijo • okupacija => odločilno kdo je stvar vzel v posest • pridobitev zaklad => odločilno kdo je stvar našel - prvo je postal lastnik lastnik zemljišča (hadrijan reče da je nepravično do najditelja) - zaklad najde na svojem zemljišču (tudi če je posvečeno bogovom, al pa je grob): postane lastnik - na tujem zemljišču (tudi cesarjevo, javno, fiskusovo zemljišče): ½ lasniku, ½ najditelju - ! zaklad NI predmet okupacije, ker se ne šteje za nikogaršnjo stvar Primer iz sodobnega prava: kmet najde rimske cekine v loncu • Zakon o varstvu kulturne dediščine => to ni zaklad, temveč last država • sodobno pravo: zaklad tudi v premičnini (kovček v katerem so skrite ure) – najditelj je postal lastnik, LP pridobi izvirno – SPZ: zaklad pomen za znanost/umetnost (država ga sme odkupiti, za pošteno ceno)

Answer 50

= plod postane predmet LP v trenutku, ko se loči od matične stvari in postanejo samostojne stvari • ! le v zvezi z naravnimi plodovi, ker civilni niso stvari, temveč donosi • separacija = ločitev (v trenutku ločitve ploda od matične stvari) 1) naravna (jabolko pade z drevesa), 2) umetna (utrgamo jabolko) • percepcija = vzetje v posest (s trenutkom vzetja v posest) Kdo, kdaj in na kakšen način dobi LP na plodovih? 1) lastnik, dobroverni posestnik, emfitevta (dedni zakupnik) => izvirno s separacijo • emfitevta (zaradi narave in obsega pravice), • dobroverni posestnik (zaradi dobre vere + skrbi za zemljišče) 2) užitkar => pridobiva plodove izvirno, ker ima stvarno pravico (ne glede na voljo lastnika) • na živalskih mladičih => izvirno s separacijo (za olajšavo zasledovanja ukradenega mladiča) • na ostalih plodovih => izvirno s percepcijo - npr.: tat utrga jabolko z drevesa (okrade lastnika/dobrovernega posestnika/emfitevta), pobere iz gajbice kamor, ki jo je nabral (vzel v posest) užitkar (okrade užitkarja) 3) zakupnik (na plodonosni stvari nima stvarne pravice) => izvedeno s percepcijo • nasproti zakupodajalcu nima stvarnopravnega zahtevka (užitkar ma) za izročitev, lahko pa na podlagi obligacijskopravne tožbe na povračilo interesa (a* conducti) • danes: lastnik matične stvari = lastnik plodov - na prosto rastočih rastlinah (gobe, gozdni sadeži) vsakdo z ločitvijo (separacijo): z vzetjem v posest (percepcijo): • lastnik • užitkar • dobroverni posestnik • zakupnik (LP izvedeno) • emfitevta • užitkar (ko gre za živalske mladiče) Če lastnik od dobrovrnega posestnika zahteva vrnitev matične stvari, NE more zahtevati tudi plodov, ki jih je ta pridobil pred litis kontestacijo (pred koncem postopka pred pretorjem) • klasiki: dobroveren do litis kontestacije in ne do takrat, ko spozna svojo zmoto (enako za sužnja, ki pridobiva zate) - preden pobereš plodove izveš, da si v zmoti (postane nedobroveren) => do litis kontestacije/dokler mu stvar ne bo evincirana se šteje za dobrovernega (lahko pridobiva LP na plodovih) • JP: 2 razloga: 1) nezanesljivo dokazovanja trenutka spoznanja 2) lastnikova dolžnost, da se za svojo stvar briga (nosi posledice svoje nedejavnosti) • JP: dobroveren: lastnik zahteva vrnitev plodov, ki jih ob litis kontestaciji še ima • če je nedobroveren (I guess, da oz začetka): lastnik zahteva tudi vrnitev porabljenih plodov => pridobitev LP na plodovih utemeljujejo s tem da je skrbel za zemljišče

Answer 51

– oba – užitkar na jabolkah iz gajbice, ker je pridobil LP na plodovih izvirno s percepcijo – A – lastnik zemljišča pa tiste vtrgane in pobrane, ker je rpidobil izvirno in s separacijo • *tat je nedobroverni posestnik, nikoli pa lastnik • *užitkar sme stvar uporabljati in redno dobivati njene plodove

Answer 52

ACCESSIO - narava stvari se ne spremeni = fizična povezava 2 stvari, ki postane s tem (v pravnem pogledu) enotna stvar • temeljna razlika med spojitvijo (narave stvari se ne spremeni) in predelavo • problem, če sta lastnika spojenih stvari različna => čigava je sedaj stvar? - obširna kazuistika, različna mnjenja klasikov • accessio cedit principali = stranska stvar priraste h glavni - načelo se upošteva, če spojeni stvari NE pripadata istemu lastniku • superficies solo cedit = vse kar je po svoji naravi z zemljiščem trajno spojeno, deli pravno usodo zemljišča

Answer 53

*sejati =dati seme v zemljo, posaditi = dati sadiko v zemljo • po RP trije načini: a) SETEV (satio, posejanje semena)= seme postane del zemljišča takoj, ko je posejano, ko pade na zemljo • LP tistega, ki je imel prej seme s tem preneha, zato ima zoper lastnika zemljišča le obligacijskopravni zahtevek (na povrnitev vrednosti semena) • brani se torej z ugovorom zvijačne prevari (e* doli) - odvisno od okoliščin s čim se bo branil ker je seme lahko tudi škodlo lastniku zemljišča b) SAJENJE (plantatio, posaditev sadike) = sadika postane del zemljišča, šele ko požene korenine (prej last tistega, čigar je bila dotlej) • do trenutka sprijetja lahko zahteva nazaj/odstrani z zemljišča • ! drevo požene korenine na 2 zemljiščih => postane skupna last c) VGRADITEV TUJEGA GRADIVA V STAVBO (inaedificatio) • tisti, ki postane lastnik stranske stvari, mora povrnit tistemu, ki je stvar izgubil - nekdo na tujem zemljišču sezida hišo (aedificatio) in ta postane last lastnika zemljišča; lastnik mora graditelju odplačati • LP na stavbi (že po ZXIIP) ne pomeni nujno tudi LP na vgrajenem tujem gradivu (tram = vsak material za gradnjo poslopja PRP 183) • dobroverni graditelj: v svojo stavbo vgradi tuj tram => lastnik tramu postane, ko prejšnjemu lastniku plača dvojno • nedobroverni graditelj: NE postane lastnik gradiva (kljub plačilu dvojne vrednosti - more plačat), a lastnik gradiva od njega ne sme zahtevati gradiva, dokler zgradba stoji - lahko zahteva šele ob porušitvi stavbe/gradivo pri prenovi sprosti *tignum iunctum - vzidan tram • gradnja na tuji nepremičnini (aedificatio) – dobroveren graditelj: lahko zahteva vrnitev gradiva => če lastnik ne poplača vene gradiva in stroškov, na voljo e* doli – nedobroveren graditelj: trajno izgubi LP na vgrajeni snovi (očitamo krivdo) • vprašanje poravnave: če je nekdo v dobri veri zgradil nepremičnino enmu drugmu na zemljišču, mu je dolžan poravnavo, ampak to je obligacijsko + če je bil nedobroveren, izgubi pravico tudi na materialu • naplavina (alluvio), odtrganina (avulsio) – naplavnina: voda konstanto prinaša drobne delce zemlje in jih odlaga na zemljišča ob vodi, na tak način se zemljišča ves čas povečujejo. => postane last obrežnega lastnika – odtrganina: voda je določen kos odtrgala in ga naplavila nekje drugje. Zemljiški lastnik je smel dokler se odtrgana zemlja ni spojila (vrasla, pognala korenine) z zemljiščem, zemljo odpeljati nazaj • rečni otok (insula in flumine nata) in opuščena rečna struga (alveus derelictus) – nastali otok: postane last obrežnih lastnikov => pomemben potek meje: meja je črta, ki teče po sredini reke (lastnika si otok razdleita glede na mejo) – opuščena rečna struga: reka spremeni tok, nastane nova zelo plodna zemlja, kjer si obrežna lastnika delita novo nastalo zemljo po načelu sredinske črte reke • otok sredi morja = nikogaršnja last in predmet okupacije

Answer 54

• lastnik tisti, čigar stvar največ prispeva k novi stvari => uporabili načelo o prirastu stranske stvari h glavni in se niso ozirali na vrednost/obliko stvari • gospodarsko bolj pomembna stvar je glavna, manj je stranska => lastnik glavne stvari postane lastnik prirasta • če obstaja podlaga, ta prevlada • danes: spojitev premičnin = ena stvar (možna ugotovitev glavne stvari => njen lastnik, ni možno ugotoviti => solastnina v sorazmerju z vrednostjo posameznih stvari) a) pisava, vezenina, poslikava = načelo podlage • če nekdo izveze tuje blago, postane lastnik blaga tudi lastnik celotne vezenine • problem pri sliki: – klasični pravniki (Pavel): glavna stvar podlaga, slikar pa lahko zahteva povrnitev vrednosti slike (obligacijskopravni zahtevek) => najenostavnejše stališče => spori omejeni zgolj na vrednost slike in ne tudi LP na njej – Gaj: pomembnejša je slika – Justinijan: prevzame Gajevo mnenje (Parhazijeva in Apelova podoba dragocenejša od cenene deske) => uvedba 2 pogojev v JI: 1) vrednost podlage in 2) estetska vrednost slike b) mehanična spojitev (ad plumbatio, iz svinca) => možna ločitev • oblika začasne povezave stvari, ni telesne zveze (»nepovezane« stvari) • ločljiva povezava več stvari, LP na posameznih delih ne ugasne • ladja, prstan => 1) častnik zahteva izločitev s predložitveno tožbo (a* ad exhibendum), 2) šele ko je stvar ločena jo lastnik lahko zahteva nazaj z lastninsko tožbo c) kemična spojitev (ferruminatio = privarjenje;; iz železa) => ložitev ni možna • tesna zveze (»povezane stvari«) • dodatek postane del glavne stvari in pravno trajno preneha obstajati (nekdo doda kipu manjkajočo roko) • tudi če pride do ločitve, nekdanja LP na dodatku NE oživi • ?? mislim da: na voljo tožba in factum dodatek - če je stvar iz več individ stvari, ohranijo individ. (jaz vindicira, čredo ampak ti lahko tudi svojega ovna, če je v njej)

Answer 55

COMMIXTIO IN CONFUSIO • pomešanje => suhe(sibke?) stvari – pomešanje žita, sladkorja, riža dveh lastnikov • zmešanje => tekočine – zmešanje olja, vina dveh lastnikov • NI več mogoče opredeliti posamezne stvari => nastane solastnina v sorazmerju s količino, ki je pripadala posameznemu lastniku – ne drži za: vino in olje (se ločita, vodo in tekoče železo, pšenico in koruzo • *klasično pravo: – po volji lastnikov: nastane solastnina – po naključju: LP se ne spremeni, vsak lahko zahteva količino svoje stvari nazaj z delno vindikacijo (vindicatio pro parte) => Justinjan NE zavzame tega stališča (isto solastnina) • a* communi dividundo => pomešanje denarja (pridobitelj postane edini lastnik, prvotni pa načeloma dobi condictio)

Answer 56

SPECIFICATIO = proces kjer iz prvotne stvari/materiala ustvarimo species (neko novo stvar) • 2 prvini: delo in snov • predelovalec lastnik snovi => stvar njegova (izviren lastnik nove stvari) - v tem primeru predelava ne pomeni načina pridobitve LP • problem, ali prevlada delo ali material? – le v primeru dobrovernega predelovalca (v dejanski zmoti) lahko obravnavamo predelavo!! – nedobroveren je tat => delikt tatvine/poškodovanja stvari) • npr: vino (tuje grozdje), olje (tuje olive), žito (iz klasja), zlato (posoda, verižica, vino&med (medica), obleka • predelava je lahko tudi uničenje, poslabšanje, poškodovanje (iz vidika RP) stvari => v poštev prihajajo tudi tožbe iz delikta Kdo je lastnik nove stvari? Lastnik materiala ali predelovalec? • razlika med sabinijanci in prokulijanci – sabinijanci: glavna stvar je snov, nova brez snovi ne more nastati – prokulijanci: ključno delo in ne snov • po Justinijanovem pravu prevlada posredovalno mnenje: odločilna globina posega v snov 1. če se da stvar povrniti v prvotno snov (reverzibilnost): lastnik je tisti, ki je bil lastnik snovi – posodo je mogoče staliti v zlato, verižica iz tuje kepe zlata 2. če se je ne da povrniti: lastnik tisti, ki je novo stvar naredil predelovalec – primer: vino se ne da spremeniti v grozdje, olje ne v oljke, medica 3. če kdo naredi stvar delno iz lastne delno iz tuje snovi, je lastnik predelovalec (prispeva tako svojo snov kot svoje delo) – medico: svoje vino, tuj med • danes: predelovalec lastnik, če delo ni bistveno nižje od vrednosti materiala Pravna sredstva: • ker gre za reševanje zgolj stvarnopravnih zahtevko in ne obligacijskopravnih - povrnitev vrednosti vloženega dela ali predelane snovi => tožba condictio sine causa • lastnik zahteva spremenjeno/predelano stvar: analogno lastninsko tožbo (rei vindicatio utilis) • posestnik predelane snovi: e* doli (če lastnik zahteva od njega stvar, pa mu noče hkrati povrniti vrednosti dela) • za nedobrovernega predelovalca => lastnik ima tožbo zaradi tatvine (condictio furtiva)/poškodovanja tuje stvari (a* legis Aquiliae)

Answer 57

Kot izvirni način lahko opredelimo tudi priposestvovanje, ki pa je lahko tudi izveden način, če gledamo klasično pravo.

Answer 58

tožba oblikovana po podobnosti z že neko obstoječo formulo

Answer 59

derivativni = pridobitev LP s pravnim poslom • LP se prenese z razolagalnim PP • uspeh prenosa odvisen od: 1) veljavnosti PP in 2) obstoja odsvojiteljeve pravice (NEMO PLUS IURIS AD ALIUM TRANSFERRE POTEST, QUAM IPSE HABERET) • pridobitev LP od nelastnika RP tuja, a nastajajo problemi pravne varnosti v konkretnih primerih (nekdo v dobri veri kupi stvar) => skušajo sanirati z relativno kratkimi roki za priposestvovanje • mancipatio in in iure cessio => strogo oblična, civilna pridobitna načina, abstraktna • traditio => brezobličen, naraven pridobiten po ius gentium, načeloma kavzalen • prisoditev - adiudicatio • vindikacijsko volilo

Answer 60

MANCIPATIO = civilni, oblični pridobitni način • manus = roka, oblast; capere = pridobiti • prastar oblični PP za pridobitev lastnine/lastnini podobne oblasti nad stvarjo/osebo • postopek poznamo iz Gajevih Institucij – sodelujoči: pridobitelj, odsvojitelj, 5 prič (odrasli moški rismki državljani) in tehničar (odtehtal kupnino v bakru dokler še ni bilo denarja) – potek: pridobitelj udari z bakrom po tehtnici in ga da odsvojitelji kot nadomestek kupnine – za veljavnost: predpisane besede • prvotno: mancipacija neke vrste menjava (stvar ali oseba za določen denarni znesek oz. odtehtan baker) —> neke vrste gotovinski kup • kasenje: pridobitelj plača le na videz (MANCIPATIO NUMMO UNO = mancipacija za en novčič) z novčičem ali s koščkom bakra potrka po tehtnici => to močno razširi uporabnost mancipacije (ne več zgolj za prenos LP, temveč za ustvarjanje različnih razmerij): – sklepanje ZZ (coemptio) s čimer pridobi moč oblast nad ženo (manus) – zapustnik prenese premoženje na zaupno osebo, ki ga po njegovi smrti razdeli med dediče – z mancipacijo v obliki 3x navidezne prodaje lahko oče emancipira svojega sina – mancipacija kot prenos LP (predmet: res mancipi) – tudi posvojitev (adoptio), darilo, obljuba dote, izpolnitev obveznosti/volila ... • abstraktna narava mancipacije • mancipacijski obličnosti lahko dodajajo različne izjave (enostranske), ki se lahko nanašajo na lastnosti izročene stvari, pridržek služnosti ... – učinkuje neodvisno od od razloga zaradi katerega je prišlo do obličnosti => abstraktnost PP (učinkuje tudi, če njena kavza/podlaga ni veljavna) • fiducarni dogovor = prejemnik se je zavedal, da bo pridobljeno stvar po izpolnitvi določenega pogoja/poteku časa stvar prenesel nazaj na odsvojitelja/bo mancipirano osebo odsvojil • V primeru prenosa LP, predmet mancipacije načeloma res mancipi (italska zemljišča, sužnji in živali ter 4 poljske zlužnosti). • je actus legitimi - ne trpi pogoja ali roka - pristavljen rok ali pogoj povzroči ničnost takega PP (torej lahko je pogoj v stvar, ne sme se pa samo mancipacijo vezat nanj) • uživa sloves varnega in zanesljivega PP => a* auctoritatis = tožba, ki jo ima na voljo pridobitelj, če mu 3. zaradi svoje močnejše pravice stvar odvzame (evincira) – odsvojitelj mora nato pridobitelju povrnit dvojno vrednost (zavarovanje pridobitelja) – RAZLAGA: bonitarni lastnik ima močnejšo pravico kot civilni lastnik – torej, če je stvar prodal civilni lastnik, mu je lahko bonitarni lastnik stvar odvzel; civilni lastnik pa je moral kupcu plačati 2x vrednost => torej civilni lastnik stvari ni ukradel, saj je bil še vedno lastnik in je stvar lahko prodal, vendar je imel bonitarni lastnik močnejšo pravico

Answer 61

= prejemnik se je zavedal, da bo pridobljeno stvar po izpolnitvi določenega pogoja/poteku časa stvar prenesel nazaj na odsvojitelja/bo mancipirano osebo odsvojil • fiduciarna odsvojitev = na poštenje – Dolžnik da upniku svojo stvar v zavarovanje svojega dolga. Upnik na tej stvari pridobi LP (postane lastnik), se dolžniku zaveže na poštenje, da mu bo stvar vrnil, ko bo ta poplačal svoj dolg. – problem: dolžnik stvari od upnika ne more zahtevati stvari nazaj kot svoje, lahko pa zahteva izpolnitev (fiducirane) obveznosti (prepustitev stvari nazaj v dolžnikovo last) • če upnik tega ne stori (krši svojo obveznost), ga dolžnik lahko toži s tožbo actio fiduciae (toženec mu mora povrnit njegov interes) – ta oblika odsvojitve se imenuje fiducia cum creditore contracta (predhodnica zastavne pravice) • fiducia cum amico contracta = odsvojitev stvari z drug namen (za uporabo, hranjenje, prepustitev tretjemu ... ) (predhodnica posodbene in shranjevalne pogodbe

Answer 62

navidezna pravda = odstop pred pretorjem (pravosodnim magistratom); oblika PP s katerim je mogoče ustanoviti, odstopiti ali ukiniti določeno pravico • po zgledu formularnega postopke => pretor prisodi stvar/stvanro pravico tožniku, če je toženec NE brani - navidezna pravda - tožnik pravi, da je stvar njegova (vindicirati = postaviti trditev, da je stvar tvoja) - toženec (ki načeloma ugovarja) pa na pretorjevo vprašanje Ali se strinja s tožnikovo trditvijo? molči - ker toženec ne ugovarja, sodnik stvar prisodi tožniku (legisakcija = pretorjevaprisoditev ??) • *to je možno tudi v provincah pred provincialnimi namestniki • kljub poteku pred pretorjem, NE ustanavlja pravice, je le tipičen način izvedene pridobitve LP • kakšna pravica se ustanavlja/prenaša je odvisno od tožbe, ki sta jo stranki uporabili: - prenos LP (rei vindicatio) - ustanovitev služnosti (vindicatio servitutis) - ukinitev služnosti (a* negatoria) - posinovitev (adoptio) (tožba za uveljavljanje očetovske občasti) - odstop dediščine (tožba hereditatis petitio) - osvoboditev sužnja ( vindicatio in libertatem = tožba za uveljavljanje prostosti) • ABSTRAKTEN PP = učinkuje neodvisno od svoje podlage/razloga, da je do nje prišlo • razlika od mancipacije: ne omogoča a* autoritatis = tožba, ki jo ima na voljo pridobitelj, če mu 3. zaradi svoje močnejše pravice stvar odvzame (evincira) • mogoče skleniti fiduciran dogovor • in iure cessio izginila, ko je izumrl formularni postopek (konec klasične d.), JP je ne pozna več • zanimivo: kaže na to, da so ljudje bolj zaupali PP sklenjenim uradno/pred oblastvom • NI bila učinkovita, če toženec NI imel pravice, ki jo je želel prenesti s tem PP

Answer 63

traditio = brezoblična prepustitev stvari v posest pridobitelja z namenom prenosa LP. • naravni pridobitni način (iuris gentium po pravu narodov) • Traditio je izročitev, tisti, ki izroča je tradent. • temelj tradicije je PP => ex iusta causa = na podlagi neke pravne okoliščine, ki utemeljuje prenos LP (kupno-prodajna, darilna pogodba ... ) • klasično pravo: prenos LP na res nec mancipi, na res mancipi pa le bonitarna lastnina; možno pridobiti tudi LP posobno pravico uporabe in uživanja na provincialnih zemljiščih • JP: tradicija splošno uporaba za prenos LP na vseh telesnih stvareh

Answer 64

1. izročitelj = lastnik • Nemo plus iuris ad alium transferre potest, quam ipse haberet. = Nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. • če izročitelj ni lastnik ne more prenesti LP - npr. prodam knjigo, katere lastnik nisem – kupec ne postane lastnik • izjema: po RP lahko uspešno tradira tudi ne lastnik (poglej primere) - sin pod očetovo oblastjo, suženj, ki imata pekulj lahko uspešno odsvajata, čeprav nista lastnika! - tudi nelastnik po volji lastnika na podlagi naročila (mandata) ali kot vesoljni oskrbnik - tudi varuh (odsvaja varovančeve stvari) in zastavni upnik (zastavljeno stvar proda in se poplača) • izjema: ko lastnik NE more tradirat - stvar o kateri teče pravda; dotalno zemljišče, ki ga mož ne sme odsvojiti brez ženinega soglasja • dogovor o tem, da nekdo ne bo odsvojil stvari, ni vplival na uspešnost prenosa LP - če se lastnik s pogodbo zaveže, da določene stvari ne bo odsvojil, je bil prenos LP uspešen kljub kršitvi pogodbe) 2. pridobitelj mora imeti premoženjsko sposobnost (biti sposoben postati lastnik) • te sposobnosti niso imele osebe pod oblastjo (očeta ali gospodarja) - ! če jim dovoli prosto upravljati pekulij, lahko pridobivajo pekuliarne stvari 3. odsvojitelj mora imeti namen prenesti LP, pridobitelj pa pridobiti last. pravico • ! pazi: v JP institucijah pa daje (napačen) vtis abstraktnosti, a najbrž zaradi kompilatorjev (menjali ma ncipatio za traditio in najbrž prenesli tudi idejo abstraktnosti) - Justinijan: »da priznamo za veljavno voljo lastnika, ki zadošča za prenos LP« (neodvisno od pravne podlage) • podobno najdemo tudi v klasičnih odlomkih (sklepamo, da gre za interpolacijo, da so dodali kasneje) - Gaj: »včasih prenese LP že volja lastnika, kadar je usmerjena proti nedoločeni osebi... metanje daril v predvolilni kampaniji« ! pazi, to da je zgolj volja zadoščala za uspešno tradicijo daje napačen vtis => JP kljub postklasičnim odstopanjem, ponovno uveljavi koncept kavzalne tradicije 4. obstajati mora zadosten pravni temelj (iusta causa traditionis) • zadosten pravni temelj: tradicija mora temeljiti na nekem PP, ki se redno izpolni s prenosom LP • kot taka pravica ne more biti abstraktna, temveč kavzalna - gre za zavezovalni PP, ki se izpolni s prenosom LP (kupna, menjalna, darilna, posojilna) - izročitelj dolžan izročiti stvar v lastnino - poleg zavezovalnega tudi: obljuba dote in izpolnitev (solutio) neke obveznosti • kavza mora biti iusta causa traditionis = pravno veljavna kavza - iusta => v skladu z dobrimi šegami in navadami - npr. ni veljavna izročitev stvari, ki je temeljila na darilni pogodbi med zakoncema • kadar je podlaga prodaja - staro RP: uspešna, ko kupec plača kupnino/zagotovi trdno jamstvo - klasično RP (Pomponij): milejše => doda, da zadošča že, če prodajalec kupcu zaupa in kupnino kreditira - omenjeni tudi pridržki LP do plačila kupnine (v Rimskih virih) - torej da se LP pridrži dokler se ne plača 5. stvar je treba prepustiti v posest (velja vse kar smo rekli pri posesti) • praviloma z dejansko prepustitev v posest - to tudi longa manu traditio - brevi manu traditio (če ima pridobitelj stvar v detenciji) - constitutum possessorium (odsvojitelj na podlagi dogovora obdrži v detenciji) • izjemoma je LP prešla tudi brez prenosa posesti 1) traditio tacita – tiha izročitev - sodružbenik vesoljne družbe pridobi solastnino na stvari sodružbenika že po pogodbi, tj. brez prenosa posesti - ko se enemu družbeniku izroči vsi dobijo solastništvo 2) traditio ficta – izročitev stvari je v nekaterih primerih nadomeščala izročitev pogodbene listine

Answer 65

ZMOTA O OBSTOJU KAVZE = stranka je prepričana, da kavza obstaja, vendar je sploh ni. => izročitev je vseeno uspešna • Primer: Prepričana sem, da obstaja kupno-prodajna pogodba in da sem dolžna kupnino, vendar te pogodbe sploh ni. Izpolnem neobstoječ dolg (debetium = dolg). - če tradent ve, da izroča nedolgovan denar => izročitev se šteje za darilo • odvisno ali je prejemnik dobroverni/nedobroverni posestnik 1) nedobroverni ne more postati lastnik (denarja), zagreši tatvino! Proti njemu naperijo cond* furtiva = reipersekutorna tožba + rei vindicatio (ker se LP ni prenesla) 2) dobroverni (oba v dejanski zmoti) LP se v tem primeru prenese, vendar sme tradent zahtevati obogatitev nazaj s condictio indebiti - condictio indebiti = pravno sredstvo, kadar je ena stranka na račun druge obogatena brez pravnega sredstva, čeprav ni bilo dolga (stranka, ki je izročila lahko zahteva povrnitev obogatitve, ne mora pa naperiti lastninske tožbe) - nihče ne sme biti obogaten na račun drugega brez pravnega temelja — dejanska zmota ne škoduje -> zato pri dobrovernem ne morjo rei vindicatio (ker se LP prenese) -> lahko pa obogatitveno tožbo (condictio sine causa) - ker ni blo na pravnem temelju preneseno - podvrsta tega condictio pa je condictio indebiti ZMOTA O KAVZI ( domnevna, putativna) = kavza obstaja, vendar je stranka o tej kavzi v zmoti. • če med strankama ni soglasja o kavzi => praviloma neuspešna izročitev, med klasiki to sporno • Primer: kavza je darilo, kolegica misli, da je posojilo. Kako vpliva na traditio? Ali vpliva ali ne na njeno uspešnost? Odvisno od primerov. • Primer: Oskar rabi denar za kosilo in sprejme Kambičev denar v prepričanju, da mu jih je zgolj posodil, vendar je bilo to darilo. Ali se je LP kljub zmoti o kavzi prenesla.

Answer 66

• ne, pravno priznana podlaga je zgolj tisti zavezovalni PP, ki se redno izpolni s prenosom LP => ni vzak zvezovalni PP pravno prizan za prenos LP – npr. mož ženi izroči ogrlico (ni iusta causa traditionis => darilo ni veljavno, ker so darila med zakonci prepovedana) – npr.: mož proda ogrlico za 1$ => gre za simuliran PP, zato ni veljaven • posodbena pogodba, ki je sicer zavezovalni pravni posel ni priznana podlaga (na podlagi te se torej LP ne more prenesti) – npr.: posodi Kambiču zvezek

Answer 67

adiudicatio = način pridobitve LP, ko sodba ustvari novo LP • LP dobi tisto stranka, ki je sodnik na podlagi prisoditvene klavzule prisodil del stari, ki so jo imele stranke dotlej v solastnini , oz lastnik zemljišča, katerega meja se je zabrisala, s čimer je postal lastnik tistega dela zemljišča, pri katerem je nova meja odstopala od stare • prisoditev v zvezi s solastnino, delitvene tožbe in njihov učinek - a* familiae eriscundae = delitev podedovanega premoženja - a* communi dividundo = splošna delitvena tožba - a* finium regundorum = ugotovitev poteka meja med zemljišči • sodnik na podlagi prisoditvene (adjudikacijske) klavzule prisodi stranki (del stvari, ki so ga imele stranke v solastnini; novo mejo, ker se je stara zabrisala)

Answer 68

= oporočna naklonitev določene stvari/stvarne pravice zapustnika volilojemniku, ki pridobi voljeno pravico, ko dedič pridobi dediščino *dedič -> vesoljni naslednik <=> volilojemnik -> singularni naslednik = oporočnikova singularna naklonitev določene premoženjske koristi volilojemniku (legatarju) • singularna = naklonitev posamične stvari/pravice, brez zapusnikovih terjatev in dolgov • predmet v.v.: stvar ali stvarna pravica • stvarnopravni učinki: volilojemnik lahko zahteva voljeno stvar neposredno od zapustnika, ko dedič pridobi dediščino (z lastninsko tožbo) ali uveljavlja voljeno pravico na tuji stvari • zapustnik moral biti lastnik voljene stvari (izvedeni način) - individualno določena stvar (zapustnik lastnik ob napravi oporoke + ob smrti) - nadomestna stvar (dovolj, da je lastnik ob smrti) • ustanovljeno le z določenimi besedami => do lego = dajem in volim - Gaj: »Ticiju dajem in volim sužnja Stiha« ... oporočno določilo

Answer 69

VOLILO (legatum) = izraz poslednje voljo; poslednjevoljna odredba oporočitelja v breme dediča in v korist volilojemnika, ki pridobi določeno naklonitev kot singularni pravni naslednik (dobi določeno stvarno pravico) • volilojemnik = singularni pravni naslednik • dedič = univerzalni/vesoljni pravni dedič Z oporoko določi oporočitelj vesoljnega naslednika, tistega, ki dobi celotno premoženje. Dedič stopi v zapustnikov položaj in deduje activa in pasiva, deduje tudi podedljive dolgove. • če je dedičev več dedujejo po deležih • oporočitelj lahko mimo dediča, v breme dediča, nakloni določeno pravico/stvar tretji osebi, ki ni dedič => legatar/volilojemnik je ta tretja oseba Moja dedinja naj bo zvesta soproga(vesoljni dedič), mojo vojaško opremo pa naj dobi soborec Sorelij (volilojemnik).

Answer 70

Volilo je formalizirano (uporaba vnaprej določenih besed) Nastanek oz vrsta volila je odvisna od besed, ki jih je uporabil oporočitelj. a) vindikacijsko => volilojemnik postane lastnik v trenutku, ko dedič pridobi dediščino (dobi ipso iure pravico) – absolutno razmerje => stvarna pravica b) damnacijsko => dedič je zavezan, da prepusti predmet volila volilojemniku – relativno razmerje => obligacijska pravica - gre za kvazikontrakt (X na podlagi soglasja) -> a* ex testamento c) sinendi modo => zahteva, da dedič dopusti, da si volilojemik sam vzame predmet volila – ustvarja zgolj obveznost – kvazikontrakt, obligac razmerje b) in c) ustvarjata obligacijskopravne učinke = dedič na podlagi volila postane zavezan volilojemniku => volilojemnik sme od dediča z obligacijsko tožbo zahtevati izpolnitev volila • tožba a* ex testamento = tožba iz oporoke (ker je volilo določeno v oporoki) a) ima stvarnopravne učinke = volilojemnik dobi stvarno pravico v trenutku, ko dedič pridobi dediščino • predmet je lahko določena stvar/stvarna pravica (praviloma služnost) • formalne posledice: voilojemnik postane lastnik stvari v trenutku, ko dedič pridobi dediščino => zato je vindikacijsko volilo eden izmed načinov pridobitve LP => lahko uporabi rei vindicatio / a* confessoria (če gre za služnost) => Rimljani so sčasoma volila začeli omejevati, ker se je dogajalo, da je vesoljnemu dediču na koncu ostale le malo (zgolj bremena za odgovornos).

Answer 71

= pridobitev LP (na dobroverni pridobljeni tuji stvari) oz. služnosti s potekom določenega časa kvalificirane posesti • izvirni/izvedeni način => po JP samo še izvirni • če dlje časa neko stvar posedujemo in se obnašamo kot njen lastnik ter so izpolnjeni določeni pogoji, nam pravni red pripozna LP => zagotavljanje pravne varnosti • zagotavljanje pravne varnosti v kakšnem smislu? 1) ne moremo v nedogled trpeti, da bi nekdo posedoval tujo stvar kot svojo 2) če se lastnik za svojo stvar ne briga, “zaigra” svojo pravico —> RP predstava o LP kot aktiven in odgovoren odnos do stvari • priposestvovalec ima na voljo ugovor priposestvovanja (da je lastnikova pravica ugasnila in da je s priposestvovanjem postal lastnik on sam) • priposestvovanje NI enako kot zastaranje - zastaranje: pravica NE preneha, le upravičenec izgubi možnost pravnega varstva - priposestvovanje: LP dosedanjega lastnika ugasne in nastane NOVA pravica priposestvovalca • priposestvovalna doba: - ZXIIP, civilno pravo: premičnine (1 leto), nepremičnine (2 leti) - JP: premičine (3 leta), nepremičine (10/20 let) - danes: prem. (3), nepr. (10) • izjeme po civilnem p: priposestvovati NE more: a) tujec b) ukradeno stvar (že ZXIIP, razširi lex Atinia – jamstvo za ukradeno stvar neomejeno) ali stvar vzeto na silo - ko se ponovno vrne v last lastnika jo je možno priposestvovati - tudi če nekdo kupi/ dobi ukradeno stvar pa ne ve da je ukradena (dobra vera ne sanira dejstva) • koncentracija na obdobje klasičnega prava - kot način pridobitve lastninske pravice, čeprav lahko s priposestvovanjem dobimo tudi druge pravice (ni vezano samo na pridobitev LP) - izraz usucapio - prip. kot pridobitev civilne LP: 1) bonitarni lastnik (na res mancipi), 2) dobroverni posestnik, ki mu nelastnik izroči tujo stvar pogoji za priposestvovanje po klasičnem: priposestljiva stvar, pridobitni naslov, dobra vera, posest in čas • tudi sodobno pravo pozna tak način pridobitve lastninske pravice (samo dobroverni lastniški posestnik, v dobri veri ves pripos. čas, tudi vštetje pripos. časa pravnega prednika, izvzeto javno dobro in zunaj pravnega prometa)

Answer 72

1) NI načrtno in zavestno ravnanje katerega cilj je pridobit LP 2) je mešan način pridobitve • po klasičnem pravu je lahko oboje: - izvirno: dobroverni posestnik - izvedeno: bonitarni lastnik (stvar mu je prodana in izročena s sodelovanjem volje prejšnjega lastnika) • po JP: samo izviren način (lahko dobroverni posestnik, bonitarni lastnik pa ne, ker ni več BL)

Answer 73

res habilis = priposestljiva stvar • vse stvari na katerih je mogoče pridobiti CLP • 2 pogoja, da je stvar priposestljiva 1) v pravnem prometu in 2) ni izvzeta iz priposestvovanja - ukradena stvar (res furtiva) + stvari, pridobljene na silo + varuh ni mogel priposestvovati varovančevih stvari - izjemoma po klasičnem pravu je lahko ukrdena stvar tudi posestvovana, če se ukradena stvar vrne v oblast lastnika • ukradena stvar (široka razlaga) = proda in izroči tujo stvar • zakon lex Iulia et Plautia: izenači z ukradenimi stvarmi stvari, pridobljene na silo (to je še ena kategorija) • ukradena stvar dojemana zelo na široko: • furtum rei: tatvina stvari – protipraven odvzem tuje premične stvari z namenom pridobiti premoženjsko korist (4 pogoji za tatvino: protipraven odvzem, tuja stvar, premična stvar, namen pridobiti premoženjsko korist) • furtum possessionis: tatvina posesti (PRP 770, 771) odvzem stvari, ki jo ima nekdo na podlagi dopustnega temelja v posesti (tukaj ni nujno, da gre za tujo stvar, ukrasti je mogoče tudi svojo stvar) • furtum usus: tatvina rabe (PRP 769) npr. shranjevalec uporablja stvar, ki mu je dana v hrambo, šteje se ga za tatu • po RP možna tudi tatvina lastne stvari (furtum rei suae) • nepremičnina ni predmet tatvine (PRP 767, gl. etim. furtum od ferre) • izjema: možno je priposestvovat tud ukradeno stvar, če: a) se je ukradena stvar vrnila v oblast lastnika (reversio in potestatem domini) -> samo takrat, ko jo lastnik dobi (lah tud posredno prek vesoljnega oskrbnika -> lej PRP 198 + 200) in se zaveda, da je njegova (tud če stvar lastnik ukrade svojo stvar od posestnika, prevlada načelo vrnitve v lastnikovo oblast in je stvar možno priposestvovat (PRP 199)) + vzet morš stvar nazaj v posest tko, da ti je ne morjo več uzet + ni več ukradena stvar tud če z RV dobiš sam odkupnino (203) b) po Justinijanovem pravu: zaradi zastaranja lastninske tožbe (30, izjemoma 40 let) • mogu bit priposestvovalec v dobri veri, ni pa potrebne kavze • lahko se priposestvujejo tko tud ukradene zadeve, ne pa na silo pridobljenih!

Answer 74

possessio (lastniška posest) = če stvari nimaš v posestni ne moreš priposestvovati • štela le civilna in ne interdiktna posest • priposestvovati ne more nelastniški posestnik • pripo. se nadaljuje, če stvar prepusti drugemu v posest (zastavi, da v prekarij ... ) - torej da poseduje izvedeno

Answer 75

preberi še knjigo!! iustus titulus = veljaven pridobitvni naslov, ustrezna podlaga (sicer podlaga = causa), • titularna posest = posest, ki počiva na pridobitnem naslovu (ni pa prišlo do pridobitve LP) • okoliščina, ki bi normalno zadoščala za pridobitev LP - podlaga nek (zavezovalni) PP, podobno pri tradiciji (kupec, obdarjenec, volilojemnik, tisti ki mu je dana dota, upnik ki prejme izpolnitev ... ) <— če bi bil odsvojitelj lastnik bi pridobitelj v teh primerih dobil LP z izročitvijo - druge okoliščine (okupant domnevno zavržene stvari; dedič domnevno zapustnikove stvari; tisti, ki verjame, da ima pridobitni naslov => putativni naslov pogosteje dopuščajo kot pri izročitvi • zajema vse kar zajema iusta causa traditionis, je pa širši => pogledamo naslednjič • npr.: pro derelicto: nekdo vzame v posest stvar, ki je zavržena => pridobi LP na podlagi okupacije *skripta • Iusta causa traditionis (tradicija) vs. iustus titulus - Iustus titulus je širši, ker pokriva tudi tiste naslove/pridobitve na podlagi katerih nekdo izvirno vzame stvar v svojo posest; - traditia pa je izvedena (spadajo tisti PP, pri katerih je prisotna izvedena pridobitev) pro derelicto – stvar je zavržena, z okupacijo lahko postanemo civilni lastnik le s pretekom časa, ko stvar posedujemo. pro suo - nekdo ki je verjel da ma pridobitni naslov pa ga nima (putativni naslov) - leži na domnevi - mnenja klasičnih pravnikov neenotna pro herede – prepričani smo, da smo postali lastnik stvari z dedovanjem, vendar nismo. - npr. babica je umrla, zapustila je sliko, vednar je ne dedujemo, ker jo je imela babica le v hrambi. titulus putativus – verjamemo, da imamo pridobitni naslov, ki ga v resnici ni bilo - naslov zgolj domneven - nekdo je prepričan, da je stvar zavržena v resnici pa ni zavržena - v določenih primerih Rimljani dopuščajo titulus verus – iustus titulus mora resnično obstajati - primer: sprehajamo se po godzu in najdemo ranjenega konja, ki je bil zavržen. konj je stvar priposestvovanja, vsak ga lahko okupira z namenom pridobitve lastninske pravice. V klasičnem pravu obstaja problem: Konj spada pod res mancipi, z okupacijo samo smo postali le bonitarni lastniki. Posedovati bi ga morali nekaj časa, da bi nam pravni red priznal lastninsko pravico. Iustus titulus je tukaj PRO DERELICTO, na podlagi tega, da je bila stvar zavržena smo jo okupirali in čez čas postanemo lastnik. - ALI PA: kaj če konj ni zavržen? In smo narobe prepričani, da je, zato si ga prilastimo. – oseba je upravičeno prepričana, da je konj zavržen. Ali bomo konja lahko priposestvovali? TITULUS PUTATIVUS (domnevamo)

Answer 76

bona fides (dobra vera) = zmotno prepričanje posestnika, da je lastnik => dobra vera temelji na dejanski zmoti • dejanska zmota ne škoduje => tisti, ki je v dejanski zmoti se na to lahko sklicuje in bo zato lahko priposestvoval - dobroverni posestnik = tisti, ki poseduje stvar in je prepričan, da s tem drugemu ne povzroča neke materialne izgube - če ne kdo trdi, da stvar ni bila priposestvovana v dobri veri (torej, da se je priposestvovalec zavedal, da pridobiva od nelastnika), je on tisti, ki mora to dokazati! • po RP: MALA FIDES SUPERVENIENS NON NOCET = pozneje nastala slaba/zla vera ne škoduje - priposestvovalec je v dobri veri v trenutku, ko je dobil stvar v posest. Če se dobra vera kasneje izgubi, to ne škodi posestvovanju. - dedič dobrovernega lahko priposestv. nadaljuje - tudi v zli veri - po mnenju nekaterih pri kupni pogodbi tudi v trenutku sklenitve pogodbe • po občem pravu: MALA FIDES SUPERVENIENS NOCET = pozneje nastala slaba vere škoduje - zahtevala dobra vera, ne samo v trenutku pridobitve stvari v posest, ampak tudi celoten priposestvovalni čas (če priposestvovalec kasneje izgubi dobro vero, stvari ni mogel priposestvovati)

Answer 77

tempus = čas • ZXIIP, civilno pravo: premičnine (1 leto), nepremičnine (2 leti) - nepretrgano posedovat • JP spremeni priposestvovalni čas po načelih longi temporis praescriptio: premičine (3 leta), nepremičine (10/20 let) – 10 let (stranki živita v isti provinci), 20 let (v različnih provincah) – zakaj? ker lastnik najbrž težje najde svojo stvar v tuji provinci – priposestvovanje temelji na kaznovanju lastnika, ki ne skrbi za svojo lasnino • prištetje priposestvovalnega časa (v poznoklasičnem): singučarni pravni naslednik lahko prišteje prip. čas pravnega prednika (kupec čas prodajalca), če je seveda ob pridobitvi v dobri veri (prej ni mogel) • izjema (iz opomb, str. 432): priposestvovanje fiducirano odsvojene stvari, ki jo odsvojitelj dobi nazaj po izpolnitvi dolga, po dogovoru pa mu je upnik ne remancipira (ususreceptio): ni potrebna dobra vera + nepremičnina lah tud v enem letu + nekej z zarobljenostjo (glej stran 432)

Answer 78

priposestvovanje provincialnih zemljišč oz. institut priposestvovanja pravic na provincialnih zemljiščih • na provincialnih zemljiščih ni bilo možno pridobiti LP, temveč zgolj posesti (uživanje in raba) - uti frui habere possidere • Ali je mogoče tako pravico priposestvovati? - tu za priposestvovanje druge pravice (do uživanja in rabe), ki pa je podobna LP (de facto kot LP, zavarovana s tožbo podobno lastninski) - zoper tožbo lastnika ima posestnik ugovor dolgotrajne posesti = longi temporis praescriptio • pogoji za uveljavljanje ugovora: 1) pridobi posest v dobri veri, 2) v skladu z veljavnim pravom (ustrezna pravna podlaga – iusta causa) 3) nemoteno posedovanje določen čas - doba: 10 (inter praesentes) / 20 let (inter absentes) - 10 - če v isti provinca • v postklasičnem pravu: ugovor obravnavajo kot obliko pridobitve LP oz. pravo priposestvovanje *(preberi knjigo 433) Justinijan poenoti priposestvovalni čas: • za premičnine (usucapio), za nepremičnine (longi temporis praescriptio) • pogoji enaki kot pri klasičnem, sprememba: daljši čas • oblika priposes. tudi zastaranje lastninske tožbe (30 oz. izjemoma 40 let) - pogoji: v dobri veri, ni pa potrebna iusta causa (mogoče pripos. ukradene, ne pa tudi na silo pridobljene)

Answer 79

1) univerzalni pravni naslednik = (npr. dedič, ki deduje celotno zapustnikovo premoženje, prav tako vse pravice in obveznosti) 2) singularni pravni naslednik = tisti, ki na izvedeni način pridobi stvar (npr. kupec, ki pridobi samo eno stvar) v zvezi s tekom časa in dobro vero 1) successio in possessionem/usucapionem => univerzalni pravni prednik nadaljuje priposestvovanje pravnega prednika • Oseba vstopi v položaj začetega priposestvovanja oz. v položaj začete posesti. • V fazi priposestvovanja A umre => B je dedič, kot univerzalni pravni naslednik • dedič je stopil v zapustnikov položaj, ter s tem v njegov položaj priposestvovanja - npr. premičnino je potrebno priposestvovati v enem letu, A je imela stvar v posesti 7 mesecev, B kot dedič – univerzalni naslednik še 5 mesecev - samo nadaljuje priposestvovanje, ne rabi izpolnjevati pogojev za priposestvovanje • če samo nadaljuje se ostali pogoji ne gledajo več - če je dedič nedobroverni, zapustnik pa je bil dobroveren, bo dedič vseeno priposestvoval (važno je, da je bil zapustnik dobroveren) 2) accessio possessionis => singularni pravni naslednik začne novo priposestvovanje, lahko pa si čas prišteje • V fazi priposestvovanja A stvar proda => B je kupec, kot singularni pravni naslednik • lahko prišteje priposestvovalni čas svojega prednika (A posesduje premično stvar 7 mesecev, B kot kupec – singularni naslednik) - mora izpolnjevati pogoje za priposestvovanje, prišteje si lahko le priposestvovalni čas prednika - MORE BIT V DOBRI VERI!!!! • tipičen primer: KUPEC, volilojemnik - Singularni pravni naslednik (kupec) je kupil stvar in je nedobroverni, ve da stvar ni prodajalčeva, prodajalec pa je prepričam, da je njegova. Gre za accessio possessionis, ne bo mogel stvari priposestvovati, ker začne novo priposestvovanje in bo mogel ponovno doseči vse potrebne pogoje, ker pa nima dobre vere pa ne bo izpolnil vseh pogojev in ne bo priposestvoval.

Answer 80

• mala fides superveniens non nocet (pozneje nastala zla vera ne škoduje -> dobra vera rab bit sam ob pridobitvi posesti) • to je pogled RPja, spremeni pa ga kanonsko pravo -> mala fides superveniens nocet (zla vera škoduje -> torej v občem pravu to velja)

Answer 81

• brez tatvine (brez tatvinskega namena ne morš krast) • dedič proda in izroči stvar, ki je bila dana zapustniku samo v najem/posodo • lastnik proda/podari otroka sužnje, na kateri ima služnost, misleč, da je njegov • brez sile nepremičnina: dolgo časa zapuščena, malomarnost lastnika, lastnik umrl brez dedičev, edn to prevzel in v dobri veri prenesel na drugega -> lah priposestvuje (tud če spozna, da je tuje, dobrovernemu posestniku to ne škoduje pri priposestvovanju) • priposestvuje lah tud tisti, ki ve, da ima tujo stvar, recimo dedičevo, na kateri pa dedič še ni pridobil posesti -> če jo lah priposestvuje, jo (pro herede, kot dedič) UČB 434

Answer 82

Potreba po varovanju LP: 1) nekdo neupravičeno posega v LP drugega => na voljo rei vindicatio (uveljavlja lastninsko upravičenje do posedovanja stvari) 2) vznemirjanje lastnika s prilaščanjem služnosti na stvari ali nedopustnim in motečim posegom vanjo

Answer 83

(na voljo jo ima (civilni) lastnik) - civilni - ker je bla prvo namenjena vardstvu civilne lastnine • aktivno legitimiran (civilni lastnik), pasivno legitimiran (vsakokratni posestnik) = temeljna lastninska tožba; tožba lastnika, ki je izgubil posest stvari, zoper nelastnika (neposodujočega lastnika proti posedujočebu nelastniku) • namen: da dobi lastnik, ki je izgublil posest, stvar nazaj • z njo lahko lastnik zasleduje svojo stvar • začetek postopka s tožnikovo trditvijo, da je stvar njegova in toženčevo trditvijo, da to ne drži - toženec oporeka => začetek pravde - če toženec ne oporeka => pretor stvar prisodi tožniku => za zemljišče (i* quem fundum = tožencu naloženo naj prepusti tožniku), za premičnine (toženec, ki ne oporeka naj dovoli tožniku, da stvar vzame) • mogoče naperiti le proti posestniku => tožnik mora dokazat, da toženec dejansko poseduje => če mu uspe, mora stvar prepustiti tožniku - lahko uporabi predložitveno tožbo (a* ad exhibendum => obligacijskopravna, toženec se mora spustiti v razpravljanje) - če tožnik dokaže, da toženec poseduje - pretor odredi da stvar prepusti tožniku - prepustitev stvari v predložitveni tožbi NE vpliva na obstoj LP => če je toženec lastnik, lahko naperi lastninsko tožbo (rei vindicatio, dokazati mora, da je lastnik)

Answer 84

• neposredno NI ohranjena => rekonstrukcija iz klasičnih odlomkov • tožba se NE glasi na vrnitev stvari, temveč na plačilo njene vrednosti - OMNIS CONDEMNATIO PECUNIARIA EST = vsaka obsodba je v denarju (se glasi na denarni znesek) => pravilo rimskega formularnega postopka - restitutorna klavzula = tožencu daje možnost, da se izogne plačilu zneska, če stvar vrne tožniku (dodana v tožbeno formulo) • spremembe v EKSTRAORDINARNEM POSTOPKU (Justinijan): obsodba se glasi na vrnitev stvari - toženec ne spoštuje sodnikovega ukaza (ne vrne stvari) => stvar mu je odvzeta na silo - obsodba na denarno vrednost (le glede plodov in tistih stvari, ki jih ne more vrniti) => s tem je odveč i* quem fundum - v klas pravu uspešni tožnik v lastninski pravdi zahteval prepustitev stvari • obsodba na vrednost stvari (če stvari ne more vrniti) => splošno pravilo za vse interdikte in tožbe (stvarno- in obligacijskopravne) 1) tožnik pod prisego oceni vrednost (če je povzročitelj dolozno povzročil, da ne more vrniti) 2) le na vrednost stvari, to je kolikor znaša nasprotnikov interes? (če ne more vrniti in ni ravnal dolozno) sestavine - nominatio iudicis - intentio certa - clausula arbitraria - condemnatio

Answer 85

1) aktivno legitimiran: civilni lastnik • petitorna formula = tožnik trdi, da je stvar njegova • tožnik trdi, da je stvar njegova => dokazno breme, da dokaže svojo LP (pogosto tudi LP pravnega prednika in neoporečenost pridobitnega načina) - če toženec taji, da ima stvar v posesti, mora tožnik dokazat • tvegano dokazovanje => obče pravo: »hudičevo« (probatio diabolica) 2) pasivno legitimiran: le posestnik stvari !! • sprva: zgolj proti posestniku stvari, ki je tožniku ugovarjal LP (dobrovernemu in nedobrovernemu lastniškemu posestniku) - problem: proti ostalim (nelastniškim) posestnikom pa NE, ker ne oporekajo trditvi, da je stvar njegova • že v klasičnem pravu: zoper vsakokratnega posestnika (tak, ki je imel možnost stvar vrniti – facultas restituendi) • pasivna vloga toženca: varuje ga domneva LP (possessor ergo dominus) • pogoj: da stvar poseduje - sprva: zahteva navzočnost stvari/dela stvari (grudo zemlje, žival iz črede/volno, opeko) pred pretorjem (in iure) - klasično pravo: navzočnost ni potrebna => zgolj ugotavljanje, ali je imel toženec ob litis kontestaciji stvar v posesti (če ne postopek ni mogoč) • Če ne poseduje je oproščen - sprememba po Hadrijanu (v primeru dediščinske tožbe, ko dedič zahteva prepustitev dediščine => če se znebi stvari, da se izogne tožbi, oprostitev zaradi neposesti ne velja => razširitev na reivindikacijo) - v klasičnem pravu: razširitev na 2 neposestnika s FIKCIJO POSESTI = fingiralo, da stvar poseduje, čeprav je ne => fikcija, da ga je sploh mogoče tožit (! za uvedbo fikcije mora obstajati pomemben razlog => zaščita lastnika) ⬇️ FIKTIVNI POSESTNIK Fikcijo se uvaja: 1. RP šteje za posestnika tistega, ki je pred litiskontestacijo dolozno (naklepno, s hudobnim namenom) opustil posest stvari => razlog: lastniku s tem prepreči zasledovanje stvari - Primer: Nekdo je vedel, da ga bodo tožili in je stvar odvrgel v morje – ni več posestnik, TODA: dolozno opustil posest stvari • dolozna opustitev posesti = da lastniku onemogoča zasledovanje (npr. uničena) - prodaja NI dolozna (lahko dobi nazaj od kupca) - sprva: mogoče tožit zaradi načela, da se obsodba glasi na denarno vrednost (zato mogoče tožit tudi tistega, ki nima posesti – fiktivnega posestnika) - fikcija potrebna da ga je sploh mogoče tožit 2. takrat ko se je nekdo spustil v pravdo kot da bi stvar posedoval, kot da bi bil posestnik, čeprav NI bil => šteje se, da stvar poseduje => razlogi: zaščita dejanskega posestnika, ki lahko med tem časom stvar priposestvuje. - Primer: Oseba A toži B, ker misli, da ima B stvar v posesti, vendar je nima. B je tiho in se spusti v pravdo, v tem času pa C stvar posesvtuje. • Mogoče tožiti tudi detentorja? => po klasičnem pravu JA - po mnenju nekaterih je morala posest bit interdiktna in so s tem odrekali pasivno legitimacijo detentorjem … Ulpijan pa reče ⬇️ - detentorja je možno tožiti, če ima možnost, da stvar vrne (facultas restituendi) - detentor običajno imenuje tistega, ki mu je dal stvar => če se ta ne zglasi v roku, stvar prisojena tožniku - če pa trdi da je njegova stvar pa ga lahko tožimo Toženec se mora izrecno izjasniti o tožnikovi zahtevi (če se ne, velja, da se ne brani). Tožnik pa toženca NE more prisilit, da se spusti v pravdo => pretor naloži obljubo varščine, da stvar vrne, če ni njegova oz če je stvar navzoča pooblasti tožnikada si jo vzame • stvar NI navzoča: predložitvena tožba (toženec se mora spustiti) - ker gre za osebno tožbo! • za zemljišča: restitutorni i* quem fundum (mora spustiti, ker je oseben => če ne vrne, obsojen na denarni znesek (tolko kolko bi bil obsojen pri RV)

Answer 86

V postopku se NI ugotavljalo, kdo je lastnik temveč resničnost tožnikove trditve, da je lasnik. tožba 2 namena —> ugotovit tožnikovo LP in mu v primeru uspeha zagotovit vrnitev stvari Tožba se ne glasi na vrnitev stvari, temveč na plačilo njene vrednosti => obsodba na denarni znesek • sodnik toženca posredno sili k vrnitvi stvari (z vmesno sodbo mu naroči vrnitev stvari) • če stvari ne vrne, mora plačati denarni znesek vrednosti stvari => vrednost stvari oceni tožnik; gre za subjektivno oceno – glede na vrednost, ki jo ima stvar zanj (čustveni odnos do stvari) - pretium affectionis = sodba se glasi na subjektivno vrednost stvari/čustveno vrednost (toliko kolikor je stvar vredna za tožnika in je praviloma višja od tržne – nekaj dragocenega) - oceno potrdi s prisego • torej za toženca je ugodneje, če stvar vrne, saj se s tem izogne plačilu zneska => restitutorna klavzula • s plačilom postane toženec lasnik kot, da bi stvar kupil Do spremembe pride v ekstraordinarnem postopku (Justinijan) => obsodba se glasi na vrnitev stvari • (če noče vrniti, mu je odvzeta na silo) • toženec je obsojen na denarno vrednost le glede plodov, glede stvari pa samo takrat, kadar je ne more vrniti (tožen fiktivni posestnik)

Answer 87

Toženec mora vrniti stvar z vsem, kar je spadalo zraven = RES CUM OMNI CAUSA • toženec poškoduje/uniči stvar pred litiskontestacijo: - sprva: tožnik nima zahtevka odškodnine v okviru reivindikacije; če želi povračilo, toži po lex Aquilia (z akvilijsko tožbo) *možno tudi s tožbo zaradi injurije (npr. toženec izroči prebičanega sužnja) - kasneje: zoper nedobrovernega posestnika uveljavljati odšk. tudi v okviru reivindikacije (tožnik pa mora dati varščino, da ne bo tožil z akvilijsko tožbo) • toženec po litiskontestaciji poslabšal stvar iz naklepa ali malomarnosti je moral za to odgovarjati - tudi če izgubi - razen če je brez njegove krovde) - zakaj po litiskontestaciji? => Prej je bil kot dobroverni posestnik v dejanski zmoti, torej mu ni mogoče očitati kako je s stvarjo ravnal, ko je mislil, da je njegova - Kaj če je naključje (suženj umre)? => ločeno mnenje (Ulp.: odgovarja, če bi ga tožnik prodal ob izročitvi in bil s tem obogaten) Naše pravo: • nedobroverni: povrnit škodo, razen, če bi ta nastala tudi, če bi bila stvar pri lastniku • dobroverni: ne odgovarja za poslabšanje/uničenje za čas dobroverne posesti

Answer 88

• Extantes = obstoječi pridobljeni, a še ne porabljeni, torej še obstoječi • Percepti = pridobljeni dejansko pridobljeni • Consumpti = porabljeni že porabljeni • Percipiendi/neglectis = zanemarjeni bi morali in mogli biti pridobljeni, vendar niso zaradi malomarnosti (potrebne posebne sposobnosti) Ali je posestnik dobroverni ali zloverni? Ali gre za plodove pred ali po litiskontenstaciji? a) dobroverni posestnik • pred litiskontestacijo: ni mu bilo potrebno vrniti plodov, ki so nastali pred litiskontestacijo, saj so z ločitvijo od matične stvari pripadli dobrovernemu posestniku (JP -> tiste ki jih trenutno ma, more vrnit) • po litiskontestaciji: moral je vrniti VSE plodove, ki so nastali po tem trenutku (ni bil več v dobri veri) b) nedobroverni posestnik => presoja glede na to, ali bi lahko pridobival plodove tožnik, če bi imel stvar (ni pomembno, ali jih lahko pridobiva nedobroverni toženec) • pred: moral je vrniti VSE plodove, ki so nastali (če jih ni imel v naravi je moral povrniti njihovo vrednost) • po: odgovarja tudi za tiste plodove, ki jih sam ne bi mogel pridobiti, lahko pa bi jih pridobil lastnik (imel je določeno orodje, več sužnjev). Naše pravo (po Justinijanu): • dobroverni: vrniti stvar z neobranimi plodovi • nedobroverni: vse + vrednost obranih (ki jih je porabil, odtujil, uničil) oz. ki jih ni obral Primer: posodimo konja nekomu, ta pa nam ga vrne ranjenega. Ali nam bo zato odgovarjal? Odvisno od (1) Ali je posestnik je dobroverni ali zloverni in ali je (2) do dogodka prišlo pred ali po litiskontenstacije. **standard krajevno običajno meje (sosed mora trpeti določene emisije; do standarna) => RP pa pravi, da se za vsak poseg v LP zahteva služnost

Answer 89

(impensae) = materialna vrednost, ki jo porabi posestnik za stvar • Ali je upravičen zahtevati povračilo stroškov, ki jih je imel pred litis kontestacijo? • npr.: poseduješ tujo sužnjo, ki ima velik apetit => stroški: hrana, obleka, šola grščine, nego Ločijo 3 vrste stroškov: 1) nujni/potrebni (impensae necessariae) = potrebni za ohranitev stvari => npr.: za hrano, zdravila) – tako dobroverni kot nedobroverni -> če tožnik X vrnit, lahko zdržala stvar (pol se branla z exc* doli, če lastnik zahteva nazaj) 2) koristni (impensae utiles) = tisti, ki povečajo vrednost stvari, jih pa lastnik ne bi nujno imel => npr.: učenje grščine – zahteva lahko samo dobroverni, nedobroverni pa načeloma ne 3) stroški za olepšavo (impensae voluntariae) = tisti, ki dvignejo estetsko vrednost => npr.: frizer, kozmetičarka) - povečajo vrednost stvari ampak velja pravica do odvzema (X pri koristnih) – oba imata pravico ius tollendi = pravica odvzema (tako dobroverni kot nedobroverni posestnik sme odvzeti tisto, kar je dodal stvari za olepšavo, VENDAR s tem ne sme poslabšati stvari, svoje pravice odvzema ne sme izvrševati zato, da bi škodil lastniku) – ius tollendi pogojena s koristnostjo, ki jo je imel od tega toženec – problem tam, kjer se ne da povrniti v prejšnje stanje (freske) • razlika med dobrovernim in nedobrovernim posestnikom: oba lahko zahtevata vrnitev nujnih stroškov, zgolj dobroverni lahko zahteva vrnitev koristnih stroškov, glede stroškov za olepšavo pa imata oba posebno pravico – ius tollendi • že RP pozna v praski institut šikanoznega izvrševanja pravice (pravzaprav zloraba pravice) => Celzov fragment kot prvi postavi teorijo, da se ne sme trpeti hudobije posestnika, z namenom škodovati lastniku; npr. če nekdo uniči freske - Hudobije posestnika se ne sme trpeti (ko bi izvajal ius tollendi), da bi škodoval lastniku, (npr. da bi iz hiše spraskal umetnine, štukature) - Zlorablja pravico tisti, ki jo uporablja v nasprotju z njenim namenom - Celz daje primer, da je nekdo spraskal freske v hiši, ker jih ne more odnesti in je zato škodoval = šikonozno izvrševanje pravice - Če bi odstranjevali tetovažo sužnji, kateri smo jo dali delati = šikonozno izvrševanje pravice • pazi pr PRP (gradnja na tujem zemljišču - recmo zgradiš bajto, smeš terjat stroške, ne smeš pa fresk spraskat ker bi pravico izvršil zato da bi drugemu škodil sam pa nč ne bi mel) • pri nepremičnini lastnik mora vrnit stroškov toliko, kot je zemljišče več vredno, če je pa vrednost narasla več kot stroški, pa sam stroške -> pol maš pa od kle naprej več možnosti (glej primer z vaj) Ali obstaja kakšna tožba s katero bi lahko posestnik, ki je moral stvar vrniti od lastnika zahteval povrnitev stroškov? NE, nima pravnega sredstva s katerim bi iztožil!!! • Kako pa je potem dobil vrnjene stroške? - Z retencijsko pravico = zadržna pravica (posestnik lahko toliko časa odteguje stvar, dokler lastnik ni povrnil stroškov) to je omogočala pretorjeva ekscepcija (exceptio doli) – pretor je posestniku dopuščal ugovor => s tem so pravzaprav posredno silili lastnika, da povrne stroške - retenzijska pravica uporabna samo za nujne in koristne stroške, ne pa za stroške za olepšavo e* doli omogoča retencijsko pravico • V primeru, ko lastnik zahteva svojo stvar, ni pa pripravljen povrnit stroškov, ima posestnik na voljo e* doli, ugovor, da lastnik ravna nepošteno. Posestnik odteguje stvar toliko časa, dokler lastnik ne povrne stroškov, do katerih je posestnik upravičen. • Retenciija = posestnik ima retencijsko pravico, toliko časa mu stvari ni treba vrnit dokler ne dobi povrnjene stroške. •. dobroverni -> stroške terja tudi če stvari ni več Danes: ogranili rimsko povrnitev stroškoh • dobroverni: nujne; koristne in za olepšavo za toliko, kolikor se je povečala vrednost stvari; stvar sme zadržati do povračila stroškov • nedobroverni: nujne; koriste, če so koristni za lastnika; za olepšavo ius tollendi

Answer 90

NE, nima pravnega sredstva s katerim bi iztožil!!!

Answer 91

(actio publiciana in rem) = pretorska tožba, ki jo ima na voljo ima bonitarni lastnik (vse več tudi dobroverni posestnik), ki izgubi posest, zoper vsakokratnega (dobroverni ne proti CL) posestnika (tudi zoper CL, če poseduje). • aktivno legitimiran: bonitarni lastnik; sčasoma tudi dobroverni lastnik - klasična doba mancipacija vse manj uporabna, postopoma izginja delitev na res mancipi in res nec mancipi => pretežno uporabljajo PT dobroverni posestniki - (ki so v dobri veri in z ustrezno pravno podlago na pravno neoporečen način pridobili stvar od nelastnika in so z izjemo priposestvovalnega časa izpolnjevali pogoje za priposestvovanje) • pasivno: vsakokratni posestnik, tudi civilni lastnik, če to stvar poseduje • uporablja se pri bonitarni lastnini => če je bonitarni lastnik izgubil posest stvari, je ni mogel zahtevati z rei vindicatio, temveč mu je dal pretor možnost publicijanske tožbe, ki je sicer povzeta po rei vindicatiji (tožbena formula oblikovana po RV) • Je fiktivna tožba: pretor fingira, da je priposestvovalni čas že potekel (da je pridobitelj stvar že priposestvoval) + restitutorna klavzula • proti CL je lahko uspešen le bonitarni lasnik: - če bi to nardil dobroverni posestnik, ki še ni podedoval, bi izgubil - BL publicijanska tožba (a* publiciana in rem) => CL ugovor LP (e* dominii) => BL replika prodane in izročene stvari (replicatio rei venditae et traditae) ali zvijačne prevare (replicatio doli) – če mu je stvar prodal/odsvojil zaradi drugih namenov - močnejši položaj pridobitelja (BL) zaradi nepoštenega ravnanja odsvojitelja, in ne na temelju fikcije priposestvovanja - e* rei venditae et traditae (lahko tudi pravni naslednik BL) -> tudi proti tistemu CL ki mu je stvar odsvojil ko še ni bil CL je pa to kasneje postal (npr z dedovanjem) • v večini primerov tožba teče med dvema nelastnikoma (kdo od njiju ima prednost?) 1) tisti, ki je stvar pridobil od lastnika ima prednost 2) če oba prejmeta od istega nelastnika, ima prednost tisti, ki mu je bila stvar prvemu izročena 3) če prejmeta od razl. nelastnikov, je v boljšem položaju posestnik iza: • de facto bila ta tožba dostopna tudi civilnemu lastniku, a ni z njo aktivno legitimiran, ker se v njej ne dokazuje lastninske pravice • vendar: težjo nalogo ima tisti, ki dokazuje v postopku -> lastninsko pravico velikrat težko dokazat -> težje dokažeš lastninsko pravico kot dejstvo, da izpolnjuješ vse pogoje za priposestvovanje

Answer 92

1) aktivna legitimacija: - P: bonitarni lastnik, ki je fiktivni lastnik (oz. vse več tudi dobroverni posestnik) => tisti, ki izpolnjuje vse pogoje za priposestvovanje - R: civilni lastnik • ! pri publicijanski je lahko pasivno legitimiran tudi civilni lastnik - Kaj to pomeni? tožba je lahko naperjena tudi proti civilnemu lastniku – če je v tem primeru tožbo naperil bonitarni lastnik bo lahko uspel, saj zagovarja, da mu je lastnik sam stvar prodal in izročil => če bi jo naperil dobroverni posestnik, ne bi bila uspešna 2) predmet dokazovanja: - P: tožnik mora dokazati, da izpolnjuje vse pogoje za priposestvovanje - zaradi tega v praksi tudi CL pogosto uporabljali (lažje) - R: dokazati mora svojo civilno LP => vse ostalo je isto

Answer 93

actio negatoria = na voljo jo ima lastnik, v čigar posest posega 3. oseba • aktivno legitimiran: civilni lastnik • pasivno: motilec; tisti, ki si na stvari lastni določeno (stvarno) pravico (npr. služnost) • negatorna tožba nekako zrcalna podoba konfesorne tožbe - negatorna: ima jo (civilni) lastnik, ki zanika obstoj pravice (sluđnosti) - konfesorna: ima jo služnostni upravičenec, ki od CL zahteva priznanje obstoja služnosti in njeno nemoteno izvrševanje • kadar nekdo neupravičeno posega v lastninsko pravico 3. osebe, s tem moti lastnika LP => lastnik lahko ukrepa z negatorno tožbo - gre predvsem za posege na dejanski ravni, vendar motilec trdi, da s tem le izvršuje svojo pravico (služnosti) - stvarna pravica je ekskluzivna, lastnik lahko vsakogar neupravičeno izključi, prepove mu posege - primer: čez mojo parcelo napeljejo vodovod • tožbeni zahtevek: se glasi na neobstoj oz. zanikanje sporne pravice • dokazno breme nosi: - aktivno legitimirana stranka mora dokazati, da prihaja do posegov v LP, toženec pa da ima do tega pravico (služnost!) • temeljni namen tožbe je, da se ugotovi pravno stanje – obstoj služnosti ali druge pravice - in obseg posega v tožnikovo pravico - toženec mora vzpostaviti prejšnje stanje in povrniti nastalo škodo ter povrniti neupravičeno nastale plodove • tožba vsebuje restitutorno klavzulo = toženec se lahko izogne obsodbi na denarni znesek, če vzpostavi prejšnje stanje • dopušča plačilo odškodnine in zagotovilo, da ne bo prišlo do ponovnega motenja – to se zagotovi s posebno varščino (cautio) => toženec, ki je bil obsojen mora obljubiti, da ne bo več motil LP – to stori tako, da obljubi plačilo določenega denarnega zneska, če bi ponovil motenje - ideja varščine: če nekdo ve, da bo moral plačati znesek, če bo ponovno posegel to varuje LP pred posegom => cautio de amplius non turbando Naše pravo: posebna tožba za zaščito pred vzenemirjenjem • širši tožbeni zahtevek kot pri negatorni: v poštev pri vsakem vznemirjenju, ki ne pomeni odvzema stvari • zahteva: prenehanje in prepoved nadaljnega vznemirjanja + lahko tudi povrnitev nastale škode

Answer 94

• konkretni poseg je lahko motenje LP ali motenje posesti • posestnik (ki je lastnik) se odloči ali bo uporabil pretorjeve interdikte ali lastninsko tožbo • raje se odločajo za posestni spor, saj ni treba dokazovati LP (dokazovanje LP je pogosto zahtevno) => če je nekdo sprožil posestni spor, je še vedno lahko nameril varstvo lastninske pravice, ki jo je mogel pa še dokazati *Ločiti moraš posege v posest in posege v LP • će nekdo posega v posest, lahko posestnik zahteva posestno varstvo • če posega v LP, lahko lasnik zahteva varstvo LP PRI TOŽBAH Tožnik mora dokazati, da mu nasprotna stranka posega v LP. Tožnik mora dokazati, da to pravico ima. Tožniku pa ni treba dokazat, da nasprotna stranka nima pravice.

Answer 95

= stvarna pravica na tuji stvari, ki omejuje LP, tako, da je lastnik stvari dolžan trpeti služnost (določene posege v LP) oz. je omejen zaradi služnosti v svojih upravičenjih Služnostni upravičenec/lastnik gospodujočega zemljišča lahko od lastnika služeče stvati zahteva opustitev določenih ravnanj, do katerih bi bil lastnik ta kot lastnik sicer upravičen. Obseg upravičenj služnostnega upravičenca je različen glede na naravo služnosti ter sega od polne uporabe in uživanja služeče stvari pri užitku do omejevanja posameznih ravnanj lastnika služeče stvari, brez možnosti, da bi služnostni upravičenec/lastnik gospodujočega zemljišča po služeči stvari tudi dejansko posegal (npr. pri služnost prepovedi gradnje nad dololčeno višino – servitus altius non tollendi). = stvarna pravica na tuji stvari • Imetniku daje pravico, da posega v LP tretje osebe. Stvar sme bodisi uporabljat, bodisi zahtevati, da se lastnik dopusti ali se vzdrži določenih dejanj. • obseg in narava posegov 1) obveznost lastnika, da se vzdrži določenih ravnanj (ne zviša svoje stavbe, ne spušča emisij) 2) da trpi poseganje služnostnega upravičenca na služečo stvar (nihče ne more imeti služnosti na svoji/lastni stvari = nemini res sua servit (da dopusti vožnjo čez zemlj)) 3) do uživanja in uporabe tuje stvari (užitek) • Do omejitve pride po volji lasnika. Lastnik ustanvi neko služnost drugemu na 3. stvari in načeloma zahteva poplačilo. - ekskluzivnost LP => lastnik lahko prepreči poseganje v LP + absolutna • služnost se prenaša z LP • dve vrsti: osebne in zemljiške služnosti

Answer 96

Primer 1: služnost vožnje čez tuje zemljišče • A (lastnik gospodujočega zemljišča) prosi B-ja (lastnika služečega zemljišča) za služnost vožnje čez tuje zemljišče, ker je pot čez ustreznejša. Nastane stvarna pravica. • Sosed B proda zemljišče C-ju, C pa ne more preprečit služnosti, ker je kupil zemljišče obremenjeno s služnostjo. => absolutna pravica - če C ne ve, da je na zemljišču služnost in stvar kupi, gre za pravno napako Primer 2: užitek (je kot služnost stvarna pravica) • užitkar sme tujo stvar uporabljat in pridobivat njene redne donose (sadovnjak bo lahko obdeloval in pridobival jabolka) • gre za osebno služnost, ki je ustanovljena zgolj v korist ene osebe

Answer 97

1) zemljiške = vezane na zemljišče • namenjena je boljši uporabi (gospodujočega) zemljišča • upravičenec zemljiške služnosti = zemljišče (gospodujoče) • gospodujoče zemljišče (praedium dominans) = zemljišče v katerega korist je služnost ustanovljena • služeče zemljišče (praedium serviens) = zem. v katerega breme je služnost - vsakdo, ki je lastnik zemljišč mora upoštevati služnost • namenjena boljšemu izkoriščanju zemljišča • ustanoveljene za daljši čas/časovno neomejene, • niso določene vnaprej (predmet posegov karkoli, kar koristi gospodujočemu zemlj.) • 4 najpomembnejše služnosti, ki spadajo med res mancipi (staro CP): 1. služnost pešpoti (iter) 2. s. poti za gonjenje živine (actus) 3. s. vozne poti (via) 4. s. napeljave vode s sosedovega zemljišča (aquaedectus) • delitev na kmetijska in na stavbna zemljišča (danes NE več) —> poljske in hišne služnosti Npr: služnost vožnje čez tuje zemljišča • !pazi loči to od nujne poti = sosed mora omogočit pot, ker druge ni 2) osebne = vezane na določeno osebo • ustanovljena v korist določene osebe => namen je uporaba stvari • upravičenec osebne služnosti = oseba (služnostni upravičenec) • lastnik služeče stvari in služnostni upravičenec • NI podedljiva in prenosljiva • časovno omejena: najkasneje ugasne po smrti osebe (ali s potekom časa) • numerus clausus = zaprt sistem (stranke ne morejo poljubno oblikovati novih osebnih služnosti) RP pozna samo 4 osebne služnosti 1. užitek 2. raba 3. služnost stanovanja 4. delo tujih sužnjev in živine

Answer 98

1. nihče ne mroe met služnosti na svoji/lastni stvari 2. služnost ne more obstajat v storitvi 3. ni služnosti na služnosti 4. služnost je treba izvrševati obzirno posebna (le za zemljiška): 1. zemljiška služnost je ustanovljena v korist gospodujočega zemljišča • ni mogoče npr., da bi obirali jabolka, se sprehajali ali obdelovali tuje zemljišče 2. služnost mora omogočati trajno izvrševanje (ne samo začasno) 3. zemljišči morata biti sosednji • ! izjema: služnost prepovedi gradnje nad določeno višino (servitus altius non tollendi) => možno ustanoviti tudi na zemljišču, ki ne meji na gospodujoče - tudi na tej pravicvu določene izjeme dodatno: - služnosti X na miselnem deležu, lahko na delu - lahko pa miselni delež zastaviš - služnosti X omejene z rokom/pogojem (osebne recimo časovno omejene) - v obsežnješi služnosti je vsebovana ožja (via > actus < iter)

Answer 99

nihče ne more imeti služnosti na svoji/lastni stvari (nemini res sua servit) • služnost je namreč pravica na tuji stvari • NAPAČEN ODG: !nihče ne more ustanoviti služnosti na svoji stvari => PRAVILEN ODG: lahko jo ustanovi na svoji stvari, ampak jo ustanovi drugemu (na lastni stvari pa ne more sam imeti) • služnost preneha confusione = z združitvijo, spojitvijo, zlitjem (ker nihče ne more imeti lastne služnosti na svoji stvari) => če se združita funkciji gospodujočega in služečega zemljišča oz. postane služnostni upravičenec lastnik služeče stvari - npr.: lastnik gospodujoče kupi/podeduje služeče zemljišče

Answer 100

služnost ne more obstajati v storitvi (servitus in faciendo consistere nequit) • lastnik služeče stvari je dolžan zgolj trpeti poseg/se vzdržati določenih ravnanj, načeloma mu NI treba ničesar storiti (npr. X vzdrževat poti) • ! izjema služnost oneris ferendi = lastnik GZ je lahko naslonil svoje zemljišče (tramove) na zid na služečemu zemljišču => lastnik SZ je moral zid vzdrževati v stanju, ki omogoča izvrševanje služnosti (če ga ne bi, bi se lahko podrl zid in ne bi bilo več možno izvrševati služnosti) - ločena mnjenja klasikov, obvelja Servijevo; Labeo (služnost dolguje stvar in ne človek, zato sme lastnik svojo stvar derelinkvirati = opustiti) - *pripada tožba, da nosi breme in vzdržuje stavbo • RP NI poznalo stvarnega bremena = pravica s katero je lasnik omremenjene nepremičnine zavezan k določeni dajatvi ali storitvi - pojdavijo se v postklasični dobi in v rimskem javnem pravu

Answer 101

ni služnosti na služnosti (servitus servitutis esse non potest) • na že obstoječi služnosti ne moremo ustanoviti nove služnosti - lastnik GZ na služnosti poti ne more voliti rabe ali užitka

Answer 102

služnost je treba izvrševati obzirno (servitutibus civiliter utendum est) • ne sme se povzročati nepotrebne škode, lahko škoduje največ toliko, kolikor je bilo neizogibno potrebno - obzirno izvrševanje

Answer 103

Spravnim poslom med živimi (inter vivos) ali z oporoko (volilom) 1. služnosti res mancipi: z mancipacijo ALI in iure cessio • z in iure cessio je mogoče ustanoviti katerokoli služnost • v navidezni pravdi je bodoči služnostni upravičenec proti lastniku bodoče služne stvari uveljavljal služnostno tožbo = actio confessoria • V resnični pravdi bi toženec njegovemu zahtevku oporekal, v tem primeru pa tožnikovi trditvi, da ima na njegovi stvari služnost, ni oporekal. Pretor je zato končal postopek z ugotovitvijo, da ima tožnik na toženčevi stvari služnost. 2. brezoblični dogovor med strankama - zavarujejo ga z obljubo pogodbeno kaznijo – Pogodbena kazen; če bi zavezanec upravičencu posegal v vsebino služnosti. V tem primeru bi upravičenec s tožbo iz stipulacije lahko uveljavljal pogodbeno kazen • služnostni upravičenec ima možnost ugovora (exceptio) ali tožbe in factum oz s stipulacijsko tožbo iz pogodbe (Žepič) s katero lahko iztoži spoštovanje dogovora • dogovori na provincialnih zemljiščih • dogovor je na začetku veljal le med strankama (inter partes), kasneje pa ga je bilo mogoče uveljavljati tudi nasproti drugim (erga omnes) • na ta način je bilo možno ustvarjati VSE služnosti, tudi osebne 3. s priposestvovanjem • po načelih longi temporis praescriptio (za vsa zemljišča in vse služnosti) • staro CP mogoče => konec republike prepove zakon lex Scribonia => konec klasične pa spet in sicer po načelih longi temporis praescripcio (10/20 letih) na provincialnih => po JP pa na vseh zemljiščih *Tisti, ki je služnost neviciozno izvrševal dalj časa in se ni natančno vedelo, na kakšnem temelju je nastala, je imel na voljo analogno tožbo => dokazati je moral le dolgotrajno neviciozno izvrševanje • kasneje tudi tu utemeljujejo obstoj s priposestvovanjem po načelih longi ... 4. s pridržanjem • lastnik si je ob odsvojitvi stvari na njej pridržal služnost 5. dejansko & z dopustitvijo (traditio et patientia) • neformalna ustanovitev • lastnik stvari je na podlagi brezobličnega dogovora pridobitelju dopuščal dejansko nemoteno izvrševanje služnosti • priznalo pozno klasično in JP

Answer 104

1. služnostni upravičenec se je odpovedal => odpoved je bila formalna ali neformalna. • Formalno: se je odpovedal z in ure cessio – lastnik služeče stvari ga je tožil z negatorno tožbo, s katero je zatrjeval, da njegova stvar ni obremenjena s služnostjo. Ker je toženec molčal (v resnični pravdi bi ugovarjal), je pretor ugotovil, da služnost ne obstaja • Neformalno: služnostni upravičenec je lastniku služeče stvari preprosto dovolil (concessio) ravnanje, ki je nasprotovalo služnosti. – verjetno v klasičnem in gotovo v JP (neformalna) – npr. služnostni upravičenec dovolil lastniku zgraditi zgradbo, ki je višja od določene s služnostjo (služnost ugasne) 2. Služnost je lahko ugasnila z neizvrševanjem (non usu), to se je zgodilo, ko je lastnik služeče stvari prostost stvari priposestvoval. • Po klasičnem pravu v 2, po Justinijanovem pa 10 oz. 20 letih. • pri poljskih: začel teči rok takoj, • pri hišnih: najprej nastati stanje, ki je onemogočalo izvrševanje služnosti (stavbo zgradil previsoko ... ) pa služnostni upravičenec temu ni ugovarjal. Priposestvovalni rok je začel teči šele od nastanka tega stanja 3. Kot stvarna pravica na tuji stvari je služnost prenehala, če sta postali gospodujoče in služeče zemljišče last iste osebe oziroma je postal služnostni upravičenec osebne služnosti lastnik služeče stvari. – V takem primeru je služnost prenehala confusione. 4. Kot stvarna pravica je služnost prenehala, če je bila služeča stvar uničena ali je prišla iz pravnega prometa 5. osebna služnost je prenehala s smrtjo ali izgubo statusa (maxima, media) služnostnega upravičenca

Answer 105

actio confessoria = tožba, ki jo ima na voljo služnostni upravičenec, ki zahteva priznanje služnosti na toženčevi stvari • CP: prvotno imenuje tožba vindicatio servitutis => po JP: a* confessoria – Zakaj konfesorna? => tožnik zahteva, da toženec prizna obstoj služnosti na svoji stvari • namen: da se ugotovi obstoj služnosti (te pravice) + omogoči nemoteno izvrševanje služnosti • na voljo: ko nekdo posega v LP drugega (nekdo moti drugega pri izvrševanju njegove LP) – če lastnik služečega zemljišča onemogoči izvrševanje služnosti služnostnemu upravičencu • aktivno legitimiran: civilni lastnik gospodujoče stvari (služnostni upravičenec) • pasivno legitimiran: lastnik služeče stvari – ! lahko naperiš tudi proti posestniku stvari, ki ni lastnik, pa ovira izvrševanje služnosti • vsebuje zahtevek: 1) da se ugotovi obstoj služnosti na toženčevi stvari 2) odstranitev motečih naprav, ki preprečujejo izvrševanje služnosti 3) povrnitev škode in plodov ! mogoče zahtevati varščino, da v prihodnje ne bo prihajalo do motenj • varščina (cautio de amplius non turbando) če se služnost dokaže, mora tisti, ki je služnostnemu upravičencu onemogočil izvrševanje služnosti => s posebno obljubo, stipulacijo obljubiti plačilo določenega denarnega zneska, za primer, če bi ponovno onemogočal izvrševanje služnosti => če je do tega prišlo je lahko služnostni upravičenec toži s tožbo iz stipulacije • konfesorna tožba (ravno obratno kot negatorna) – konfesorna: da se ugotovi, da služnost obstaja in naj toženec služnost na (svoji) stvari prizna – negatorna: da se dokaže, da služnost NE obstaja oz. da toženec ni upravičen do poseganja v LP tožnika

Answer 106

petitorno varstvo

Answer 107

ideja, da ne rabi dokazovati pravice, temveč to, da je določen čas izvrševal služnost (lažje za dokazovanje) = pretor varuje dejansko izvrševanje služnosti, ki mora biti neviciozno (uporablja NE na silo, skrivaj ali prošnjo do preklica) - pretor nardil varstvo tistemu ki je v zadnjem letu določen čas neviciozno izvrševal služnost POTI ali ZAJEMANJA VODE (za ostale služnosti ne vemo če je nardil interdiktno varstvo) • interdikti so prohibitornI (pretor prepoveduje uporabo sile) • pretor je izdal interdikt, če je uspelo tožniku dokazati, da je v resnici izvajal določeno služnost => če mu je to uspelo, mu je morala nasprotna stranka dati varščino, da v prihodnje ne bo več motenj (cautio de amplius non turbando) • interdikt kot uvod v služnostno tožbo (a* confessoria) • klasiki (najdemo v Gajevih I.) v zvezi z dejanskim izvrševanjem služnosti govorijo o kvaziposesti (quasi possessio) služnosti - mnogi štejejo te odlomke za interpolirane —> šele JP naj bi v celoti priznavalo posest (kvaziposest) služnosti oz pravice —> vendar za gajeve Institucije ne vemo če so ble interpolirane tak da možno da so tudi klasiki upoštevali kvaziposest

Answer 108

1 narava/obseg Z - opustitev, uporaba O - uporaba 2 število Z - neomejeno O - numerus clausus 3 služnostni upravičenec Z - gospodujoče zemljišče O - oseba 4 čas omejenost Z - (dolgo)trajno O - časovno omejeno (max do smrti služnostnega upravičenca)

Answer 109

• klasiki (najdemo v Gajevih I.) v zvezi z dejanskim izvrševanjem služnosti govorijo o kvaziposesti (quasi possessio) služnosti - mnogi štejejo te odlomke za interpolirane —> šele JP naj bi v celoti priznavalo posest (kvaziposest) služnosti oz pravice —> vendar za gajeve Institucije ne vemo če so ble interpolirane tak da možno da so tudi klasiki upoštevali kvaziposest

Answer 110

Število zemljiških služnosti NI omejeno. Narekovale so jih konkretne razmere/potrebe. Posamezne oblike je narekovala korist, ki jo je lahko imelo gospodujoče zemljišče od služečega. POLJSKE = ustanovljena na poljedeljskem zemljišču • potne (iter, via, actus) • vodne (speljati vodovod, črpanje vode - aquaeductus) • mešane (dostopa do vodnjaka, do črpanja vode) • pašne (pasti živino - ius pascendi) • izkoriščanje zemljišča - kopati (kamnoloma, služnost kopanja gline => za glinene posode za shranjevanje vina), žgati npr apno • plovne => pogoj, da gre za trajno jezero in ne občasen pojav ! iter, via, actus in aquadectus spadajo pod res mancipi, zato jih je mogoče ustanoviti le z mancipacijo HIŠNE = ustanovljena na stavbnem zemljišu • gradnja stavb, dostop do stavbe (npr oneris ferendi - služnost naslonit na tuj zid ostrešje svoje stavbe ali njen del;balkon nad tujim zemljiščem; vgradit tram v tuj zid) • varovanje svetlobe, razgleda (A ustanovi služnost, da B ne more uničit razgleda - serv. altius non tollendi) • trpeti imisije (smrad) • odtoka • v zvezi s kopališčem (med kopališče ob skupni steni, položit cevi za gretje kopališča ob skupni steni) • v zvezi z vodovodno napeljavo (met vodovodno cev na skupni steni)

Answer 111

= stvarna pravica na tuji stvari, ki obstaja v korist določene osebe klasično pozna samo UŽITEK in RABO JP - doda SLUŽNOST STANOVANJA in DELO TUJIH SUŽNJEV IN ŽIVINE

Answer 112

USUS FRUCTUS = osebna služnost, na temelju katere sme užitkar tujo stvar uporabljati in uživati, ne da bi s tem okrnil njeno substanco. • usus = uporaba, fructus = plod • najpomembnejša osebna služnost! • užitkar sme na podlagi te pravice stvar uporabljati in uživati ter pridobivati njene redne plodove NE da bi s tem spremenil substance stvari – ne sme spremeniti substance stvari (npr. če dobi vinograd ga ne sme spremeniti v sadovnjak) – pripadajo mu zgolj REDNI donosi, izredni gredo lastniku (npr. ni bil upravičen do polovice zaklada najdenega na zemljišču, ki je bilo predmet užitka) • izrazito osebna služnost: preneha s smrtjo upravičenca ali po določenem času (če umre prej, ugasne užitek prej) • ni podedljiva in ni odsvojljiva = užitkar svoje pravice ne more odsvajati (ne more prenesti pravice užitka na drugo osebo) ⬇️ • ker je strogo osebna pravica je ne more prenesti Ana drugega => lahko pa drugemu prepusti njeno izvrševanje (najem, zakup) • razlog? nastal v zvezi z dedovanjem (zapustnik je ločil LP – na otroke, in užitek, za vdovo/druge osebe; če bi namreč prešlo na vdovo in bi se ta poročila bi premoženje prešlo v druge roke) - dedič tako pridobi LP, užitkar pa pravico do uporabe in uživanja (absolutna in jo lahko uveljavlja tudi proti lastniku) • užitek popolnoma izvotli LP (vsa dejanska upravičenja namreč preidejo na užitkarja) - »gola lastnina« (nuda propriertas) = lastniku ostane le še ime Primer: lastnik sadovnjaka je oseba A, ki lahko omeji LP tako, da na stvari da pravico 3. osebi = užitkar (užitkar sme stvar uporabljati in uživati plodove). A je še vedno lastnik ampak ne more vsega izvrševati. Primer:: A je lastnik sadovnjaka, zemeljišča ne potrebuje (prav tako ne jabolk na njem) in ustanovi B- ju užitek (ta jih lahko uporablja, pridobiva zase osebno ali prodaja). Če A zemljišče proda C-ju, dobi C obremenjeno zemljišče (absolutnost stvarne pravice) • absolutnost pravice => užitek učinkuje proti vsakomur • na voljo: a* confessoria, če C služnosti ne upošteva

Answer 113

• sprva le na zemljiščih => v republiki razširitev na ostale stvari in celo pravice - Cicero: užitek na celotnem premoženju (obsega premičnine in pravice), • pravi užitek = na nepotrošnih stvareh • nepravi užitek (quasi ususfructus) = ustanovljen na potrošnih stvareh ali denarju • je nepotrošna stvar (na služeči stvari poleg LP nastane še stvarna pravica užitkarja – obstajata istočasno – če preneha užitek, s tem preneha tudi omejitev LP) - bivši užitkar noče vrniti stvari: lastnik toži z negatorno tožbo (če neupravičeno trdi, da užitek še obstaja) ali rei vindikacijo (če stvari noče izročiti) • užitek je mogoče ustanoviti večim osebam hkrati ali na solastninskem deležu stvari NEPRAVI UŽITEK (prenese se LP) na potrošni stvari ali denarju => probloem: poče užitkar tako stvar porabi s tem povzroči prenehanje LP na njej in onemogoči lastniku, da jih zahteva nazaj • lastnik prepusti določeno kol. potrošnih stvari užitkarju v lastnino, užitkar mora dati varščino = cautio usufructuaria (zaveže se da bo po dol. času vrnil vrnil enako količino stvari iste vrste in kvalitete = TANTUNDEM EIUSDEM GENERIS ET QUALITATIS) - tudi sicer je lahko (bivši) lastnim to zahteval nazaj z obogatitveno tožbo (kondikcijo)-(obligac razmerje!) • ker na užitkarja v takem primeru preide LP, NE gre več za stvarno pravico (klasiki), ampak obligacijsko razmerje (bolj brezobrestno posojilo) - stipulacija je obligacijsko razmerje => torej ne gre več za stvarno pravico => nepravi užitek • ustanovi se s stipulacijo cautio usufructuaria = užitkarjeva varščina (s stipulacijo se je nepravi užitkar zavezal, da bo vrnil enako količino stvari iste vste in kvalitete) – ideja, da istvari pogodbeno razmerje s katerim doseže učinke posojilne pogodbe => podobna logika med nepravim užitkom in posojilom • varščino lahko tudi na pravem užitku (zagotovit da bo predmet res vrnjen) Užitek mogoč tudi na terjatvah: (nepravi užitek - ni stvarna pravica) • užitkar je moral imeti od voljene terjatve korist • če je terjatev voljena dolžniku, so lahko korist obresti, ki jih zaradi užitka ni treba plačevati

Answer 114

• izvrševal užitkar sam ali pa izvrševanje užitke prenesel (da v zakup, najem) • NI smel poslabšati ali spremeniti bistva (substance) stvari - ne sme dokončati gradnje hiše, napraviti žlebj v steno • obseg poseganja: s stvarjo ravnati skrbno in kot pošten mož (vir bonus) ter služnost izvrševati obzirno • pridobivanje plodov s strani užitkarja izvirno: - na živalskih mladič pridobi s separacijo, na ostalih pa s percepcijo (s tem, ko jih uzame v posest) - pripadajo mu zgolj REDNI donosi, izredni gredo lastniku (npr. ni bil upravičen do polovice zaklada najdenega na zemljišču, ki je bilo predmet užitka, do otroka ki se je v reki pojavil) - ni upravičen do otroka sužnje (človek ni plod človeka) • uporabljati v skladu z namembnostjo stvari - npr. užitek na sužnjo: uporaba v njegovem delu ali plačilu za delo, ki ga suženj opravi drugje • užitkar zgolj detentor, a ima na voljo analogno interdiktno posestno varstvo Po koncu užitka je moral užitkar lastniku vrniti stvar, ki je bila predmet užitka. • problem, če je poškodovana, čezmerno poslabšana ali zanemarjena (ne obdela zemlje) - lastnik lahko toži s stipulacijsko tožoi (zahteva pogojno obljubljen znesek varščine) • zato varščina (pred prepustitvijo stvari njenemu lastniku more obljubit jo užitkar) - cautio ususfructuaria - sprva pri nepravem užitku na potrošnih stvareh (stvar se porabi, zato varščina na vrnitev iste količine, vrste, kakovosti) - kasneje tudi na pravi užitek => če je ne želi obljubit, ga prisilijo - se zavezal da bo s stvarjo ravnal kot pošten mož in jo bo po koncu užitka vrnil

Answer 115

1. praviloma z vindikacijskim volilom 2. med živimi: in iure cessio 3. pridržkom služnosti oz. prisoditvijo v delitveni pravdi 4. z brezobličnim dogovorom => pretor nudi užitkarju tožbo in factum 5. na provincialnih zemljiščih s pactione et stipulacione 6. NI mogoče priposestvovati, razen po JP možno tudi priposestvovati po longi temporis praescriptio (10/20 letih) - ne gre priposestvovat ker gre za pravico in ne stvar

Answer 116

kot osebna stvarna pravica na tuji stvari 1. z odpovedjo => formalno z in iure cessio ali brezoblično 2. neizvrševanjem - samo z neizvrševanjem ne preneha takoj => lastnik služeče stvari mora priposestvovati njeno prostost (veljajo splošni prip. roki) kot osebna pravica 3. s smrtjo ali izgubo statusa (prostosti maxima ali državljanstva media) - po klasičnem p.: tudi z izgubo svojepravnosti s posinovitvijo (minima) kot stvarna pravica 4. z uničenjem kot pravica na tuji stvari 5. ko pride do confusione (če postane užitkar lasnik služeče stvari) 6. - če je ustanovljen v korist mestne občine, ugasne po 100 letih

Answer 117

• služnostna tožba vindicatio usufructus -> pol -> a* confessoria • pasivno legitimiran: sprva le lastnik, kasneje vsak posestnik • če ima užitek na GZ in lastnik SZ ovira izvrševanje služnosti užitkarj => na voljo ima le tožbo proti lastniku GZ, na katerem ima užitek s katero zahteva, da pri lastniku SZ doseže nemotenje - torej NIMA na voljo služnostne tožbe proti lastniku SZ - kot detentorju (nelastniški posestnik) pa pretor nudi tudi analogno interdiktno posestno varstvo - torej to samo po JP right?

Answer 118

USUS = je bila osebna služnost, na temelju katere je smel upravičenec (uzuar) neko nepotrošno stvar uporabljati za svoje potrebe tako, da se je ohranjala njena substanca. • uzuar (upravičenec) = tisti, ki ima pravico rabe • sprva NE sme pridobivati plodov, kasneje pa lahko za lastno uporabo • podobna užitku (prepoved poseganja v substanco), a se razlikujeta (osebna narava, obseg upravičenj) 1) užitek je vezan na pridobivanje plodov, raba načeloma ne 2) užitek je širši, ker lahko užitkar pridobljene plodove prodaja in z njimi razpolaga; medtem ko so pri rabi dopuščali pridobivanje plodov zgolj za LASTNO rabo oz rabo svojega gospodinjstva 3) izvrševanja rabe NI mogoče prenesti na drugega (ni najema, zakupa); pri užitku je to mogoče • sprva vezana strogo na osebo, klasiki razširijo tudi na člane družine • Hadrijan rabo na gozdu izenači z užitkom

Answer 119

HABITATIO = osebna služnost na temelju katere sme služnostni upravičenec uporabljati stanovanje. • služnost stanovanja je bila zelo podobna služnosti rabe • služnostni upravičenec je smel stanovanje uporabljati • Za razliko od uzuarja ga je smel celo prepustiti v najem, ne da bi v njem bival • Ker je bil namen služnosti korist, ki naj jo ima od nje služnostni upravičenec, ta stanovanja ni smel neodplačno prepustiti drugemu

Answer 120

opera sevorum vel animalium (nevem od kje to) - ne rabiš vedet pomoje = vsebina služnosti je delo tujih sužnjev ali živine, do katerih je služnostni upravičenec upravičen • ali gre za rabo ali užitek? sporno vprašanje klasikov • Justinijanovo pravo je iz tega napravilo posebno služnost

Answer 121

Dedni zakup/emfitevza (emphyteusis) = stvarna pravica na tujem kmetijskem zemljišču, ki ga je smel upravičenec (emfitevta) trajno uporabljati in uživati. • podedljiva in odsvojljiva pravica emfitevt sme trajno uporabljati in uživati tuje kmetijsko zemljišče • na zemljišču ima vsa dejanska upravičenja, sme celo spremeniti substanco stvari, NE sme pa poslabšati stvari • lastnik nima nobenih dejanskih upravičenj (ostane mu la golo ime »lastnik«), od emfitevta lahko zahteva samo plačilo zakupnine • odplačuje zakupnino (canon, vectigal) + nosi (javna) bremena (davki gredo na račun emfitevte) • dedni zakupnik sme svojo pravico prenesti na drugega s soglasjem/dovoljenjem lastnika - lastnik lahko za izdajo dovoljenja zahteva do 2 % kupnine, če v 2 mesecih ne da soglasja, lahko emvitevta proda pravico brez tega - lahko pravico proda, pri tem ima lastnik predkupno pravico (s tem se varuje interes lastnika) - ta pravica bo prenehala confusione => ko jo lastnik kupi preneha dedni zakup, saj ponovno dobi dejanska upravičenja na svojem zemljišču • predmet kupne pogodbe je torej emfitevza kot pravica in ne zemljišče

Answer 122

- užitek strogo osebna pravica (kar pomeni, da se ne more prenašati in ugasne s smrtjo užitkarja, torej se ne deduje) - emfitevza podedljiva in odsvojljiva.

Answer 123

• NASTANE z dogovorom/pogodbo (contractus emphyteuticarius) med emfitevto in lastnikom zemljišča in ima stvarnopravne učinke - emfitevta lahko od lastnika zemljišča zahteva tisto do česar je opravičen • PRENEHA, če emfitevta 3 leta zapored ni plačal zakupnine ali dajatev v zvezi z zemljiščem • svoji pravici se je lahko tudi odpovedal

Answer 124

PRAVNO VARSTVO: proti lastniku in 3. osebam • posestno varstvo - Emfitevta je posedoval stvar => če je prišlo do motenja, odvzema posesti, je lahko naperil posestni interdikt (de vi, utrubi, possidetis) • stvarna pravica na tuji stvari => je erga omnes, lahko jo uveljavljamo proti vsakemu • proti 3. osebam lahko uveljavlja analogno negatorno tožbo (proti njim je kot neke vrste lastnik) - V tistem trenutku ko RP omogoči, da emfitevta toži 3. osebo, ki posega v njegovo pravico, postane • proti lastniku pa analogno konfesorno tožbo (proti njemu je kot neke vrste služnostni upravičenec) - se pravi, če bi se lastnik obnašal kot da emfitevze ni, bi ga emfitevta tožil, da bi mu lastnik emfitevzo priznal 🕺(E) ➡️ (ANT) ➡️ 🚶‍♂️(3 os) 🕺(E) ➡️ (AKT) ➡️ 🚶‍♂️(L)

Answer 125

Stavbna pravica (superficies) = odsvojljiva in podedljiva stvarna pravica na tuji stvari, na temelju katere sme upravičenec (superficiar) uporabljati (tujo) stavbo, zgrajeno na tujem zemljišču. • superficies solo cedit = vse kar je po svoji naravi trajno spojeno z zemljiščem deli pravno usodo zemljišča - pomeni, da stavba NE obstaja kot samostojna stvar - če zgradiš zgradbo na tujem zemljišču postane del zemljišče (last zemljiškega lastnika) - enotnost LP na nepremičnini = lastnik zemljišča hkrati lasnik zgradbe • razvoj: - sprva se pojavi pravica imeti stavbo na mestnem zemljišču kot oblika (javnopravnega) zakupa (zakupnina = vectigal), ki je bila podedljiva ne pa odsvojljiva - v klasičnem pravu: tudi na stavbe na zasebnem zemljišču (zakupnina = solarium) JP: samostojna pravica, čeprav se v takratnih virih večkrat pojavi kot služnost ali dedni zakup naše pravo: kot stvarna pravica a drugi strani pa kot »pravica imeti v lasti zgradbo« • trajanje največ 99 let (torej NE gre za LP) • prenosljiva (smiselna uporaba pravil za prenos LP)

Answer 126

• nimajo vsi zemljišč imajo pa sredstva za gradnjo stvabe => z lastnikom zemljišča se dogovorijo za gradnjo stavbe in njeno uporaba • Kaj je lahko ta dogovor? S katero pogodbo se ustanovi superficies? - Z najemno (vsak mesec bo plačeval), darilna (brez plačila), kupna (1x znesek) • pogodba s katero je bila ustanovljena stavbna pravica, je imela stvarnopravne učinke (erga omnes) - prvo obligacijsko, ki je kmalu začelo učinkovat stvarnopravno (proti vsem)

Answer 127

• superficiar je v gradnjo vložil ogromno sredstev, zato je bilo razmerje smiselno le, če je trajalo dolgo časa - če že ne neomejena pa vsaj dolgotrajna (običajno 99 let – presega življenje superficiarja) • zato je nujno podedljiva in odsvojljiva - Zakaj nujno podedljiva in odsvojljiva? => zemljišč ni neomejeno, večina je imela denar za postavitev zgradbe, niso pa imeli zemljišča - opcija, da se z lastnikom zemljišča dogovori da na njegovem zemljišču postavi zgradbo in v njej določen čas tudi biva = superficies => dogovor med osebo A in osebo B; • stavbo sme uporabljati in po potrebi prezidati (spremeniti substanco), NE sme pa je poslabšati (npr. pustil, da propade) • lahko zastavi ali obremeni s služnostjo => VSE obremenitve prenehajo skupaj s pravico • lastnik - lastnik zemljišča; graditelj - ma stvarno pravico na stavbi (je nelastniški posestnik)

Answer 128

• pogodba ima tu stvarnopravne učinke => učinkuje erga omnes; zavezani in upravičeni so tudi pravni nasledniki obeh sopogodbenikov • zoper lastnika: če lastnik nasprotuje uporabi stavbe - tožba iz prodajne (če da 1x znesek), najemne pogodbe => doseže povrnitev interesa - ko se dopusti tožba proti vsakokratnemu lastniku, postane superficies stvarna pravica na tuji stvari - stvarna pravica se včasih skoraj izenači z lastninsko pravico – analogne tožbe • superficiar ni posestnik stvari (v KLASIČNEM!!!) => pretor ga vseeno varuje 1. posebnim interdiktom INTERDICTUM DE SUPERFICIEBUS 2. z analognimi tožbami • je pa imetnik stvarne pravice -> če nekdo postane nov lastnik, pridobi obremenjeno s stvarno pravico, mu ne more preprečit izvrševanja njegove pravice (?) Primer: A (lastnik) proda zemljišče C-ju, ta da D-ju => Ali lahko B (superficiar) toži D-ja iz prodajne pogodbe? => ne, lahko toži samo A-ja, ker gre za obligacijsko razmerje. • pretor zato intervenira: interdict de superficiebus = superficiar ga ima na voljo proti vsakomur, ki bi posegal v njegovo pravico (iz relativnosti v absolutnost) • Justinijan pa dovoljuje analogno tožbo (po vzoru lastninskih tožb => s tem približa stavbno pravico LP, a je ne izenači zaradi načela superficies solo cedit) JP - samostojna pravica!! - nelastniški posestnik (uživa posestno varstvo)

Answer 129

1) osebno jamstvo (zavarovanje terjatve z osebo) • poroštvo = jamstvo nekoga, ki se bo zavezal za izpolnitev obveznosti poleg upnika - poleg dolžnika jamči še nekdo (porok); jamči, da bo plačal, če dolžnik ne bo plačal - porok subsidiarno zavezan • prednost: s potekom časa se predmet porokove zaveza NE zmanjša • slabost: ne daje popolnega jamstva => porokova izpolnitev predstavlja enako tveganja kot izpolnitev samega dolžnika + poroka bo šele treba terjati • pravni postopek, v katerem mora tožnik zmagat 2) stvarno jamstvo (zavarovanje terjatve s stvarjo) • zastavna pravica = pravica na tuji stvari, ki jo bo smel upnik prodati, če obveznost ne bo izpolnjena, ter se iz izkupička poplačati • stvar jamči, da bo terjatev plačana • prednost: neposredno plačilo (iz zastavljene stvari se lahko takoj poplača, vsaj pri pignusu, ne da bi mu bilo trena tožit in zahtevat izvršbo) => glavna prednost • slabost: stvar lahko sčasoma izgubi vrednost (se uniči, požge) PLUS CAUTIONIS IN RE EST QUAM IN PERSONA = več varščine je v stvari kot osebi (zastavna pravica nudi boljše zavarovanje terjatve kot poroštvo)

Answer 130

• jamstvo na splošno v rimu: jamči se z vsem premoženjem, pride lah do rubeža in prodaje vsega za upnike, vendar sam po predhodni sodbi (če ma premau dnarja za vse se nardi stečaj in poplača upnike delno v stečajni kvoti) • zastavna: poplača se lah brez sodbe in izvršbe, sam proda in se poplača in je to to RUBEŽ Dolžnik jamči za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. • lahko pride do rubeža in prodaje dolžnikovega premoženja za poplačilo upnikov • izvršba na premoženju mogoča le s sodbo (upnik mora tožit in v pravdi uspeti) • pot na voljo vsem upnikom • stečaj, če je vrednost (neplačanih) terjatev > dolžnikovega premožanja • upniki upravičeni do stečajne kvote (mase)

Answer 131

oblika utrditvene obveznosti s pomočjo katere se (zastavni9 upnik lahko poplača iz zastavljene stvari na kateri je z zastavitvijo pridobil stvarno pravico = stvarna pravica na tuji stvari, ustanovljena v zavarovanje terjatve iz katere se bo ZU poplačal je absolutna in ekskluzivna

Answer 132

1. akcesorna pravica = ne more niti obstajati niti nastati brez glavne pravice • pri ZP je glavna pravica terjatev => obstaja le, če/dokler obstaja terjatev, v zavarovanje katere je bila ustanovljena • ko je terjatev plačana, zastavna pravica ugasne. 2. ZP ni mogoča na stvari zastavnega upnika, ker je pravica na tuji stvari • hkrati ni nujno, da sta »osebni« in »stvarni« dolžnik ista oseba (zastavi lahko svojo stvar za tuj dolg) => ni pomembno zakaj to stori • zastavitelj more bit LASTNIK stvari 3. predmet zastavne pravice je lahko le individualno določena stvar (species) • lahko zastavljenih več indi. stvari • praviloma je stvar, lahko je tudi druga odsvoljiva pravica (vse kar je lahko predmet prodajne pogodbe) - npr terjatev • obstaja pa tudi generalna hipoteka oz. splošna zastavna pravica, kjer je predmet celotno zastaviteljevo premoženje (ima pa že po običajnem pravu generalna hipoteka izjeme, nekatere zadeve so izvzete - tiste stvari, ki jih zastavitelj tudi posamično ne bi zastavil, npr. priležnico: posebna vez med lastnikom in sužnjo, glej tm nek naprej) • lahko je zastavljenih več stvari 4. predmet zastavne pravice je nedeljiv • ZU ob delnem poplačilu ni dolžen vrniti le del stvari (šele celotno stvar, ob polni izpolnitvi) • (denarno terjatev je možno izpolnit z delnimi poplačili) • pignoris causa indivisa est - predmet zastavne pravice je nedeljiv

Answer 133

RP pozna 2 vrsti zastavne pravice, pri katerih je razlika v POSESTI stvari: 1) ročna zastava (pignus) = stvar je dejansko izročena upniku v posest • zastavitelj prepusti stvar v posest ZU 2) pogodbena/hipotečna zastava = zastavitelj ZU s pogodbo obljubi, da mu bo stvar prepustil v posest, če (do določenega časa) ne bo izpolnil svoje obveznosti • zastavitelj stvar obdrži v svoji posesti • potencialni pignus = potencialna prepustitev v posest (če v določenem roku ne izpolni) • stvar zavezana brezoblično/z golim dogovorom (brez izročitve) • *izraz hipoteka v ožjem pomenu

Answer 134

• v RP predmet obeh oblik: premičnina ali nepremičnina - praviloma pa ročna zastava na premičninah • po sodobnem: predmet ročne zastave le premičnina, hipoteka pa je sinonim za zastavno pravico na nepremičnini

Answer 135

1) zastavna pravica (ročna zastava) kot stvarna pravica na tuji stvari - v JD pignus tako ročna (pignus datum) kot pogodbena zastava (pignus obligatium) - je absolutna in učinkuje erga omnes - prvo ni bla (tudi hipoteka ne) - šele ko postane govorimo o stvarni pravici 2) zastavna pogodba kot pogodbeno (obligacijsko) razmerje med zastaviteljem in zastavnim upnikom, ki nastane s prepustitvijo zastavljene stvari v posest - po svoji naravi je relativna, pravice in obveznosti nastanejo samo med upnikom in zastaviteljem => en lahko toži samo drugega in obratno (inter partes)

Answer 136

FIDUCIARNA ODSVOJITEV (fiducia cum creditore contracta) = ni vrsta zastavne pravice!!!, je le stopnja v razvoju • pri fiduciarni odsvojitvi ne gre za stvarno pravico na tuji stvari, saj fiduciarni upnik postane lastnik - čistooo na začetku - fiduciarni upnik da kupnino, potem pa se kupnina povrača kot poplačilo posojila (torej na začetku ni akcesorna) - pol pa se jo uporablja za obstoječe dolgove - isti princip, samo da če mu ne vrne terjatev bo stvar prodal • stranki: 1) fiduciar (dejanski upnik; kupec) 2) fiduciant (dejanski dolžnik; prodajalec) • dolžnik je na upnika prenesel LP, upnik pa se je s posebnim dogovorm zavezal na poštenje zavezal (pactum fiduciae), da bo stvar remancipiral (prenesel LP nazaj na dolžnika, če bo prodajalec vrnil prejeto kupnino - »izpolnil terjatev«) • pactum fiduciae NI bil iztožljiv - *(skripta) fiducia je lahko nepravična v smislu oderuštva => upnik si je dal v zavarovanje terjatve pustiti bolj vredno stvar kot je bila terjatev, če dolžnik ni plačal terjatve je upnik stvar obdržal in profitiral na račun dolžnika • Justinijan te pravice ne pozna več! Ima pa lepoto, da ni akcesorna (torej za njen nastanek ni potreben obstoj terjatve), zato so jo kasneje malce obudili in jo najdemo še danes (več v 3. letniku) – fiducia tudi ne ugasne, ker za njen obstoj ni potrebna terjatev

Answer 137

PRAVNA SREDSTVA • fiduciar mora s stvarjo ravnati v skladu z dogovorom in z načelom zaupanja (fides) - ne sme poškodovati, zanemariti in odsvojiti (razen za poplačilo) • fiduciant nima stvarnopravne tožbe, če dolg poplača, fiduciar pa mi stvari ne vrne (ni več lastnik) - z obligacijskopravno a* fiduciae zahteva vrnitev ali povrnitev morebitne škode - lahko zahteva vrnitev razlike med terjatvijo in izkupičkom (če je dolg poplačan z prodajo stvari) - predavanja - ne more terjat vračila ker je obligacijska • fiduciar ima nasprotno tožbo a* fiduciae contraria - zahteva povrnitev morebitnih stroškov + stroške, ki mu jih je povzročil fiduciant + stroške za izboljšanje stvari (nujne + izboljšava) + škodo

Answer 138

1) NI šlo za stvarno pravico na tuji stvari (fiduciar je postal lastnik) 2) NI bil potreben obstoj obveznosti, ki bi bila s tem zavarovana (obveznost šele nastane s FO); pri ZP pa je obveznost pogoj za nastanek (akcesorna = lahko obstaja le v zavarovanje določene terjatve)

Answer 139

1) zastavitvijo/dogovorom med strankama (pignus – ročna zastava, hypothecarius – pogodbena zastava) 2) na temelju sodne odločbe (rubežna zastavna pravica) 3) na temelju zakona

Answer 140

1) zastavitelj je moral biti v trenutku zastavitve lastnik zastavljene stvari 2) med strankama je morala nastati pogodba o zastavitvi 3) obstajati je morala terjatev, ki naj bi bila zavarovana z zastavno pravico

Answer 141

Zastavitev tuje stvari je nična => ZU ne dobi zastavne pravice. • stvar lahko obremeni samo lastnik! => Zastavna pravica je pravica na tuji stvari, če zastavitelj ni lastnik stvari, potem zastavna pravica ne nastane (npr. na ukradenih stvareh) => zastavitev tuje stvari je NIČNA! • kljub temu pa nastane obligacijsko razmerje => ZU lahko zahteva povrnitev interesa (jamstva za poplačilo) • zastavitelj postane lastnik stvari naknadno => ZU nima tožbe iz zastavne pravice ampak analogno tožbo za zasledovanje stvari - če nisem lastnik in sem nekomu zastavil ukradeno stvar, potem zastavna pravica ni nastala. Če sem pa naknadno kupil to stvar, zastavna pravica vseeno ni nastala, a RP tu omogoča analogno tožbo (vseeno se zaščiti ZU) • bonitarni lastnik je lahko zastavljal, ker je bila bonitarna lastnina močnejša od civilne - bonitarni lastnik lahko stvar zastavi, zastavni upnik ima posest (ta vmesni čas, ko ima stvar v posesti zastavni upnik pa se je vseeno štel v priposestvovalni čas bonitarnega lastnika) • pri ročni zastavi postane ZU interdiktni nelastniški posestnik, torej ima na voljo posestne interdikte (prohibitorni, restitutorni ... )

Answer 142

1) Klasično pravo: plodovi niso zastavljeni in zastavni upnik tudi ni smel sprejemati plodov, če ni izrecnega dogovora (pactum antichreticum) - pactum antichreticum = dogovor, da sme ZU plodove prisvajati in uporabljati => s tem si zastavitelj predvsem zmanjša svojo obveznost (upnik vrednost zastavljenih plodov odšteje od obresti oz. glavnice) - dogovor antichresis = stranki se dogovorita, da bo ZU pridobival plodove namesto obresti - predmet dogovora: koristi stvari (ZU pa na njih nima ZP => lahko jo torej le zadrži, ne sme pa je prodati) - če izgubi posest toži s tožbo in factum 2) pozno klasično - pa so zastavnemu upniku dovolili, da pridobiva plodove v višini zakonitih obresti (če sicer terjatev ni obrestovana) - antichresis tacita = tiha antihreza => pravica do pridobivanja plodov že po samem pravu, ne potrebuješ dodatnega dogovora (v primeru, da je bila stvar zastavljena za brezobrestno posojilo) => NI ENAKO kot pignus tacitum!

Answer 143

1) na inventarju, ki je pinesen/pripeljan na zemljišče/najemni prostor za dlje časa • v republike času primeri: pri zakupni pogodbi se pojavlja ZP na inventarju, plodovih in orodju, ki se nahajajo na zemljišču v zakupu => za zavarovanje zakupnine - predmet ZP: vse kar je na zemljišče priperljano, prineseno ali dostavljeno • najemne pogodbe (še dlje): najenikov inventar postane predmet ZP že brez izrecnega dogovora • sčasoma tudi na kmetijska zemljišča: plodovi zemljišča in orodje tudi predmet ZP (čeprav ni izrecno dogovorjeno) 2) sčasoma se razširi na vse stvari (možnost zastaviti brez prepustitve v posest) • klasiki imenujejo pignus (obligatium) => JP pa hipoteka; ZP nastala s hipotečno pogodbo • z njo - obljuba zastavitelja, da bo stvar prepustil v posest, če obveznosti ne bo izpolnil - pogodba velja inter partes (ker je obligacijska) - uveljavlja s posebnim interdictum Salvianum - če je zastavitelj pogodbeno stvar odsvojil, je pretor pomagal zastavnemu upniku tako, da mu je dal na voljo analogni interdikt oz. tožbo a* Serviana, ki ju ZU uveljavlja proti vsakokratnem posestniku (ne več zgolj od zastavitelja, ampak tudi pravnega naslednika) => s tem dobi hipotečna pogodba stvarnopravne učinke • v JP se preimenujeta v a* hypothecaria in rem

Answer 144

1) zastava terjatve (pignus nominis) - ZU na voljo analogno tožbo (izterja ob zapadlosti) => predmet denar (se lahko iz nje poplača), predmet stvar (sme izterjati in obdržati kot zastavljeno) 2) užitek zastavljen na 2 načina: 1) zastavi se izvrševanje užitka ali 2) užitek je ustanovljen v prid ZU - zastavi ga užitkar; ugasne najkasneje z njegovo smrtjo (prenese izvrševanje, pravica sama pa še vedno nanj vezana (osebna služna) - pretor ZU varuje z exceptio (proti lastniku stvari ali zoper užitkarja) 3) poljske služnosti (v CP del res mancipi): ZU jo lahko izvršuje, če ima sosednje zemljišče - ob neizolnitvi lahko služnost proda, a le sosedu - ker se služnost prenaša z (G)zemljiščem gre bolj za odplačno ustanovitev (nove) služnosti v prid sosedu —> ZU, ki je bil lastnik sosed. zemljišča - z zastavitvijo dana možnost, da izvršuje služnost na (služečem) zastaviteljevem zemljišču - iz tega se upnik lahko poplača (če dolžnik ne izpolni) —> tako da ZU služnost ustanovi v prid lastnika sosed. zemljišča (iz izkopička se poplača) - lahko na tak način tudi druge poljske služnosti? - manj verjetni - nanašale na veliko bolj specifičen odnos med sosedoma 4) PODZASTAVA (subpignus) = zastavitev z zastavo obremenjene stvari, ki jo dolžnik (kot ZU) prepusti v zastavo drugemu upniku - ZP drugega upnika je obstajala dokler nista bili poplačani obe terjatvi - drugi ZU ima analogno zastavno tožbo in ekscepcijo => to omogoča obstoj podzastave - ko prvi dolžnik (lastnik zastavljene stvari) izpolni svojo obveznost proti prvemu ZU, to pomeni konec obeh ZP (drugi ZU je moral stvar vrniti in je ni smel zasledovati ali uveljavit pridržne pravice) - način poplačila kot pri terjatvi 5) predmet lahko tudi celotno premoženje (zraven se NE štejejo osebni predmeti) 6) dedni zakup 7) stvar

Answer 145

• klasiki: bolj NE, ker drugi ZU nima na voljo redne zastavne tožbe temveč pretorjevo analogno tožbo

Answer 146

• posege po tujem premožennju dovoli pretor v zavarovanje obstoječe/prihodnje terjatve - omenili že pri cautio damni infecti • rubežno zastavno pravico uredi cesar Antonin Pij v resriptu (določi postopek poplačila upnikov z rubežno zastavo) • tistim, ki ne plačajo svoje obveznosti v roku, se vzamejo stvari v zastavo in se prodajo, če v dveh nadaljnih mesecih ni plačila • zarubljene stvari se prodajo na javni dražbi —> kar ostane od izkupička se vrne dolžniku • predmet rubeža so lahko vse dolžnikove stvari

Answer 147

pignus legae ZP, nastale po zakonu, so se razvile iz prednostnih pravic nekaterih upnikov pri izvršbi na dolžnikovem premoženu. • senatov sklep v času Avrelija: - upnik, ki da posojilo za popravilo stavbe, pridobi na njej zastavno pravico brez izrecne zastavitve; ZP dobi tudi tisti, ki po naročilu lastnika da denar izvajalcu - oba upnika imata prednost pri izvršbi (privilegium exigendi) • konstitucija Semptija in Karakale - podobno tudi nedorasli na zemljišču, s čigar denarjem se kupi • postklasična doba: zakonske ZP na celotnem premoženju (omogočale poseg po posameznih stvareh ali po celotnem premoženju) - fiskus ima zakonito ZP na celotnem premoženju davčnih zavezancev; ima tudi zakonito vesoljno ZP ne premoženju sopogodbenikov - varovanec/nedoletni oskrbljenec imata vesoljno ZP na premoženju varuha/skrbnika (če kaj dolgujeta oz če nista svoje naloge opravljala) => enako odgovarja tudi skrbnik umobolnega - JP: vesoljna ZP na premoženju moža v zvezi z vrnitvijo dote + mož ma vesoljno zastavno pravico iz naslova dote na premoženju tistega, ki je doto obljubil SEM SPADA TUDI PIGNUS TACITUMMMMMM!!! - je podvrsta i guess iza: zastavne pravice po zakonu se razvijejo iz prednostnih pravic nekaterih upnikov ob izvršbi • primer 1: po senatovem sklepu je tisti, ki je dal posojilo za popravilo na stavbi, tud brez izrecne zastavitve pridobi na njej zastavno pravico (ma tud prednost pri izvršbi) • primer 2: če je lastnik enmu naroču, da plača podjetniku za opravljeno delo, isto dobi zastavno (ma tud prednost pri izvršbi, privilegium exigendi) • primer 3: po konstituciji ma nedorasli zastavno na zemljišču, če je varuh za nakup tega zemljišča porabil njegov denar • na splošno lahko pravna norma uveljavljala posamične zastavne pravice (glej zgoraj) ali vesoljne zastavne pravice (na celotno premoženje dolžnika) • primer 1: fiskus (rimska država) ima vesoljno zastavno na premoženju davčnih zavezancev, pogodbenih zavezancev • primer 2: varuh je moral za varovanca skrbno opravljat premoženja, varovanec pa je imel zakonito pravico, da na varuhovo premoženje da zastavno pravico zarad terjatev, ki so nastale iz upravljanja premoženja alpa ker sploh ni upravljal svoje naloge (to je za varovanca, nedoletnega skrbljenca, umobolnega) • primer 3: dota -> do moža je zastavljen, da vrača doto, alpa mož zahteva zastavno na unga, ko mu doto mora dat

Answer 148

• tipičen je primer tihe zastavne pravice = PIGNUS TACITUM (tiha zato, ker je nastala brez izrecnega dogovora), nastane na podlagi norme običajnega prava; ((običajno) pravne norme) = kjer zakon samodejno (tiho) ustvari zastavno pravico brez izrecnega dogovora (gostilničar, ladjar, najemodajalec). - gostilničar (caupo) ima pignus tacitum na stvareh gosta za plačilo stroškov ((?) to nevem kolko je res) • Primer: najemna ali zakupna pogodba, ki je obligacijsko razmerje (zakup kot obligacijsko razmerje). Dedni zakup je stvarna pravica, zakup pa je obligacijsko razmerje! • Po običajnem pravu se šteje, da so bile s sklenitvijo najemne pogodbe tiho zastavljene vse stvari (cel inventar), ki jih je prejemnik prenesel v stanovanje. => Zastavna pravica je varovala - terjatev iz naslova najemnine (v korist najemodajalca): če najemnik ne bo plačal najemnine, bo najemodajalec lahko posegel po stvareh, ki jih je najemnik prinesel v stanovanje in jih prodal - Varuje še eno terjatev! In sicer terjatev iz naslova odškodnine => če najemodajalec povzroči škodo jo mora plačati. • Podobno tudi pri zakupni pravici, zakupnik je dolžan plačevati zakupnino, zakupodajalcu so tiho zastavljeni plodovi, ki so zrasli na zemljišču in pa stvari, ki jih je zakupnik pripeljal na zemljišče zato, da bi bile tam (prenehajo bit zastavljeni če daš poroka). Gre za proizvodna sredstva (vozovi, naprave, to je vse tiho zastavljeno)

Answer 149

• pri hipotečni zastavi: z a* hypothecaria in rem zahteva prepustitev v posest - pasivno legitimiran: vsakokratni posestnik, tudi fiktivni - spominja na re vindicatio (neposredna možnost zahtevati) => klasiki o vindiciranju zastavne pravice Prepustitev v posest • pri pogodbeni zastavi: - načeloma ob dospelosti terjatve (a* hypothecaria in rem, če zastavitelj ne želi prepustiti) - ! izjemoma pred dospelostjo, če zastavitelj stvar zanemarja, poslabšuje • pri ročni zastavi: od (trenutnega) posestnika - če mu nekdo stvar vzame/izgubi posest na njej lahko naperi a* pigneraticia in rem Če zastavitelj NI hkrati dolžnik, lahko ZU namesto prepustitve ponudil izpolnitev dolžnikove obveznosti z IUS OFFERENDI = pravica ponudenja. • ZU mora sprejeti ponudbo, ker gre za zastaviteljevo možnost nadomestitve (facultas alternativa)

Answer 150

1. FAZA: Sprva je smel zastavni upnik stvar obdržati zase in se na tak način iz zastavljene stvari poplačati. • socialni & gospodarski položaj upnika močnejši, zato je on postavljal pogoje => redno zahteval stvar, ki je bila več vredna od terjatve (dolžnik ob neizpolnitvi obv. prikrajšan) • kmalu, v času republike: dopustili dogovor, da bo smel ZU stvar ob neizpolnitvi prodati - pactum de vendendo = dogovor o prodaji zastavne stvari, treba se je bilo izrecno dogovoriti, da bo smel upnik stvar prodati 2. FAZA: Potem je z razvojem ta dogovor postal samoumeven - naravna (navadna) sestavine zastavne pogodbe • tudi če ni bilo dogovora o prodaji, je smel upnik zastavljeno stvar prodati (vsako razmerje ga je imelo) • stranki sta lahko dogovor tudi izrecno izključili => pactum de non vendendo = dogovor o neprodaji 3. FAZA: dogovor o prodaji postane bistvena sestavina zastavne pogodbe • zastavni upnik sme stvar vedno prodati, tudi če je bil sklenjen dogovor o neprodaji in je upnik dolžnika pred tem 3x pozval k izpolnitvi

Answer 151

• tudi stvar ne ponuja absolutne varščine • ZU stvar proda najboljšemu kupcu => ravna skrbno - (najbolj poštena prodaja, kjer ni bil možen dogovor je bila prodaja na dražbi) - stvari ni smel obdržati, ampak se je prodala na dražbi in dobil jo je najvišji ponudnik • zastavljene stvari ne more kupiti sam zastavitelj, lahko pa jo kupi zastavni upnik • možen dogovor, da stvar proda sam zastavitelj - upnik priharani delo + ni očitkov zastavitelja - problem: če zastavitelj stvar podari (darilo NI veljavno) ali proda pod dogovorjeno ceno (ZU ga lahko toži za razliko) PRIMER EVIKCIJE = odvzema s strani 3. osebe • kupec zastavljene stvari v primeru evikcije NI imel nobenega zahtevka zoper prodajalca (ZU) • ZU odgovarja za evikcijo v 2 primerih: 1) ob prodaji dogovorjeno, 2) mogoče mu je očitati dolozno ravnanje in prodajo stvari ob vednosti za pravno napako • v klasičnem pravu ima potem kupec na voljo analogno tožbo iz kupne pogodbe in lahko toži zastavitelja LEX COMMISSORIA – institut, ki daje zastavnemu upniku ob izrecnem dogovoru možnost, da stvar ob primeru neizpolnitve obveznosti obdrži (kot omenjeno to omogoča okoriščanje upnikov) • Leta 330 to prepove Konstantin • problem: če nihče noče kupiti, ZU pa je pripravlejn obdržati namesto plačila => mogoče le ob dovoljenju cesarske pisarne (impetratio dominii) Prodaja služi poplačilu ZU • če se proda za MANJ kot znaša terjatev => lahko terja razliko (residuum) od dolžnika - Zastavna pravica je akcesorna, če terjatev ugasne, ugasne tudi zastavna pravica - Zastavna pravica pa ugasne tudi s prodajo stvari - zastavni upnik ima na voljo • če se proda za VEČ => ZU mora presežek (superfluum) vrniti dolžniku - če tega ne naredi => tožba na podlagi zastavne pogodbe - zastavitelj ima a* pigneraticia directa s katero zahteva povrnitev presežka

Answer 152

1) hipotečna (pogodbena) zastava • sprva ZU zahtev prepustitev zastavljene stvari z interdictum Salvianum => zoper zastavitelja - sčasoma interdikt kot ANALOGEN => zoper vsakokratnega posestnika - s tem dobi hipotečna pogodba stvarnopravne učinke • verjetno že JULIJANOVA REDAKCIJA pretorskega editka vsebovala vzorec stvarnopravne tožbe, ki je služila istemu namenu —> A* SERVIANA • po JP obe združeni v A* HYPNOTECARIA IN REM 2) ročna zastava • ZU v primeru izgube posesti a* pigneraticia in rem zahteva prepustitev => zoper trenutnega posestnika Varovanje plačila najemnine, če je zastavljen inventar (vse kar spada k stanovanju): • ob neplačilu lahko ZU poseže po inventarju in se poplača • če najemnik plača, najemodajalec pa mu ne pusti odnesti inventarja: interdikt de migrando (o izzselitvi) => zahteva nemoten odnos stvari - zahtevek možno uveljaviti tudi v ekstraordinarnem posotpku • če biva v stanovanju zastonj=> analogni interdikt

Answer 153

Da, lahko zastavimo za več terjatev. • velja za hipotečno ZP, kjer ZU stvari NE dobi v posest => lahko se zastavi več zastavnim upnikom zapored • neformalna narava hipotečne ZP => možnosti zlorab (nekdo večkrat zastavi stvar, da se okoristi in oguljufa upnike) - to se šteje kot kaznivo dejanje (stellionatus = ime za kaznivo dejanje, kadar gre za KD, ki nima posebnega imena) - storilec obsojen na delo v rudnikih ali na izgon 1) Načelo PRIOR TEMPORE, POTIOR IURE = prejšnji po času, močnejši po pravici (vrstni red poplačila sledi času nastanka posamezne zastavne pravice) • Tisti, ki mu je bila stvar prva zastavljena bo prvi prodajal in se iz izkupička poplačal, če bo kaj ostalo od izkupička, bo ta presežek izročil naslednjemu po časovnem vrstnem redu itd. • kasnejši zastavnik upnik v vrsti lahko od predhodnika zahteva presežek izkupička z analogno tožbo actio Serviana • Tisti, za katerega nič ne ostane, lahko dolžnika še vedno terja iz osnovnega razmerja in zahteva plačilo, a zavarovane terjatve nima več z zastavno pravico • vrstni red se je lahko spremenil le: 1) če zastavna pravica zaradi izpolnitve obveznosti preneha 2) če obstaja priviligirana zastavna pravice, ki jo je treba najprej izpolniti (predvsem vesoljna zakonita zastavna pravica fiskusa - vedno poplača se prvi) 2) ius offerendi et succedendi = pravica ponudenja in nasledovanja (ima jo kasnejši ZU, ki prvemu ponudi, da namesto njega najde prodajalcva in ga poplača => nato stopi na njegovo mesto in poplačuje ostale, tudi sebe, po vrstnem redu • namen: čim boljše poplačilo (prvi ZU ima namreč zgloj interes, da poplača sebe) • vsak poznejši zastavni upnik ima pravico, da prvemu ponudi poplačilo njegove terjatve, s tem je poznejši zastavni upnik stopil na njegovo mesto • vendar je stopil na njegovo mesto glede prodaje stvari, glede poplačila še vedno ostane na svojem mestu!!! • torej če je bil 4. po vrsti bo moral še vedno počakati, če izkupiček ostane do 4. mesta (naprej bo moral izplačati tiste pred njim) Primer: Torej če je D boljši trgovec kot A, lahko on proda stvar in poplača terjatve namesto A, potem poplača B in C; nato pa še njemu ostane dosti za svoje poplačilo.

Answer 154

• sprva zaporedna zastava le pod odložnim pogojem, da bo prva ZP ugasnila • nato lahko naslednjemu ZU zastaviš le presežek, a je sporno, kaj se zgodi, ko je prvi ZU poplačan (ali se ZP drugega razširi na celotno stvar) - Gaj: bolj velja, da je zastavljen presežek (razen ob dogovoru) • začetek klasične dobe: temeljite spremembe => več ZU ima brezpogojno ZP na stvari + lahko uveljavljajo stvarnopravno tožbo - uspeh odvisen zoper koga zahteva (prvemu/naslednjemu ZU ali 3. osebi, ki je posestnik) - uspešno uveljavi prepustitev tisti s starejšo ZP => na koncu torej stvar dobi obdrži v posesti najstarejši (on tudi pol proda to stvar)

Answer 155

1. • Stvarna narava: stvar je bila uničena ali je prišla iz pravnega prometa • Akcesorna narava: prenehala je s prenehanjem obveznosti ali z upnikovo zamudo zastara - samo zastaranje terjatve ni povzročilo prenehanje zastavne pravice! (obv = naturalna) -> z izpolnitvijo obv. če da dolnik s soglasjem nadomestno izpolnitev (datio in solutum) 2. Kot stvarna pravica na tuji stvari je prenehala confusione (z združitvijo) • če je postal upnik lastnik zastavljene stvari ali če je zastavitelj postal dedič zastavnega upnika • pri večkratni pogodbeni zastavitvi NE spremeni vrstnega reda (upravičen je do enakega deleža, kot bi ga dobil, če ne bi postal lastnik) - če torej ZU postane lastnik zastavljene stvari, ohrani pravico do poplačila - obče pravo o ZP na svoji stvari (pignus in re sua) —> čeprab njegova zastavna pravica confusione ugasne 3. Prenehala je, če se ji je zastavni upnik odpovedal • če je to storil neformalno (npr. da je dovolil zastavitelju, da stvar proda), je lahko zastavitelj zoper njega uveljavljal exceptio doli, če bi kljub temu uveljavljal zastavno pravico - Zastavitelj je po načelu longi temporis praescriptio lahko priposestvoval prostost zastavljene stvari. 4. Zastavna pravica je ugasnila s prodajo stvari • pri večkratni zastavitvi so hkrati s prodajo ugasnile vse zastavne pravice Ko je (razen s prodajo ali uničenjem stvari) zastavna pravica prenehala, je moral zastavni upnik stvar vrniti zastavitelju ali dovoliti, da si jo sam vzame. • če ima ZU proti zastavitelju še druge terjatve, nezavarovane z ZP, sme ZU stvar zadržati - pignus gordianum

Answer 156

pignus gordianum

Answer 157

poseben institut, čeprav je imenovan pignus, ne gre za zastavno pravico!!! - ZU ma E* DOLI če zastavitelj zahteva vrnitev stvari • Poimenovanje po cesarju Gordijanu, ki ga je uvedel • Nanaša se na situacijo, ko je sicer zastavni upnik dobil poplačan dolg in je zaradi tega zastavna pravica ugasnila, vendar je imel proti dolžniku še druge terjatve, ki niso bile zavarovane z zastavno pravico • V tem primeru je smel zastavni upnik zadržati stvar toliko časa, dokler niso bile plačane ostale terjatve - ni smel prodat, da bi s tem poplačal drugo terjatev • Stvari NI smel obdržati, ampak zadržati = toliko časa je smel stvar odtegovati dolžniku, dokler niso bile plačane vse terjatve • Na nek način ga s tem sili, da bo plačal tudi ostale terjatve, ki niso bile zavarovane z zastavno pravico • Gre za RETENCIJSKO PRAVICO => retencija = stvar sme odtegovati dolžnik toliko časa, dokler ne bo poplačal drugih terjatev. - retencijska pravica tudi pri lastnini pri povrnitvi stroškov: posestnik lahko toliko časa odteguje stvar, dokler lastnik ni povrnil stroškov

Answer 158

1) na nepremičninah (hipoteka) => nastane z zapisom v zemljiško knjigo 2) na premičninah (ročna zastava) 3) neposestna ZP na premičninah => nastane z oblično pogodbo v obliki notarskega zapisa (neposredno izvršljiv)

#4 Flashcards

(185 cards)